Poštnina platana v gotovini.
LETO VI.
LJUBLJANA, 1. FEBRUARJA 1928,
STEV. 6.
VlAROČNlNA ZA JVCOSLA-VIIO ČETRTLETNO DIN 15-CELOLETNO DIN 60/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI POjTNlNO/OCLAJI PO CENIKV/ POSAMEZNA
Jtevilka PO DIN I
RAČUH POŠT. HRANILNICE 13.188
A
/A\
VBEDNllTVOINVPRAVjSr VVClTELUKI-TIJICAHNl/ 'ROKOPISI'SE• NE VRA-CAIO/ANONIMNI OO-. PlSl-iE-NEPRIOBČV-k lElO/POiTNINAPLA-H XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 290S
Orjunaši!
Orjuna v ljubljanski oblasti nikdar ni bila v tako težkem položaju kakor je danes. Nahajoča se v borbi proti 40 mil. narodu, ki razpolaga z izborno organizacijo fašizma in vsemi sredstvi, razpuščena od državnih oblasti, je odkrila izdajice v svojih lastnih vrstah. Ti zadnji so vlili v zadnjem času strup nezaupanja med sicer dobro članstvo, da tako potom zahrbtnega, tajnega intrigantstva razkrojijo naše prečiščene vrste. Vodstvo se tega rovarjenja dobro zaveda, ono je trdno odločeno vztrajati na svoji ravno začrtani poti. Nikdar ni bilo Vaše moralne podpore bolj potrebno kakor danes. Poživljam Vas, da ga podprete z vsemi silami ter povsod in ob vsaki priliki že v kali zatrete vse ogabne intrige škodljivcev naše Ideje. Strnite svoje vrste zopet z zaupanjem v svoje voditelje in Orjuna bo kmalu vstala prerojena na bojnem polju za Nacijo!
MARKO
v. č.
m urnimi kizolu Irta Galiju.
La notizia di cui sopra si da con riserva, dato che non e stato possibile farla controllare sul pošto da un nostro incaricato.
Credessi oppurtuno fornire i seguenti schiarimenti circa la ge= rarchia dei comitagi.
II comandante di parecchi comitagi (piu bande) assume il titolo di 1° Voivoda.
II comandante di una banda di comitagi si chiama Voivoda sem* plicemente, ed i luogotenente (quando la banda si divide in reparti minori) cetniche.
II luogotenente generale comandante Monesi.
M. V. S. N. (Prostovoljna milica za nacijonalno varnost) komanda VI. cone Politični urad
Nr. 578/P di prot.	Trst	7.	aprila	1927.
Leto V.
Predmet: srbski kom,iti na italosjugoslovenski meji.
Generalni komandi — Politični urad	Rim.
Komandi armijskega korpusa Uff. IVe	Trst.
Generalnemu konzulatu Italije	Ljubljana.
Kr. prefekturi — kabinet	Trst.
Po zaslugi obvestil, dobljenih od italijanskega konzulata v Ljub= ljani o prihodu srbskih komitov na mejo, po informacijah, dobljenih od oseb pristojnih preko meje in od jugoslovenskih železničarjev sledi, da so se pričetkom italijansko jugoslov. spora faktično kon= centrirali komiiti na obmejni liniji.
Oni niso bili v toliki množini kakor javlja gori navedeni brzojav (2000 ljudi) ampak približno petsto ljudi, razdeljenih na raznih mestih takoj izza meje, posebno še na Rakeku in v Logatcu.
Vrhovni komandant teh srbskih komitov je bil vojvoda=duče Kosta Pečanac in so se isti povlekli koncem marca.
To vest treba sprejeti z rezervo, ker je ni bilo mogoče od naših kontrolirati na licu mesta.
Mislim, da je potrebno podati sledeča objasnenja v pogledu ustroja komitov.
Komandant več komitov (nekoliko čet) zove se vojvoda. Komandant ene bande komitašev zove se obični vojvoda in na? mestnik (kadar se banda razdeli v manjše oddelke) četnika.
Komandant cone general Monesi.
V 23. številki »Jutra« z dne 27. jan. 1928 ste blagovolili plemeniti g. konzul objaviti z ozirom na naš uvodnik v 5. štev. Orjune sledeče pojasnilo:
Od italijanskega generalnega konzulata srno prejeli z ozirq?n na vče-rajšnjLe, tudi v »Jutru« posneto poročilo »Orjune« o italijanski špijonaži v Ljubljani naslednji odgovor:
1. Stiki, ki jih je imel g. Egidij Peric s tem konzulatom, obstoje edino v njegovi ponovni zahtevi, da se mu izda vizum za potovanje v Italijo, kar sem pa doslej vedno odklonil, ker mi je bilo na podlagi poizvedb znano, da je bil g. Egidij Peric pristaš Orjune. Po včerajšnjih dogodkih, kojih odmev sem slišal, moram biti vsekakor mnenja, da Peric ni več pristaš Orjune. Zaradi tega in ker drugih zadržkov ni, bom brez nadaljnega dal pooblastilo za izdajo vizuma v slučaju, ako bi imenovani ponovil svojo prošnjo.
2. Absolutno neresnično in fantastično je, da bi bil dobival kr. italijanski generalni konzulat od orjuna-ških konfidentov poročila vojaškega značaj?, in je tudi neresnično in fantastično, da bi bil konzulat kdaj dobil in oddal naprej poročilo glede tisoč komitov, ki naj bi se bili napotili v Italijo pod poveljstvom nekega Koste Pečanca, o katerem — odkrito povedano — nisem nikdar slišal, dokler nisem čital tega imena v predmetnem članku.
3. Ako se je moral konzulat v gotovih posebnih okolnostih pečati z ljubljansko Orjuno, je bilo to edino, kadar je bil primoran k obrambi
proti številnim, prozornim, vendar meglenim, moralnim in dejanskim napadom navedene ljubljanske Or-june. Vendar sem to storil vedno na način, ki ga mora vsak dober lugo-sloven brezpogojno in popolnoma odobravati.
V Ljubljani, 26. januarja Kr. gen. konzul Italije: Gavotti 1. r.
Dovolite nam g. konzul, da danes na zgoraj izneseno pripomnimo nekoliko besedi. Kar se tiče prve točke Vaše izjave se danes ne moremo spuščati v nobeno razpravo in sicer iz enostavnega vzroka, ker je g. Egidij Peric v sodnijski preiskavi. Mi smo iznesli očitke in moramo čakati, da jih sodišče preišče, ker edino ono je kompetentno, da izreče končno sodbo. Iz tega razloga torej prehajamo takoj na drugo točko Vaše izjave.
Zelo nerazumljivo se nam zdi, da ste mogli, blagorodni g. konzul, tako hitro pozabiti na komitaše in njihovega vojvodo Kosto Pečanca, ko Vas je vendar Vaš zaupnik Giuseppe Gaberšček tako dobro in izčrpno informiral o njih. Saj je to skoraj nerazumljivo. Toda na svetu je vse mogoče, posebno pa pri prevelikih obremenitvah z delom. Da pa Vam oživimo spomin, kakor tudi da svetu iti predvsem Vam marchese dokažemo, da smo mi resnico trdili in ne Vi v Vaši izjavi, si usojamo danes z Vašim dovoljenjem objaviti dokument, ki smo ga imeli čast brez Vašega dovoljenja, za kar Vas prosimo
Telegram, ki ga omenja g. Monesi ste vi gospod konzul poslali dne 16. marca pod Nr. 1272 A 1. na zunanje ministrstvo v Rim in italijansko poslaništvo v Beograd. _To je ravno ono poročilo, ki Vam ga je prinesel dne 10. in 12. marca, danes v našem listu na drugem mestu omenjeni, Josip Gaberšček in za katerega ste mu Vi plačali 450 Din. To poročilo pa je obenem tista raca, ki jo je dobri naš tajnik Andrej Verbič obesil na nos omenjenemu Gabrščku in tako na žalost tudi Vam, spoštovani g. konzul. Naši zaupniki so to raoo še svežo smejoč se izvlekli iz Vaše mize, jo fotografirali in tako dobili jasen dokaz, da je Gabršček
Vaš konfident. Mi se čudimo, da ste Vi, ki razpolagate z veliko rutino, mogli nasesti tako smešni, za vsakega Ljubljančana nesmiselni izmišljotini. Še več! Vi, izkušen, star diplomat, ste jo vzeli kot čisto zlato in jo poslali svojim najvišjim predstojnikom, ki so se šele po vznemirjenju celega Primorja imeli priliko prepričati, kako slabo so bili informirani. Pa še dolgo potem so strašili ti divji srbski komitaši po možganih italjan-skili predstavnikov. Da je temu tako, nam dokazuje priloženi dokument, ki smo bili tako drzni izposoditi si ga po naših zaupnikih za kratek čas iz Vaše mize.
Generalnemu kozulatu
Ljubljana
Zagreb
Beograd 8. maja 1927.
V. leto
Generalna direkcija javne varnosti javlja, da je zvedela po poročilih zaupnih virov, da bodo Orjunaši Slovenije dali vsako podporo za organiziranje akcij komitašev v obmejnem pasu Italije-Jugoslavije in v Ve-neciji-J uliji.
Oni so tudi pristali na potovanje v prestolico, ki se je baje vršilo, 15. marca t. 1. po Marku Kranjcu in Andreju Verbiču, prvi vojaški poveljnik, drugi politični tajnik ljubljanske Orjune, Vam bom zelo hvaležen, če me bodete obvestili v koliko odgovarjajo te vesti resnici in, da me bodete obvestili o stvareh, ki ste jih poizvedeli.
Bodrero.
Pa tudi to poročilo je brez vsake podlage, ker naša organizacija niti je imela, še manj pa kdaj iskala pomoči pri obmejnih komitaših iz enostavnega razloga, ker teh na meji sploh ni, kar je vsakomur znano, kakor pravimo v Ljubljani celo stari Bončarei. Vam je danes seveda tudi gotovo znano, da se nahajajo na meji naši dobri graničarji, ki pa so državni organi, skrajno vestni pri izvrševanju svojih dolžnosti in ki pri tem delu ne poznajo nobenih šal.
Ne moremo sicer presoditi, če se privatno detektivstvo slaže z dostojanstvom legacije njegovega veličanstva kralja Italije v Beogradu, vendar pa se čutimo visoko počaščenim, da se sam predstavnik te legacije, njegova ekscelenca gen. Bodrero zanima za pota naših voditeljev. Pa tudi tukaj je bila njegova signoria krivo informirana, ker naš Marko ni bil nikdar skupno z Verbičem v Beogradu, kar naj blagovoli vzeti na znanje in po svoji shodnosti temeljito preiskati, da se ustanovi, kdo je bil tako slab informator.
Da ste pa bili tako slabo informirani je predvsem krivo dejstvo, ker ste se obračali za informacijo na različne desperadose, ki so se z različnimi izmišljenimi senzacijami skušali pri Vas napraviti Važne, da so tako lažje prišli do denarja in si nasitili kruleči želodec. Mi dobro vemo, koliko Vam je na tem ležeče, da se ustvari znosno razmerje med obema sosednima narodima. Toda tu ste se morali obrniti na ugledne ljudi poštenjake, ki bi Vam odkrito povedali, kaj je resnica/ ne pa na take sumljive elemente. Če bi bili ob svojem prihodu to storili, bi nam lahko pomagali ustvariti znosljivejšo atmosfero v Primorju, ker le preko te gre pot za Vaše konacijonale v Jugoslavijo. S špijonažo, črno knjigo, šika-uacijami ljudi, čez katere ste dobili informacije od tako sumljivih elementov se ne pripravlja prijateljstva. Mi smo bili z Nemci v veliko večjem sovraštvu kakor z Italijani, kar Vam lahko potrdi Pivkov bataljon, pa smo brez ricinusovega olja požiganja, ubijanja itd., kljub ‘Koroške našli pošten modus vi vernih Tudi z Italijani bi bilo to mogoče, toda prevzetnost in domišljavost je Vašemu narodu očividno zasenčila oči.
Tako vidite, smo Vam danes, spoštovani gosppd marchese. dokazali eno neresničnost Vaše cenjene izjave. Mi smo pri tem na žalost morali biti nekoliko indistkretni, toda brez tega ni mogoče. Priznamo, da ni baš gentlemensko brskati po tujjh pisalnih mizah, toda v diplomacij1! je vse dopustno, saj Vam je gotovo znano, kako je baš Vaš konucijonal med vojno vdrl v Ziirichu v nem-ško-avstrijsko zastopstvo, tam pobral kar je mogel in si s tem činom stekel nevenljivih zaslug za svojo domovino.
Mi smo danes posvetili tej zadevi dovolj prostora v našem listu. Prihodnjič bomo tako svobodni, da bomo dokazali, kako so tudi druge Vaše trditve neresnične. Resnici na
oproščenja. dobiti v Vaši lastni pisarni. /Ta dokument! glasi kakor sledi:
V- S. N. comando della VI zona.
Ufficio politih
No 578 P di prot.	Trieste	li	7	aprile	1927.
Anno V.
Oggetto: cotnitagi serbi verso il coniine ltalo*Jugoslavo.
Al comando generale — Ufficio politico	Roma.
Al comando del corpo d1’ armata UFF. IVe.	Trieste.
Al console generale d’ Italia	Lubiana.
Alla regia prefettura — gabinetto	Trieste.
In merito alla segnalazione avuta dal consolato italiano di Lubiana deli’ arrivo di comitagi serbi nella linea di coniine da informazioni assunte presiso persone provenienti d’ oltre confine e ferrovieri jugoslavi, risulterebbe effettivamente che ali’ inizio della vertenza Italo<= Jugoslava siano stati concentrati dei comitagi sulla linea di frontiera.
Essi nom sarebbero stati pero nel numero segnalato dal suddetto telegramima (2000 uomini) bensi circa: cinqueeento, sparsi nei vari paesi immediatamente retrostanti alla frontiera, ed in modo speciale a Rakek e Longatico.
•i j ^°™an^ante generale dei comitagi serbi sarebbe stato 1° Voivoda u duce Gosta recianaz ed essi sarebbero stati ritirati verso la fine di maržo.
ljubo moramo povdariti, da nam je zelo neprijetno, ker se moramo pri tem posluževati indiskrecije, toda temu se Vaša Signoria povsem lahko izogne, ako samo blagovoli poslati nam novo, izjavo, v kateri bo navedeno, da so naše trditve resnične.
Izdajalec -
Bil je v Trstu in v Primorju sploh znana oseba, saj mu je bila poverjena odgovorna služba političnega tajnika »Edinosti«. Kot tak je imel priliko, ker je prišel v najožji stik z ljudstvom, da lahko obilo koristi naši stvari v neodrešenem ozemlju. Vsled tega dejstva smo postali pozorni nanj in izbrali smo si ga za zaupnika in poverjenika v Trstu. Toda naše nade se niso uresničile.
On je žalibog eden tistih naše mladine, ki so doma tudi v vseh naših strankah in organizacijah, ki jim nobeno sistematično stvarno delo ne ugaja, ki jim nobeno vodstvo ni dovolj pametno in agilno, ki vedno in povsod kritizirajo svoje voditelje in ki s svojo vihravostjo in nerazsodnostjo grozijo upropastiti vse, kar so oni v dolgi dobi let zgradili s pridnostjo in težkim trudapolniin delom. Ti ljudje čutijo v sebi zmožnosti političnih Napoleonov, njim se ne zdi nič nemogočega, samo — če bi stari voditelji ne sedeli tako vztrajno na svojih stolčkih in ne držali tako krčevito blagajniških ključev. Njihova karijera se jim vsled tega zdi silno počasna in nepravična, kar povzroča pri njih nekako nestrpno razdraženost, ki jo ob vsaki priliki prenašajo na svojo okolico, dokler se ne naveličajo vsakega dela. In tako se je tudi naš Gabršček naveličal trdega, malo plačanega in nehvaležnega nacionalnega dela v Primorju.
Lepega dne se je znašel v Ljubljani, misleč, da ga bo le-ta kot begunca v triumfu sprejela in na rokah nosila. Toda Ljubljana je za take žrtve že davno oj opel a. Kmalu je sprevidel, da tudi ne najde pravega razumevanja v Jugoslaviji za svoje talente. Kljub dobrohotnosti in podpore se je moral prepričati, da naša sicer svobodna domovina le ni dežela, kjer bi človeku leteli pečeni golobje v usta in da je tu še dosti njemu enakih, ki si morajo s trudapolniin delom služiti kruh. To pa njemu oči-vidno ni ugajalo in zahotelo se mu je nazaj tržaških loncev. Toda pot nazaj mu je bila vsled prekoračenja meje brez potnega dovoljenja zaprta, kajti na vratih Primorja stoji zvest čuvaj Italije fašist.
Gabršček je stal naenkrat pred težko odločitvijo. Stradati in delati v Jugoslaviji, ali pa se sprijazniti z italijanskim konzulom. In tu moramo z žalostjo pripomniti, da so bele vrane tisti Primorci, ki bi prihajali v Jugoslavijo kakor Princip in drugovi
L I S_T E K.
BORIS Z.:
O LJUBAVI IN SMRTI.
Slika usode mladega četnika.
I.
V planinah se je pričel topiti sneg, ko so tajinstveni glasovi^ iz .temnih, ozelenelih šum klicali čet* nike na velika dejanja in junaške podvige v čast in slavo domovine in v trepet neprijateljev .. .
Preko jase sta prišla mladenič in mladenka. Ustavila sta se kraj žuborečega potoka, katerega voda je rdela v krvavi zarji zahajajočega solnca.
Ona je naslonila glavo na nje« gova prsa, on pa ji je nežno gladil lepe lase. Lahno ji je šepetal besede o ljubavii, ki jo neskaljeno in čisto hranita v svojih srcih in ki je tuja pokvarjeni sedanjosti.
Vprl je svoje temne oči v njene, da ji je njegov pogled segal v mlado dušo. Po mnogih dneh je bilo prvič, ko je zopet tako privil nase njo, ki je vlivala tolažbo in uteho v njegovo dušo tedaj, ko je za hip omahoval pod udarci krute resnice.
Vselej, ko je odšel s svojimi zvestimi drugovi preko planin v zemljo Tuge in Bolesti, da povrne krvniku njegovih bratov milo za drago, je drhtela ob misli, da se ne bo več vrnil. Slutila je, da se bo zgodilo nekaj neznanega, straš* nega ...
Sprejmite za danes plemeniti g. gen. konzul izraz našega sožalja za iznešeuo in pa osebnega spoštovanja napram Vaši osebi.
Uredništvo lista »razpuščene« Orjune.
v Beograd, da se s trdim delom vsi žrtvujejo za osvobojenje svoje zasužnjene domovine. Gabršček ni vzdržal preskušnje, omagal je in se odločil, da si pridobi zaupanje gosp. Gavottija in ž njim spregled svojega pregreška. Toda g. generalni konzul je, kar moramo priznati, pametna glava in se ravna točno po geslu svojega velikega mojstra Mussolinija: Nula per nula.	^
Kakor smo že prej omenili, Gabršček ni v ničem uresničil naših nad v času ko je vršil v Trstu funkcijo našega zaupnika. Vsled tega smo mu tudi odkrito ob prihodu povedali, da ga tukaj ne potrebujemo, tem manj, ker tam ni vršil svoje dolžnosti in tudi nismo hoteli uvideti potrebe njegovega prebega. S tem so se naša pota razšla in prepustili smo ga usodi. Ne dolgo po tem pa smo prejeli pismo sledeče vsebine:
Mogoče Vam je že znano to, kar Vam sedaj pišem, ali ker sem napro-šen, naj o stvari informiram kompetentno mesto pri Orjuni, hočem izvršiti svojo dolžnost.
Italijani pošiljajo okrog kvestur, komand fašistiške milice in vojaškim komandam okrožnice, v katerih se navaja, da je Orjuna vtihotapila v Italijo večjo množino orožja in to pri Rakeku in Bistrici. Podrejenim oblastem se stavlja v dolžnost, da stvar preiščejo in se tozadevne preiskave resnično povsod vršijo.
Pri zadnjem posetu Bodrera v Rimu, nagovorili so baja istega, da bodo v Jugoslaviji potom Orjune improvizirali na njega napad in to priliko izkoristili, da zasedejo tretjo cono, ter tako Beograd prisilijo, da ratificira nettunske konvencije. S tem napadom bi hoteli navaliti krivdo na našo državo. Naprošen sem, da Vas tudi o tej stvari obvestim, ker bi to ne bilo poželjno ter da tako stvar preprečite.
Naši preko imajo vedno manj po-verenja v Orjuno, posebno radi tega, ker za vsako tudi najmanjšo stvar Italijani takoj zvedo, posebno še zaključke ljubljanskih Orjun. Informiran sem, da je mnogo špijonov baš med akademiki v Ljubljani, žal pa nisem mogel izvedeti imen, baje so to Primorci. Pazite tudi na Gabrščka. Tudi pri nas tu so izdajalci, ravno sedaj čistimo.
To pisino nam je dalo misliti. Obrnili smo vso pozornost na imenovanega in kmalu smo ugotovili, da je postal zaupnik g. marehesa Ga-
Privila se je tesneje k njemu, kot bi ga hotela za vedno prikleniti nase. Sanjala sta o sreči in veselju. V opoju sladke in iskrene ljubezni sta pozabila na vse, kar je težilo njuno dušo.
Solnena obla je že izginila za gorami, ko ji je šepnil:
»Čas je, da grem. Ostani zdrava, moja ljuba!«
Mislila je, da bo ostal pri njej, neznana sila pa ga je gnala v ne* varnost in borbo. Skušala ga je za* držati, on pa se je nasmehnil in zmajal z glavo. Spremil jo je do doma, jo še enkrat vroče poljubil na rdeče ustnice in se hitro od* dalj.il. Pred gozdom se je še enkrat ozrl, njuna pogleda sta se zadnji* krat srečala in z roko ji je zamah* nil v poslednji pozdrav, potem pa je izginil med drevjem.
Ni ga videla več in na njeno dušo je padlo nekaj težkega, da je zaplakala...
Ponoči ga je v sanjah slišala, kako jo kliče in vzdihuje po njej in videla, kako z desnico tišči glo* boko rano na prsih, iz katere teče kri in rdeči zemljo krog njega.
11.
Visoko na nebu je sijal mesec in njegova bleda svetloba je pro* dirala skozi gosto vejevje. Vrhovi dreves so skrivnostno šepetali in se nalahko pripogibali v vetru.
Na pečevju nad molčečim go* zdom so se v mesečini pojavili trije mladi četniki s črnimi kalpaki na glavah in s puškami na ramah.
vottija. Iz razumljivega razloga, da bi dobil vizum, mu je dajal podatke o različnih podvigih in zato, v osigu-ranje svoje eksistence prejemal tudi denar. Mi seveda vsiega nismo mogli ugotoviti. Povsem točno pa smo ugotovili in to iz zapiskov in poročil g. gen. konzula, da je prejel Gabršček za svoja dela sledeče zneske:
8, febr. 1927 Din 200 za poročilo o »Streljačkih družinah in njihovih dislokacijah«;
10. marca Din 200 poročilo o ko-mitaših;
12.	mafca Din 250 poročilo o komitaših;
23, marca Din 500 izjave majorja J. in gen. Ž.;
29. marca Din 350 o biciklistih in še Din 500.
Toda očividno Gabrščku vsa njegova robota ni nič pomagala, kajti je
Podpisani izjavljam, da so gori navedene trditve resnične. Bil sem v resnici konfident italijanskega konzulata, od katerega sem za svoja poroči"a prejel tudi denar. Storil sem to, ker sem bil brez sredstev, deloma tudi na pritisk konzula, ki mi
V današnji številki priobčeno izjavo Josipa Gabrščka smo dobili šele zadnji trenutek, ko je bil naš odgovor gdu. generalnemu konzulu Ga-vottiju že stavljen. Izjava potrjuje,
S polkovnikom Naumovičem je postal že drugi častnik veliki župan v Južni Srbiji in menda bo v krat* kem tudi tretje mesto velikega žu* pana zasedeno z oficirjem. V svoji popolni onemoglosti in nesposob* nosti si vlada ne more pomagati drugače, vrgla je puško v koruzo in hoče naprtiti vso odgovornost za strašne razmere na naših mejah armadi. Kdor ima le količkaj' vpo* gleda v upravno delo,, komur je le malo ležeče na ugledu in neodvis* nosti naše armade, mora odločno protestirati proti temu sistemu.
Armada je v Jugoslaviji edini korpus, pri katerem vsaj doslej partija še ni imela edine in odlo* čilne besede. V tej armadi so mo* žje, katerim se lahko zaupa in so tekom napornega, nesebičnega dela v povojnih letih v naši armadi ustvarili orodje, ki edino imponira našim sosedom. Nimamo torej na* mena napadati to armado ali one častnike, ki so bili komandiram na mesta velikih županov, kajti oseba Naumoviča je pač vzvišena nad vsak dvom. Gre pa za drugo stran te afere.
Veliki župan je vrhovni upravni
On, o katerem je vsako noč sanjalo dekle onstran planin, se je poslavljal od svojih dveh vernih drugov, ki sta z važnimi poročili odhajala v zemljo Svobode. Nje* gova naloga pa je zahtevala, da ostane tu in četudi v vršenju te naloge pogine.
Dal je še poslednja naročila, potem pa jima je prožil roko v slovo. Kolikokrat so že skupaj zrli smrti v lice in vendar niso nikdar zadrhteli, ko so se zopet ločili. No* coj pa so si stisnili roke in neka temna slutnja jih je prevzela. Iz grl niso mogli izdaviti besede.
Končno je izpregovoril prvi in njegov sicer odločni glas se je tre* sel pod dojmom nečesa, kar je ne* znano a vendar tako blizu:
»Z Bogom, pobratima! Pozdra* vita vse, ki so mi dragi in mili!«
Molče sta mu prikimala in še trdneje stisnila njegovo roko. Po* lagoma pa sta jo spustila in se z zamolklim pozdravom poslovila od zvestega druga.
Kmalu sta izginila med čermi in ostal je sam. Zamišljeno je zrl ne* kaj časa za njima, potem pa se je pričel spuščati v dolino in izginil v gozdu. Tam pod hrastom se je ustavil in se obrnil proti planinam. Razikrilii je roke proti njim in v duši pozdravil še enkrat vse brate onkraj njih in vse one, ki jih je tako isikreno ljubil, ki pa jih ne bo več videl.
Skovir se je oglasil v višini in pretrgal nočno tišino, skozi katero se je čulo plahutanje njegovih kril.
plemeniti g. Gavotti kakor smo že omenili prebrisana glava. Med tem, ko ga je prvi s svojo uslužnostjo hotel preslepiti, ga je on dal po drugem svojem konfidentu, ki ga bomo imenovali v prihodnji številiki, opazovati in ta mu je javil, da igra Gabršček dvojno vl8go. Tudi je bilo g. konzulu jasno, da mu on v Primorju ne more koristiti, vsled tega je izdajanje viza vedno odlašal, pri tem pa ga je naivneža* fekoriščal kolikor je mogel. Končno je obsedel med dvema stoloma, kajti na eni strani smo mi njgovo izdajstvo odkrili in opozorili tajno odgovorne faktorje, na drugi strani pa sam ni do danes dosegel svojega namena. Kar smo iz taktičnih razlogov morali držati tajno, danes izročamo slovenski javnosti, da se bo znala varovati pred tem svojim škodljivcem.
je obetal kot nagrado vizum za vrnitev v Trst. Pripominjam, da sem sicer dajal konzulu poročila, katera pa sem namenoma tako sestavil, da nam niso mogla škodovati, ker so bile navedbe deloma izmišljene, deloma pa prikrojene.
da so vse navedbe tega odgovora pravilne. Ž njo je odstranjen vsak dvom, ki bi mogel nastati vsled popravka, objavljenega po gdu. konzulu.	Uredništvo.
uradnik svoje oblasti, je torej šef vseh njemu podrejenih uradov in zaeno podrejen vsakokratnemu no* tranjemu ministru. Ta notranji mi* nister pa je in bo partizan, danes celo radikal in gotovo ne bo do* pustil, da bi častnik - veliki župan postopal z vso strogostjo in brez ozira na levo in desno. Čim bo ve* liki župan zagrabil kakega ekspo* niranega partizana, bo dobil takoj primerno svarilo. In če bo kljub temu hotel postopati neodvisno in le v interesu svoje odgovorne služ* be, bo moral pač iti. In tako se bo kljub rnilitarizaciji nadaljeval dose* danji sistem. Prilike v upravi se vsled tega ne bodo zboljšale, po* slabšale se pa bodo prilike v naši armadi, zlasti v njenem častniškem zboru.
Mesto velikega župana je ne le odgovorno, marveč tudi častno in združeno s precejšnjim vplivom in znatnimi dohodki. Vsled tega je in bo vedno dovolj kandidatov na razpolago za taka mesta, vsled tega se bodo vedno našli višji častniki, ki bodo hoteli taka mesta doseči, dosežena pa obdržati za vsako ceno. Posledica bo, da se bo zane*
III.
Oblačnega jutra so ga zatekli številni neprijatelji. Bližali so se mu upognjenih hrbtov in stisnjenih ustnic.
Videli so ga samega proti njim mnogim in roke so jim zadrhtele. Videli so ga, kako je stal ponosno, naslonjen na skalnato steno in pri* jemal za brzometko. Bil je popol* noma svest svoje stvari in mirno je zrl na neprijatelje, ki so se mu polagoma bližali. Vedel je, da je izgubljen, vendar pa je hotel po* giniti kot četnik in pokazati kuka* vicam, kako umirajo sinovi njego* vega naroda.
V duši je ta hip nosil besede, ki mu jih je ob vstopu v kolo osvet* nikov govoril stari vojvoda:
»Zmagaj ali pa ponosno v borbi pogini!«	.
Sklonil se je in nameni. Prvi pok je pretresel ozračje in za njim drugi, tretji... Ni štel padlih, nje* gova duša je bila samo še pri n jih, ki jih je ljubil.
Njegovi neprijatelji so se mu bližali z nesigurnimi koraki, oči pa so jim žarele v poželenju za nje* govirn življenjem.
Počasi je dvignil glavo. Tedaj pa je nekaj ostrega udarilo v nje* govo čelo in strel je odmeval od skalnih čeri.
Puška mu je izpadla iz rok, za hip je še vprl črne oči v modro nebo in tiho zašepetal:
»Za Kralja in Domovino!«
Na njegovih posinelih ustnih je
sel oni ogabni boj, temelječ na ne* voščljivosti in zahrbtnosti, ki pro* speva tako sijajno med civilnim uradništvom, tudi v armado. In na* stale bodo tudi v oficirskem zboru partizanske frakcije, dnevna poli* tika bo odmevala tudi v naši ar* madi, ki pa s tem gotovo ne bo pridobila.
Militarizacija uprave bi bila do* pustna in zmiselna le v slučaju di* ktature, katere nas pa čuvaj Bog. V normalnih razmerah in v ureje* nih državah pa je militarizacija uprave dopustna le v izjemnih slu* čajih in za kratko dobo, predvsem seveda v slučajih vojnih zapletlja* jev in kot prehod med vojno in mirom. Kot vzgled nam lahko služi bivša avstrijska uprava Bosne in Hercegovine. Vojaška uprava je bila umestna v prvih časih po oku* paciji teh dežel. Ko pa so minula prva leta po okupaciji in so nastale nekoliko mirnejše razmere, bi mo* rala nastopiti civilna uprava. Av* stro*Ogrska tega ni storila pred* vsem vsled nasprotstva med A v* strijo in Ogrsko, ki se nista mogli zediniti, kateri polovici naj prav* zaprav pripadeta okupirani deželi. Le vsled tega je ostala Bosna*Her* cegovina prav do svetovne vojne na videz okupirana pokrajina, v kateri je treba vzdrževati največji pritisk, da ne izbruhne nemir.
Na zunaj vpliva torej milit ari« zacija uprave vedno neugodno, ker vzbuja utis, da civilna uprava ni sposobna vzdrževati reda oz. da so razmere v dotioni pokrajini tako neurejene, da je treba sablje in puške za kročenje nemirnih duhov. Isti utis mora dobiti inozemstvo tudi glede naše Makedonije, in go* tovo nam ta utis v inozemstvu ne bo koristil. Gotovo so potrebne za tamošnje razmere prav posebne mere, toda militarizacija velikih županov gre preko cilja. V državi imamo kljub vsemu še mnogo do* brih, poštenih in sposobnih urad* nikov, ki bi izvrševali tudi v Južni Srbiji svoj-o odg-evorno službe vest* no in brezhibno. Stvar centralne uprave je, da najde take uradnike, jim poveri odgovorna mesta, jim pa tudi da priliko in možnost, da vrše svojo službo strogo po za* konu. Ko bodo uradniki imeli čut in zavest, da so nastavljeni le radi službe same in da se ne bodo mogle posamezne partije z njimi žogati, bo marsikdo, ki se danes ne upa na dan in ki ne prihaja v današnjih partizanskih prilikah za nobeno odgovorno mesto v poštev, prišel na površje in delal tako, kot doslej ni bila navada v Južni Srbiji. Za to pa je treba le eno: postaviti princip, da južna Srbija ni nikaka domena radikalov ali katerekoli druge partije, da partije sploh ni* majo pravice posegati v redno upravo. Če bo šlo tako naprej, bodo nastale iste prilike kmalu tudi v drugih oblastih izven Južne Srbije. Glejmo samo razmere pri nas! Kdo bi si bil svoj čas mislil.
zaigral radosten nasmeh, ki je raz? odeval, da je njegova misel Prt njej, ki jo je tako iskreno ljubil m ki ga ne bo videla več živega • • •
Še enkrat je z desnico prijel za karabinko, potem pa je oniahnil in kri mu je stopila na ustnice ... Bil
je mrtev.
Napadalci so se z besnostjo sestradanih hijen vrgli na mrtvega junaka, dolgi noži so rezali njegovo telo in puškina 'kopita so razbila njegovo bledo glavo v krvavo maso, zmešano s prstjo in kamenjem, iz katere je režalo razbito zobovje kot v posmeh skrunilcem mrtveca.
• IV.
V viharni noči so nesli zvesti drugovi truplo mladega vodje v svobodno zemljo. Grom je pretre* sal ozračje in bliski so osvetljevali pot, ki so jo hodili mladi borci.
Na griču ob nasilni meji so zju* traj pokopali mrtvega vodjo. Megle so se dvignile in ovile vrh v sivo kopreno kot bi hotele obieti grob
mladega borca.
Mnogokrat so se njegovi zvesti zbirali ob samotnem grobu in nje* gova duša je bila pri njih, da jim je vlivala v srca nove volje in po* guma za nove podvige. Mnogokrat j© posetila njegov grob devojka, ki je še vedno s ponosom nosila nje* govo sliko v svojem srcu.
Ko so četniki odhajali na ju* naške pohode, so se za hip ustav* ljali pred njegovim humkom v veri, da jih bo njegov duh spremljal v borbi za svobodo neosvobojemh ...
- Gabršček.
izjava.
Ljubljana. 28. januarja 1928.
Josip GabrSfek.
Militarizacija uprave.
da tiči tudi v teh kulturnih Sloven= cih toliko ogabnega partizanstva! Veliki župan je tudi pri nas le orodje one partije, ki je trenutno na vladi in mora imeti nehote čut, da je na svojem mestu le tako dolgo, dokler bo partija v vladi. In partija seveda izrablja svoj vpliv, ona daje povelja »svojemu« veli« kemu županu. Če ne uboga, bo pač šel, reflektantov je vedno dovolj na razpolago. Danes se sicer to partizanstvo pri nas vsaj na zunaj ne kaže tako občutno kot pri Srbi? jancih, ni pa prav nobenega dvos ma, da bomo vsled svojih izrednih talentov prijadrali kmalu ravno tja. Dokler bo moral veliki župan vpo* števati želje raznih uglednih parti*
zanov, tako dolgo kljub svoji vest* nosti in sposobnosti ne bo funkci* jonar državne, marveč bo le ekspo* nent partizanske uprave.
Dajte torej na ta odgovorna mesta le najboljše ljudi, pustite jim prostost in preprečite, da bi mogel vsakokratni minister ali poslanec vladajoče partije posegati v njegov delokrog in amovirati uradnika, ki noče trobiti v njegov rog, pa bo stvar v redu. Ker pa so razmere na bolgarski in albanski meji res zelo težke, naj se pritegne tudi armado, toda le na ta način, da bo civilnemu velikemu županu prideljen višji častnik, ki pa mora biti vedno pod; rejen civilni upravi.
Električno brušenje
britvic in rezil
tfuc&.u.s.MT.orr.
° fU°
HOT rO BE StSHARPtHEtt ,
Svitanje.
»Oslobodjenje«, glasilo pašičevs cev, prinaša v svoji tretji številki zanimiv članek o prečanski fronti. Pisec, Krsta iM.arič, ugotavlja bistvo in vzroke tega pokreta iz vidika, ki ga doslej v vrstah radikalov ni= smo opazili. Ne moti nas pri tem dejstvo, da so članek narekovali več taktični razlogi nezadovoljne radikalne opozicije proti g. Vuki? čeviču, kot skrb za dobrobit celo= kupnega naroda in države. Kljub tej možnosti je ta glas, ki je prišel iz vrst onih, ki so s svojo nesrečno Politiko ustvarili današnje neznos* °o stanje, dokaz, da se je pričelo svitati celo tam, kjier doslej ni bilo najti smisla za skupne težnje ce« lotnega jugoslovanskega naroda.
Krsta Marič piše med drugim, da je prečarastka politika 'boj ko« rupciji in neenakopravnosti, da po* meni revolucijo proti gnili državni upravi. Prečanska fronta ni pro= dukt politike enega ali drugega sefa partij, ona je zahteva naroda iz prečanskih krajev, kateri se morajo ukloniti vse stranke iz teh krajev, če nočejo izgubiti terena med narodom. »Če hočemo dvigniti narod, je treba dela in žrtev! Izenačenje zakonov, vse1' bremen, Pravic in dolžnosti se mora brez* Pogojno izvesti. Usi, ki niso zmo? žni, naj se odstranijo, njih mesta n&j zasedejo sposobne jši.
S tern člankom je g. Marič, bivši radikalni poslanec, priznal vse tež* ke grehe, ki jih je zagrešila radi= kalna partija nad jsugoslovenskim narodom in državo. Priznal je, da je princip, ki ga je ustvaril pokojni Pašič, da nima pravice v tej državi drugi, kot oni, ki se izkaže z nje= govo legitimacijo, zločin nad drža? vo, za katerega bo narod šele iz* rekel svojo sodbo.
G. Marič trdi, da je prečansko fronto ustvarila nezmožnost in ko? rupcionizem' posameznih vlad, do? čim je plemenski separatizem za? nesel med nas tujec! Ta trditev pa ni povsem točna, ker korupcijoni? zem in nesposobnost režimov sta bila posledica plemenskega separa? tizma, ki pa ga je pričel uvajati
baš pokojni Nikola Pašič kot šef radikalne partije. S tem je položila le ta temelj današnji prečanski po? litiki.
S pomočjo separatizma so za? vzeli odločilna mesta v državi ljud? je, katerih sposobnosti so uvedle v državno upravo najidealnejšo ko^ rupcijo. Las iz Pašičeve ali brade njegovih naslednikov je pomagal radikalu na položaj, kjer je nje? govo strokovnjaštvo uničevalo na? rodno in državno gospodarstvo. Sorodstvo z radikalnim prvakom je bila zadostna kvalifikacija za di? piomatskega zastopnika v tujini, čemur se imamo v glavnem zahva? liti za sijajne uspehe v naši zuna? nji politiki.
Obsodba, ki so jo izrekli radikalni prvaki nad svojim delom pa ni za nas samo popolno zadoščenje za vsa preganjanja, ki smo jih do? živeli iz njihove strani. Veselimo se je v prvi vrsti, ker napoveduje preokret dosedanje taktike vpliv? nih srbskih politikov.
Naš glas, pa naj je bil še tako močan, so znali vladni krogi vedno vdušiti, da ga narod ni mogel sli? šati. Naše delo se je vedno onemo? gočalo in če ni osvojila naša ideja širših mas naroda na jugu, ni kriv« da v ljudstvu, temveč pri onih, ki danes zametujejo svoje ideje in sprejemajo naše. S tem pa so podrli glavno barikado in nastopil je čas, ko se bo vzgojil narod brez umet? nih ovir v enakopravnosti.
»Odstrani naj se vsakdo, ki ni sposoben in njegovo mesto naj za? vzame sposobnejši« je zapisal gosp. Marič. Tukaj je rešitev problema zboljšanja naše uprave, našega na? rodnega gospodarstva in našega ugleda v inozemstvu. Kadar bo ta princip proniknil v vse vodilne kroge, oziroma — kadar bodo kr^ niarili državo možje s takim prin? čipom, takrat napoči za Jugoslavijo doba blagostanja.
Takrat pa bo' prenehala tudi prečanska politika sama od sebe, ker ne bo imela nikakih moralnih pogojev za svoj obstoj.
Kronika.
PRIZADETIM.
Naše razkritje o delovanju ita? lijanskega konzulata je vzbudilo v vsej javnosti ogromno zanimanje, a ravno tako pri mnogih veliko ne? voljo, ker nismo takoj odgovorili na izjavo generalnega konzula pl.
marchesa Gavottija. Pogostokrat moramo poslušati neosnovane očit? ke ter prenašati kritiko ljudi, ki za to absolutno nimajo nikake pra? vice. Nasprotno! Ko smo mi delali in riskirali svojo eksistenco, so se isti obregali v nas ter nam celo
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v našem listu!
Še tri dni!
Čevlji moški od 100—130 Din, ženski od 40—80—100 Din, Čevlji otroSki od 10—40 Din in 50—60 Din,
Čevlji nova ženska moderna oblika z leseno peto 170—190 Din, Čevlji novi moški, moderna oblika z vloškom 180—195 Din, čevlji ženski fini lakasti Čevlji s špango 175—185 Din,
Čevlji moški .,	„	polčevlji 195 Din.
Mod
i.
toderni čevlji vseh vrst in oblik za promenado, ples, maskerado t. d. — Velika izbira ženskih smučarskih čevljev po 280 Din.
detajlna prodaja na Dunajski c. 23 na dvorišču, pri Pollaku.
BESEDNIK IN DRUG
LJUBLJANA, Prešernova ul. 5.
metali polena pod noge.
Naš list ni med tistimi sreč? nimi, ki si lahko vzdržujejo armado žurnalistov za celodnevno delo. V prvi vrsti si moramo v službah za? služiti svoj kruh in na to šele vzeti pero v roke za Orjuno. In kar je glavno. Ne gre se nam za to, da zadovoljimo radovednost publike, temveč za stvar! Radi tega pri? čakujemo več potrpljenja in manj kritike.	Uredništvo.
Gorica. V nedeljo dne 5. t. m. strogo obvezen sestanek vseh članov ob 10. uri. Ker imamo obravnavati zelo važne stvari računam na polnoštevilno udeležbo! Vodja.
Seja Štaba Izvid, čete S. D. za ljubi j. cbiast se je vršila preteklo nedeljo in so bili na njej zastopani trije izvidnički odredi po svojih vodjih. Podsavez Streljačke družine je^ zastopal na seji tajnik br. B. Roš, Štab izvidničkega bataljona pa komandant br. B. Ziherl, ki je sprejel iz rok vseh vodij izv. odredov svečano izvidničko zakletvo. Pod predsedstvom komandira izv. čete ljublj. oblasti se je vršila nato seja, ki je pokazala, da izvidnički pokret Streljačke družine stalno napreduje in da se zbira v njem cvet jugosloven-ske srednješolske omladine Slovenije.
Edina tolažba. Naši dobri prijateljčki okrog Slovenca previdno molče k našim razkritjem italijanske špionaže v Ljubljani. Iz nje bi celo radi napravili »Škandal v ljubljanski Orjuni«. Oni nimajo toliko poštenja v sebi, da bi priznali našo brezobzirno značajnos^s katero smo postavili na prvem mestu na sramotni oder lastne člane-izdajice. Še več! Priznane kapacitete klerikalne stranke ugotavljajo danes, da je razkritje Orjune neresnično. Oni se zavzemajo za člane, ki smo jih javno ožigosali za izdajice. In kot argument za njihove trditve jim služi — marchese Gavottijeva izjava. Naša želja ni bila da se to vprašanje potegne v blato dnevne politike. Toda naši klerikalci bodo dali prav vsakomur, tudi g. gen. konzulu Gavot-tiju, samo nam ne.
Upajmo, da se bodo v kratkem poboljšali!
Kriza vlade, ki se vrši v znamenju konferenc, audijenc, kongresov, shodov, banketov in neprestanih sej vseh klubov obeta sila težak porod nove vlade. Upajmo vsaj, da bo novorojenček krepke konstitucije — če se mu posreči priti živemu na, svet.
Pripominjamo samo še, da nemški tisk komentira ta prijateljski obisk naših športnikov »prijateljski« sosedi kot nekaj popolnoma nerazumljivega in mi mu moramo dati prav. Naj se sklicujejo udeleženci kolikor hočejo na internacionalni značaj prireditve dejstvo ostane, da v fajšistovski režiji internacionalna prireditev absolutno ni mogoča. Na-šj internacionala naj bodo uverjeni, da bi se jim v bližnji bodočnosti še tudi kje nudila prilika, da reprezen-tirajo naš šport in dožive aplavz par sto rok, ne da bi pri tem žalili naš narodni ponos. S trofejami pa, ki so jih eventuelno prinesli, iz Gortina D’ Ampezza se na naših ulicah ne bodo smeli nikdar pokazati.
Spomladni velesejem v Lipskem se vrši od 4. do 10. marca 1928 ter bo nudil obiskovalcem možnost nakupa najrazličnejšega blaga. Prospekti in pojasnila daje: Častno zastopstvo Stegu in drugi. v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
General Gaj da in Italija. V zadnjem času se čujejo vesti, da Italija skuša pridobiti vodjo čeških fašistov, da bi prevzel vodstvo albanske vojske in njeno organizacijo. On pa je odklonil to snubitev naše za-padne sosede, ker bi bila naloga, ki mu hflčejo poveriti in ga tako napraviti za svojo lutko, naperjena proti
Jugoslaviji. Pozdravljati moramo ta odgovor generala Gajde v veri, da bodo i češki fašisti prišli do spoznanja, da fašizem vodi v propast in da je spas Slovanstva le v pravem in iskrenem slovanskem nacionalizmu, ki je izraz ideje o državi od Trsta do Vladivostoka, ne pa kopija nečesa tujega in sovražnega.
Visoko odlikovanje! Slovenski dijaki, ki so se udeležili športnih prireditev v Gortina D’ Ampezzo so prejeli visoko pohvalo fašistovskega tiska, ki je zastavnim Kranjskim fantom iz mile sosedne države posvetil še prav posebej par vrstic. Izrazil je tudi željo, naj udeleženci te prireditve povedo doma kako razume faštzern gostoljubje.
Kljub javnim opominom so se našli nekateri naši športniki, ki so šli po to pohvalo h fašistom.
VI eni izmeti (prihodnjih števijk prinesemo imena teh internacionalnih prvakov, ter jih spravimo v album za boljše čase.
Praktična novost pri kremi za čevlje. Da se prepreči prehitro po-sušenje kreme za čevlje, se zapre dozo tako čvrsto, da je mogoče odpreti dozo samo z nožem ali s kakšni* drugo pomočjo. Pri tem si je že marsikdo poškodoval roke in si jih umazal s kremo. Svetovno znana znamka »SCHMOLLPASTA« prinese v najnovejšem času kremo za čevlje v pločevinastih dozah s patentnim, zelo) praktičnim odpiračem. En obrat — in doza je odprta! Ta novost je povsod splošno pohvaljena. Zahtevajte zatorej pri svojem trgovcu samo »SCHMOLLPASTO« z odpiračem!
Kdor želi spopofniti svoj letnik »Orjune«. prejme zahtevane številke v upravi lista.
L. Mikuš
Mestni trg štev. 15.
TVORNICA DEŽNIKOV. Zaloga sprehajalnih palic.
Pri slavnostih ob 50-letnici Otona Župančiča se je opažalo, kako so se gg. govorniki izogibali jugoslovenskega imena. Prof. Bazala, znana' figura samoh!rvatstvii, je rekel, da je slovenski pesnik tudi hrvat-ski. Dobro. Potem je tudi srbski, ergo: jugoslovenski. Pri tem po-vdarjanju slovenstva smo se spomnili na dogodke, besede in prisege pred 10 leti. O tempora, o mOres!
Strah ima velike oči. (Resnična zgodba.) Letos je zapadel sneg tudi po italijanskih mestih in tokrat se je zgodila ta dogodivščina. Ležal je hišni gospodar, Italijan, v postelji in sam vrag mu je vdihnil v glavo sanje, da gredo Srbi, t. j. da prihaja srbska armaga proti njegovemu mestu. (Sanjamo navadno o tem, na kar mislimo!) Tako živo je sanjal Italijan, da je prav dobro vedel, kako je vojska planila v mesto in ... takrat je potegnil južni veter in sneg je zagrmel s strehe. Slšalo se je kakor kanonada. Sanje in resničen dogodek, vse je združilo v eno, hišni gospodar se je prebudil, planil s postelje in letel klicat svojega hišnika: Ajutto! Serbi! Šele hišnik ga je pomiril, da so bile samo strašne sanje.
Tuinl glasi.
Še o jezikovni križarski vojni.
Pod tem naslovom je kakor znano pred kratkim objavil »Popolo di Tri-este« daljši dopks iz Pazina, kjer se neki očitno tam tuji gospod zgraža nad tem, da govori tamošnje ljudstvo skoro samo hrvatski, v trgovinah, da govorijo trgovci s strankami samo hrvatski, krčmarji, da strežejo gostom v tem jeziku, celo v cerkvi, da sc vrši pridiga v hrvaščini. Seveda je članek zaključil z apelom, da se mora to nehati.
Pozneje se je ta* gospod zopet oglasil v »Popoln«, takrat celo s polnim imenprn. Gre namreč za inekega profesorja Gennara di Nuzzo, o katerem že samo ime zadostno pravi, koliko lahko pozna razmere v Istri. Najprej] izraža isvulje zadovoljstvo nad tem, da je našel njegov članek »pošten in vesel odmev med Ijud-
hi
JkkolJ
PLETENINE STO ZNAMKO SO NAJBOLJE!
stvom«. Vesel izraz, ki ga je videl po objavi tega članka ina obrazih svojih prijateljev, mu je silil še enkrat pero v roke. da se zavzame za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja.
In res pripoveduje nato na dolgo in široko, kako je storil že on sam v tem oziru prve korake. Tako da je nekega dne stopil v neko drogerijo, kjer j’B neki mladenič, ki je ravnokar izgubil Srebrnjak, nekaj mrmral po hrvatski, naenkrat pa da je izustil nekaj prav pristnih besed v italijanščini (po vsej verjetnosti, kako kletev, kajti te poznajo vsi naši ljudje). Na te besede ga je omenjeni Gennaro takoj vprašal, zakaj ne govori italijanski, zlasti ko pozna ta jezik- saj da je služil v italijanski armadi. Mladenič je nato obmolknil.
Sličen slučaj, da se mu je pripetil v neki prodajalni. In zadeva, da se je zopet končala z molkom.
Preiskave v Trstu se nadaljujejo. Tako je bila te dni zelo natančna preiskava in še bolj natančno zasliševanje na stanovanju učitelja Alberta Široka. Preiskave se vršijo tudi v bližnjih krajih. Tako so te dni varnostni organi iztikali na stanovanju nekega Žerjala v Borštu, baje za knjigami. Zaplenili so mu nekule-kovano pobotnico. Ovadili pa ga bodo sodni oblasti, češ, da je brez dovoljenja razpečaval knjige. Bil je namreč poverjenik Goriške Matice.
Aretacije v Trstu. Pred dnevi je imel hrvatski pesnik in urednik »Veza« hrvatskega ženskega m|e-sečnika preiskavo. Predvčerajšnjim pa so ga aretirali agenti na cesti, češ, da je dopisnik splitske »Pobe-de«. Peljali sd ga na kvesturo, kjer so ga obdržali in izpraševali kar celih pet ur. Izpustili so ga šele tedaj, ko jim je obljubil, da ne bo ubežal.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vse dotične nepoklicne politične agente, ki nadlegujejo uredništvo vsak dan s kopo anonimnih pisem, v katerih navajajo razne osebe kot italijanske špijone vljudno prosimo, naj nam v bodoče s tem prizaneseta. Končno se špijonr tudi ne love kar takole kot muhe! Uredništvo pa ima tudi mnogo preveč posla z drugimi stvarmi in nima časa za zabavo, pri čitanju takih ovadb.
ZNIŽANE CENE
in največje skladišče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd.
PRODAJA NA OBROKE!
TRIBUNA F B L!o>afDa 1,1,11110165 in °fro^11 WII^W
LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
F. M. Schmitt
Ljubljana
Pred Škofijo 2 Lingarjeva ulica 4
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko zalogo galanterij, blaga, igrač, vozičkov, ročnih torbic, listnic, aktovk, šatulj, okvirjev, ogledal,
terraus - steklenic, linoleum preprogi predpražnikov, palic, nastavkov, pisalnih in kadilnih garnitur, jedil, orodja, telovadnih, snežnih in domačih čevljev, galoš,
pletenin, robcev, kravat, perila, rokavic, nogavic, vezenine, vložkov, vseh potrebščin za krojače in šivilje, toaletnih potrebščin, mnogovrstnih parfumov, mila, kolinske in ustne vode itd.
Točna postrežba!
Solidno blago!	Nizke	cene!
PrlporoCa s«
■ Odvetnik dr. Albin Kandare
damska konfekcija in modni salon I	naznanja,	da	je	otvoril	svojo
X KUNC	I	odvetniško	pisarno začasno
Mestni trg 18	■	|	BI«IWelSOWl	CCStl StCV.	18
\
Krivica.
Ob priliki požara kinematografa v beogradskem hotelu »Pariš« je nastala med gosti velika panika. Vsak je skušal rešiti, kar je mogel, mnogi pa so v strahu za svoje življenje bežali na cesto v nočnih oblekah in srajcah, kjer jim je prebivalstvo oskrbelo najpotrebnejše. Med temi begunci se je nahajal, kot poročajo beogradske novine, tudi neki aktivni minister kraljevine SHS, katerega se je, od strahu napol mrtva oklepala nežna dama v — negližeju.
Beogradske novine, ki vedo za časa vladne krize točno opisati vsako minuto ministrovega dneva, so popolnoma neinformirane na kakšen način ie prišel g. minister v objem beogradske krasotice. Ker pa v Beogradu tudi ne manjka hudobnih jezikov, se je kmalu šušljalo po celem mestu, da je ta in ta videl visokega gospoda, kako' je šel par ur pred požarom v hotel v spremstvu
iste dame, samo da je bila oblečena.
Drugi viri — in ti se mi zde mnogo bolj verodostojni, pa to odločno zanikajo. Oni trde, da bo g. minister kmalu opustil svoj dosedanji res(?rt ter prevzame nanovo snujoče se ministrstvo požarne bram-be. Pravijo, da je to edini stan v Jugoslaviji, kjer še ni bilo čuti o korupciji, kar pa za našo državo absolutno ni dostojno in ga je treba takoj reorganizirati.
Ker pa se pri nas pričakuje v bližnji bodočnosti tudi za ministre hude čase, to se pravi, da bo moral g. minister vseeno imevi nekaj pojma o svoji stroki, je povsem razumljivo, da je g. minister izrabil priliko, da si pridobi kvalifikacijo za porttelj ministra požarne brambe.
Kratko in malo, gospdd minister je z ozirom na svojo bodočnost skočil v ogenj ter pričel z reševalnim dek.Vn.
Ni pa še končnoveljavno rečeno, da bi skočil ravno vsled svoje bodočnosti v ogenj.
Vsak dan imamo doprinešene dokaze, kako skrbe naši državni krmarji za javni blagor. Če presodim samo akcijo, s katero so bili na mah rešeni Hercegovci in Črnogorci grozečega pogina, mora vsak poštenjak priznati, da imajo gospodje res čut odgovornosti in ljubezen do bližnjega.
Zakaj bi torej potem ravno ta gospod minister skočil v ogenj iz — pravzaprav sebičnih razlogov. Zame stoji kot pribito, da je ravna! nesebično. In tu se prične krivica!
Tako dejanje bi se ne smelo smatrati za tako brezpomembno in pisati d njem tako površno, kot so storile to beogradske novine. Zagrebške »Koprive« so to stvar mnogo bolje razumele ter ovekovečile g. ministra, čeprav po svinje.
V Italiji bi se na primer takšen dogodek na dolgo in široko popisal v vseh novinah. Tam razumejo vzgojo nardda in če g Mussolini enkrat krmi svojega leva, se to takoj fotografira za novine in v čitanke se
napiše berilni sestavek, da se mladi Italijančki uče ljubezni do živali, spoznajo pravo junaštvd itd.
Naš g. minister nima leva, zato tudi ne more priti v čitanke. Tudi se ni mogel pustiti fotografirati od časopisnega poročevalca, ker če bi se slika priobčila brez komentarja, bi lahko kompromitral damo v negližeju.
Pa ne samo to! Dama v negli-žeji je brez dvoma poštena dama in nihče ne dvomi o tem. Toda dandanes imajo vse poštene dame po več prijateljev in prepričan sem, da bi vsi ti na vrat na nos drli k g. ministru v vseh mogočih intervencijah. Da sem jaz njen prijatelj, bi takoj zaprosil pri njem za mesto državnega dobavitelja. Šel bi kot drugi k njemu s sliko iz časopisa, mak/ po-kašljal, malo pomežiknil — in mislim, da bi dobro opravil.
Zato ne gre, da bi se take slike objavljale v novinah, ker država tudi ne more ustreči vsem.
Ul
A mož ima neizpodbitno zaslugo in zato se mu dela krivica, ker ne dobi primernega priznanja. Naš narod mora proti tej krivici odločno protestirati, ker narod, ki ne ceni zasluge svojih mož, jih ni vreden.
Pa bo'do nekateri rekli, saj ima dobro plačo, njegova zasluga ni tako velike, ker če bi se mu reševalna akcija tudi ponesrečila, bi dobila žena lepo pokojnino itd.
Vse to pa ne drži. Njegova dolžnost ni bila, da je pripeljal damo v negližeju iz gorečega poslopja. On bi jo lahko tudi mirno pustil, da bi se zadušila! Zato bi toplo priporočal njegovim kolegom, da se ga ob priliki spomnijo ter ga primerno nagrade za njegove zasluge.
Ne rečem, da mora to- biti zlata kolajna za hrabrost. Mislim pa, da bi se lahko odtrgalo državnim uradnikom primeren znesek, s katerim bi se kupjlo g. ministru leva, da bi lahko prišel v šolske čitalnice.
Matic.
IVAN ZAKOTNIK
mestni tesarski mojster
Telefon 2379. Ljubljana, Dunajska cesta 46. Te]8f0D 2379.
PARNa ŽAGA. — TOVARNA FURNIRJA.
Prodaja* tU *n *nozems'c* furnir po najnižji ceni.
KlinillP’ orehov’ črešnjev, jesenov, hrušev in jelšev IV LI |J Lij C . okrogli les po najvišji dnevni ceni.
Hlodi morajo biti prvovrstni nad 45 cm debeli po 2, 4, 6 in 8 m dolgi
Splošni velesejem.................od	4. do	10.	marca
Tekstilni, čevljarski in usnjarski
velesejem....................od	4. do	7.	marca
Tehnični in stavbni velesejem . od	4. do	14.	marca
Prvi mednarodni velesejem avtomobilov ..........................od	4. do	14.	marca
Je najusodnejši kupčijski trg in največji velesejem v Evropi.
ZnlSan« vozna cene.	Brezplačni vizumi.
Pojasnila daje:
Častno zastopstvo STEGU, LJUBLJANA, Gledališka ulica itev. 8.
Otvoritev trgovine.
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem združil s svojo mesarijo na Rimski cesti it. 21 tudi
trgovino mesnih izdelkov
katero sem otvoril ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. Točna postrelba. SueSe blago. Solidne cene.
JOSip Marčan, mesar in prekajevalec. Ljubljana, Rimska cesta itev. 21.
GUMI NOGAVICE
za bolne noge in krčne žile, kolenska varovala vedno v zalogi
pri tvrdki
G. BESEDNIK IN DRUG
LJUBLJANA, Prašarnova ulica šla«. 5.
znamke l. P. — lastni izdelek tvrdke
POPOVlt, UUBLJANA
se razpošilja v ročkah po 20 in 50 kg ter sodih po 50, 100 in 200 kg. — Prekajeno svinjsko meso vedno na zalogi po izredno nizki ceni.
Toina poitretba! Cene najniljel Telefon pisarne 2127.	Telefon	stanovanja	2151.
Telefon 3005.
Prva iugosl.
kolarska industrija
izdeluje vse vrste
avto-karoserij
Se priporoča
Jožel Peterca
IIbm, Ljubljana 7
Telefon 3005.
Klavirji prvih svetovnih znamk!
ura
P ’	•’
LJUBLJANA, Mestni trg št. 3
(v lastni hiii poleg magistrata).
• f’ ■'’> fi ti >*■•» <	•
Zaloga in izposojevalnica najboljših klavirjev, pianinov in harmonijev Stelnway, Bttsen* dorfer, Fttrster, Httlzl, Hofman, Orl« glnai Stlngl. — Popravila in uglaševanje najcenejše. — NaJbogateJSa Izbira vseh ostalih instrumentov.
Račun polt. bran. št. 10.771
Ustanovljeno leta 1861.
Telefon interurban št. 2933
L M. Ecker sinova
Ljubljana, Slomškova ulica št. 4
»
Stavbno, galanterijsko in ornamentno kleparstvo. — Izvrševanje lesno cementnih streh. — Pokrivanje s strešno lepenko, naprave strelovodov.
Oblastveno koncesijonirana vodovodna instalacija. Zasnove.sanitetnih in kopalnih naprav in oddelek za centralno kurjavo.
Amerikanska strojna olja cilinderska olja autoolja bencin surovine za svečarne surovine za milarne i. t. d.
„OLEUM“
družba z o. z.
LJUBLJANA
telefon Stev. Slo,
Poravnajte naročnino!
sssssa
RADIO
FRANC BAR
LJUBLJANA
MESTNI TRG 5
¥
Zahtevajte novi ceniki
L
TEODOR KORN
preje HENRIK KORN
LJUBLJANA. Poljanska cesta štev.8.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. — Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave. — Izdelovanje posode iz pločevine ter litografija. — Ustanovljeno 1852.
^ei i	—	■n	ieii	m	■■	mm «a»l»	  eii
RUDE in KOVINE
DRUŽBA Z O. Z.
¥
k
Brzojavni naslov: Rude	Telefon	interurban:	2727
Poštna hranilnica Ljubljana štev. 14.167
EN GROS:
svinec, cink, cin aluminij, baker, cinkova pločevina, svinčena pločevina, pocinkana železna pločevina (izdelek Cinkarne d. d., Celje) barve, žveplenokisla glina, aluminijev hidrat, bakrena galica, cinkov prah, katran, stare kovine, kovinasti ostanki, rude vseh vrst
je najmodernejše urejena ter izvrže vsa tiskarniika dela od najpriprfr-stejtega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne ia znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali vetbarvnem tiska. — Broinre v maiib in tudi največjih nakladali. Časopise, revije, mlad. liste.
Okuna [prema llailrli. katalogov, ceniti!
Žolslti zvezki za osnovne ia srednje Sole Risanke, dnevniki in beležnice«
Zčf konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosen e.
Tisk UčHieliske tiskarne: zanjo odwvarja France Štrukelj.
Uretfa in odgovarja Miroslav Matelič,