Milac Iiis on prof e «or v dr*a gital i irr.', tUtri>mr Poitmina piateu t gotovini. NaroCnlna xaaia letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Dia. Posamezna Stev. 1 Din UREDNIŠTVO-— UPRAVA: ■ri g. Jos. 3enko v M. Soboti telefon številka 8. lis*, rti poštne hran. 12.5«» Stkala vsako nodello SfliDIHf! Tednik as gospodarstvo, prosveto in politiko Cena oglasov Na oglasni strani; cela stran 60C Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Dia vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Fri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA * Murski Soboti. Rokopisi se ne vraialo IV. LETO Murska Sobota, 8. decembra 1935. ŠTEV. 49 Naia notranja politika Pet mesecev je minulo, odkar je vzela Stojadinovičeva vlada, krmilo naše države v roke. V tem času so se izvršile marsikatere spremembe v naši notranji politiki in je naš notranje politični položaj prišel že do take točke, kjer je mogoč nekoliko jasnejši pogled in razgled. Besedo o tem je spregovoril naš notranji minister dr. Anton Korošec, na seji banovinskega odbora J. R. Z za Slovenijo. Čeprav so bile izjave podane na čisto strankarskem sestanku, nudi širok razgled po notranjem ustroju naše države. Stranke se je dotaknil govornik samo z enim stavkom. Vse drugo pa je tvorilo položen račun njegovega dela, na tako odgovornem mestu, in načrt za bodočnost. Vso delo pri normalizaciji naših notranjih političnih razmer bo imelo svojo trdo osnovo na zakonitosti. To je lek, ki ga rabimo in ničesar bolj ne potrebujemo, kakor to. Po izvajanju stroge zakonitosti vpije vsa naša država. V preteklosti je bilo slišati resne in uvidevne može, ki so v skrbi za državo govorili : oblast je postavila zakone, da jih lahko sama gazi. Dvojna mera, ki so jo bili deležni državljani je ubijala moralo. To nerazpoloženje ljudstva so znali izrabljati ljudje katerim je vsaka zdrava ureditev države uničujoča črta v njihovih računih. Razumljivo je, da bi tako stanje dovedlo vso našo državo na rob propada, saj dobi zunanja politika svojo rast in uspevanja iz zdravih razmer v notranjosti države. Naša država bo ozdravljena, kakor hitro bodo vse oblasti od najvišjega do najnižjega urada izvajali strogo zakonitost, saj se bo ljudstvo potem radevolje samo podvrglo zakonom in se po njih ravnali. Naše ljudstvo je toliko zavedno, da ve, da v državi, kjer vladajo zmešnjave, ne more uspevati splošno blagostanje, od katerega ima vsak posameznik svoj delež. Iz vsega tega bodo same vsklile vse ostale državljanske svoboščine, kakor je to v drugih naprednih državah, kjer so te dobrine bile sad razvitega čuta odgovornosti za skupnost. Navidezna svoboda pa le omam- lja ljudstvo, da ne bi čutilo bolečin svojega neizprosnega razkroja. Notranji minister se je dotaknil tudi vprašanja odnosa med sedanjo vlado in parlamentom z ozirom na to, da volitve v narodno skupščino v doglednem času niso pereče vprašanje. Vlada hoče z parlamentom delati. Odnošaji med njo in našimi narodnimi zastopniki so prijateljski. Oba foruma stojita pred velikim delom. Pretekla doba je nagro-madila toliko perečih problemov, ki zadevajo našo državno stavbo v temeljih, katere je sedaj treba rešiti. Vsako odlašanje bi poostrilo situacijo in rešitev bi bila težja. Sredi politične razrvanosti in razburkanih političnih strasti tudi nove volitve, pa naj bi bile v taki ali taki obliki, ne bi razčistile položaja v državi. Volilne borbe v takem ozračju bi nas zavedle še globlje v labirint, kjer bi bilo še težje najti izhoda. Ko se bo politična zaostrenost polegla, bodo zopet odprta volišča. Sedanja vlada torej ne misli segati po kakih izjemnih ukrepih. Držati se hoče zakonov, zahtevala pa bo, da jih bodo izvajale vse oblasti, isto pa bo zahtevala tudi od državljanov. Ta pot vodi do notranjega političnega pomirjenja in do zadovoljstva nas vseh. Notranja okrepitev države ima svoje zunanje politične posledice. Priborjen ugled in moč našega naroda, v družbi ostalih evropskih držav, nam je v današnjih časih življenska potreba. POLlčIKfl — Jugoslovanska vlad« je odgovorila na noto italjanske vlade zaradi sankcij. Odgovor naše vlade je sestavljen v zelo prijateljskem tonu Naša vlada v noti poudarja, da je morala ostati zvesta Zvezi narodov in zato morala sprejeti sankcije, pa čeprav te ne odgovarjajo prijateljskim čustvom, ki jih goji do Italije. N« seji vlade je biio sklenjeno, da se zgradi prega Usti Prača-Foča in da se zgradbena dela takoj prično ter da se otvori kredit 50 milijonov dinarjev za oskrbo z vodo v krajih, kjer vode primanjkuje. Na seji je prometni minister tudi poročal o pogaja njih z Romuni glede zgraditve mostu čez Donavo, ki bi vezal Jugoslavijo in Romunijo. Vojvodinska izvenparlasnen tarna opozicija, v kateri so zastopniki slovaške, nemške in madžarske manjšine je sklenila izdajati kot svoja glasila tri tednike, po enega v hrvat skern, nemškem in madžarskem jez'ku Minister trgovine in industrije je izdal novo uredbo o kartelih. Uredba določa nad karteli strožjo nadzorstvo in ustanavlja posebno kartelno sodišče. V Splitu so se sestali člani nekdanje uprave Hrvatske delavske zveze, ki je po šestem januarju ustavila svoje delovanje. Mačkovska delavska organizacija bo v kratkem pričela z delom. «Zdaj pa ko je J. R. Z. kot stranka definitivno odobrena, se mora delo za organizacijo stranke na terenu izvesti odspodaj navzgor. Organizacijo naj vzame v roke prebivalstvo samo." raz- Tako pravi okrožnica, ki jo je poslal izvršilni odbor J. R. Z. „Kulturbund" v Veliki Kikindi je bi! razpuščen, zaradi prevelikih političnih nasprotij, ki so nastala v tej organizaciji. Šefi generalnih štabov Male antanté so pred kratkim imeli v Beogradu svojo običajno sejo. Letošnji I. december se je proslavil v Jugoslavija po stari tradiciji, nad vse svečano. Posebno slovesno ga je praznovalo naše Sokolstvo. Zveste svojemu programu in svoji dosedanji politične smeri, v stremljenju, da v državi čim bolj pripomore k pomirjenju, je vlada predlagala namestnikom širši ukaz o amnestiji in pomiloščenja. Amnestija se nanaša na politične, tiskovne in druge delikte. Izvzeta so samo dejanja iz koristoljubja in hudi ?loč!ni proti držav!. Enotno glasilo slovenskih mač kovcev bomo dobili z novim letom. Kako se bo novi list imenoval ie ni določeno. To je bilo sklenjeno v Celju, kjer je prišlo do sporazuma med izdajatelji listov : „Slovenska zemlja", „Bojevnik" in „Ljudska pravica „Kmečki nacionalni pokret", tako hoče imenovati novo stranko poslanec Petkov e v Tuzli, katero misli ustanoviti. Njegov program bazira na načelu državnega in narodnega edinstva. V združeni opoziciji je prišlo do občutne krize. Vezi med hrvatskim delom in srbskim delom zdr. opozicije so se silno zrahljali in vedno bolj tuja si stojita nasproti Beograd in Zagreb. V mesecu novembru se bi morali sestati v Zagrebu delegati v svrho nadaljevanja razgovor. A srbi-janskih delegatov ni bilo od nikoder. Narodna skupščina se bo na željo vodstva J. R. Z. sestala šele takrat, dokler ne bodo poslanci dovršili svojo organizatorno delo, ki jim je bilo naloženo v njihovih srezih. Vsakemu izmed njih je biio dodeljeno vodstvo organizacije J. R. Z. ne samo v lastnem srezu, temveč tudi v onih sosednih srezih, kateri poslanci ne pripadajo novi radikalskih stranki. Ministrski predsednik Kondi-lis je zahteval, da ostane njegova vlada ie naprej na svojem mestu in da on izvede volitve. Grški kralj Jurij pa tega predloga ni sprejel, temveč je sestavil delavno vlado, ki je daleč vstran cd vsake politike. Kondilis tudj ni zadovoljen, da je kralj pomilostil Venizelosa in da se je razgovarjal ob priliki sestave vlade tudi z republikanci. Anglija vztraja na tem, da se sankcije proti Italiji poostre in se zato sestane koordinacijski odbor že 12. decembra. Nobenega dvoma ni, da bo prepovedal izvoz petroleja v Italijo. Lavai je izjavil italj. poslaniku v Parizu, da bo Francija v primeru italjanskega napada na Anglijo, na vsak način na strani Anglije. 30.000 vojakov je Italija poslala na egiptsko mejo. Tudi na francosko mejo je poslala številne čete. Odredila bo baje tudi splošno mobilizacijo. Zaradi zelo napete notranje politične situacije, je italjanska vlada preklicala vse vojaške dopuste in 100 000 vojakov se je moralo zopet vrniti v vojašnice. Velik uspeh so v zadnjem tednu dosegli Abesinci na vseh frontah. V silnem neredu in ob velikih izgubah se je italjanska vojska morala umakniti skoro na izhodišče svojih operacij. Italjani pravijo, da je bil njihov umik Ie taktična poteza. Abesinske čete so vdrle celo v italjansko Somalijo ter zasedle trdnjavo Lug Ferandi. Pri tej priliki so zaplenili ogromne količine živil in vojnega materiala. Na somalski fronti se je pričela srdita borba med Italjani in četami rasa Deste. Abesinci so zasedli mesto Amara. Na severni fronti se Abesinci pripravljajo za veliko ofenzivo, ki se bo v kratkem pričela. Na fronto je prispel sam abesinski casar, da navduši svoje vojake za odločilen boj. V vseh cerkvah molijo za zmago abesinskega orožja. J. R. Z. Že nekaj mesecev je od tega, odkar je stopila v naše politično obzorje, nova stranka J. R. Z. Organizirala se je po vsej državi. Ta predhodna dela so bila potrebna v svrho potrditve in dovoljenja s predstojnega mesta. Ob koncu teh pripravljalnih del pa je ministrski preds. dr. Stojadi-novič izjavil : »Sedaj naj narod sam organizira stranko." Le od zaupnikov organizirana politična skupina je stopila v ozadje in dala mesto svobod-dni ljudski volji. Tudi v našem srezu je potrebno, da se ta organizacija razvije in zato je priporočljivo, da se pri občinah prične z delom, za ustanavljanje krajevnih odborov J. R. Z- Ko je število novo pristopivših članov dovoljno, naj si izvolijo svoje krajevne odbore. Po končanem delu v edinicah, se bo izvršila reorganizacija sreskega odbora. Ko so bile leta 1927. tajne in svobodne volitve, so prišle pri nas v poštev le tri stranke : Slovenska ljudska stranka, Radikalna stranka in Demokratska stranka. Prva in druga sta takrat dobile večina glasov. Pri volitvah leta 1931. pa se ni šlo s strankarskim programom v volilno borbo temveč le z namenom, da se reši kolikor se rešiti da iz takratne situacije, dokler se ne polagoma zopet pride v prave politične razmere. Ker pa je bila potrebna organizacija, preko katere tolmači ljudstvo svoje politično mišljenje in izraz, se je ustanovila stranka J. N. S., ki je v sebi družila pristaše raznih političnih mišljenj in razpuščenih polit, organizacij V zadnjem času pa so se naše notr. politične razmere predrugačile in posledice tega so bile pojavi novih strankarskih gru-pacij. Tako so se v zadnjem času ustanovile : Jugoslovanska narodna stranka, J. R. Z. itd. V J R Z. so se združili bivši radikali, pristaši slov. ljudske stranke in muslimani. Z ozirom na naš kraj, vidimo v njih dve stranki (slov. ljud. str. in rad. str.), ki so od nekdaj zavzemale vodilna mesta pri nas. Radikali in pristaši SLS veže simpatija iz preteklega polit, življenja in tradicija medsebojnega podpiranja v reševanju vseh naših perečih gospodarskih vprašanj. Zato za naš okraj taka združitev ni nobena novost, niti ne prisiljeno združevanje, ako se pristaši SLS in radikali znajdejo pri skupnem delu v stranki JRZ. J.R.Z. je nova organizacija, ki ne odklanja pristop nobenemu članu bivših strank. V zadnjih 4 letah so se naše politične razmere bistveno spremenile in pot v novo organizacijo je vsakomur odprta, ki ima namen, das svojim delom in nasvetom pripomore k čim boljši rešitvi današnjega težkega gospodarskega in političnega položaja. V zadnjih letih so si politični voditelji našega kraja pridobili zaupanje in simpatijo ljudstva. Pridobili pa so si tudi širok krog političnih prijateljev, ki mogoče niso bili pristaši bivših, a sedaj zedinjenih strank. Naš poziv velja tudi njim ter vsem pozitivnim političnim in gospodarskim delavcem, da stopijo v naš krog I Posebno pa to velja za sedanje prijatelje bivših radikalov ter za vse radikale tako tudi za pristaše SLS, da s skupnim nastopom v organizaciji J. R Z. v najlepši harmoniji, pozabivši na daljno preteklost, delamo na konsolidaciji naših perečih gospodarskih in političnih razmer. Višek radiotehnike ORION 555 ponudila še eno in še večjo možnost v tem pogledu. Po tej uredbi morejo davčni zavezanci svoj dolžni davek plačati bilo deloma, bilo popolnoma, tudi poprej, pod mnogo ugodnejšimi pogoji in v znatno zmanjšanem znesku zadolžitve. Za pravilno razumevanje uredbe same naj kot primer služi sledeči Brezobvezno predvajanje v prvi prekmurski strokovni radiodelavnici NEMEC J. Izvanredni odpis starega davčnega dolga Kraljevska vlada je dne 8. nov. 1935 napravila novo uredbo o izvan-rednem odplačilu dolžnega davka, ki zadeva do 1932. leta neplačani davek. Pred to uredbo bi se moral dolžni davek po predpisih § 28 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o neposrednih davkih, oziroma § 49 Zakona o proračunskih dvanajstinah t. 1. odplačevati skupaj s tekočimi davki v času od 1932—1948. leta. Na ta način bi bilo treba davek vendar plačati v polnem znesku, ugodnost pa bi bila v tem, ker bi ga ne bilo treba plačati naenkrat, ampak v obrokih. Da bi vendar dala davčnim zavezancem priliko, čim prej ter čim laže in ugodnejše urediti njihovo razmerje napram temu dolgu in sama mogla nemoteno razviti svoje delovanje na drugih poljih in poslih, je Kraljevska vlada s to svojo uredbo pregied : Leta, ki so Zmanjšani nanja raz- znesek dolga Odpis na deljeni zne- od vsakih sto vsakih sto ski dolžne- dinarjev po din. znaša ga davka novi uredbi 1936 89 — din. 11— din. 1937 80 — n 20- „ 1938 71-- N 29'- „ 1939 , 63- n 37- „ 1940 56-- n 44- „ 1941 50 — n 50-- „ 1942 45- 55'- „ 1943 40 — "n 60- , 1944 36'- n 64-- „ 1945 32 — n 68'- „ 1946 28- n 72- „ 1947 25-— n 75'— „ 1948 23 — n 77'- „ Iz pokazanega primera se vidi, za koliko je na vsakih sto dinarjev znižan znesek dolžnega davka. Davčni zavezanec, ki želi poravnati svoj dolžni davek, in hoče izkoristiti ugodnosti iz te uredbe, lahko to napravi samo če prične odplačevanje svojega dolga pri zadnjem letu, v tem slučaju pri letu 1948 pa nazaj. Skupaj s tekočim davkom za 1936 more plačati celokupni svoj dolg, pa tudi samo en del, t. j. dati odplačilo za eno ali več let; začenši od poslednjega leta pa nazaj. Davčne oblasti morajo sprejeti tudi najmanjšo svoto, ki se položi za odplačilo dolga* pa naj se ž njo izplačuje celi obrok ali ne. Ugodnosti iz te uredbe trajajo do konca februarja 1936 in davčni zavezanci jo morejo popolnoma in do kraja tega roka izkoristiti. Davčnim oblastvom so dana potrebna navodila, da morajo v vsakem času dati potrebna pojasnila, kakor tudi, da sprejmejo vsako svoto, ki bi se dala v odplačilo dolžnega davka, pa bila še tako mala. Na ta način je dana vsakemu, pa tudi ekonomsko slabšemu davčnemu zavezancu polna možnost, da svojo davčno obvezo, ki jo je sprejel na sebe kot član skupnosti, tedaj svojo državljansko dolžnost, najlažje izpolni. Naš državni proračun. V razpravo in v odobritev je bil Narodni skupščini izročen proračunski predlog, ki predvideva 10.307,040 784 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Predlog proračuna izgleda v primerjavi s sedaj veljavnim proračunom takole : (vse v milijonih Din ; v okle- pajih razlika nasproti sedanjemu proračunu) vrhovna državna uprava 157.7 (-j-36), pokojnine in invalidnine 1100.7 (-), državni dolgovi 7679 (-152 7), ministrstvo pravde 349 5 (-9 2), ministrstvo prosvete 833 1 (-17 5). Dohodki, v primeri s sedaj veljavnim proračunom so naslednji (v milijonih Din"; v oklepajih razlike nasproti sedanjemu proračunu) : neposredni davki 1472 (—145) davek na poslovni promet 660 (+170), vojnica in izredni davki 82 ( 6), davčni zaostanki 85 (-), trošarine 825 (+27), takse 1039 (- 66), carine 700 (+50), viški monopolov 1956 ( —), državna podjetja 10 307 (+136). Vsi izdatki se krijejo z dohodki.. Proračun je uravnotežen in v vsakem pogledu popoln, ker vsebuje vse redne dohodke. Pomagajte sipomabom ! Zima že pritiska na vrata in božični prazniki se približujejo. Množice občinskih revežev in šoloobveznih otrok prihajajo na občino in prosijo podporo v denarju in naturi. Občini pa že pohajajo sredstva in ne zmore sama teh bremen, zato apelira na svoje blage dobrotnike, da ji priskočijo na pomoč vsak po svoji moči. Uverjeni smo, da je pri naših imo-vitejših občanih še mnogo usmiljenja, zato Vas prosimo : „Odprite srce in roke". V ta namen priredi občina tudi letos nabiralni dan in sicer dne 13. in 14. decembra 1935 Ta dan Vas bodo občinski uslužbenci obiskali in Vas prosimo, da jih ne pustite praznih rok. Letos je še težje kakor lansko leto, ker zaslužka ni, število občinskih revežev narašča dnevno in beda je velika. Zavedajte se, da z vsakim najmanjšim darom podprete bodočnost našega siromašnega naroda in nedolžnih otrok, ki Vam bodo vedno hvaležni. Obenem prosimo vsa društva in korporacije, da navedene dneve ne prirejajo nobenih nabiralnih akcij Murska Sobota, dne 27. nov. 1935. Delovodja: Predsednik občine: GREGORIO 1. r. HARTNER 1. r. Ferjan M. Razpotje 26 Rad bi vsem tem ljudem, ki sede okrog njega, glasno in kričavo, vodenih oči in slinastih ust, zariplih lic in ledene 'bledice, pripovedoval o njej, jo hvalil in povzdigoval visoko nad sabo, kamor jo je sam postavil, da jo nihče ne bi dosegel in oskrunil. Rad bi povedal, da je te dni odložil najmanj dva križa s svojih pleč, da mu je tako praznično v prsih, kjer vsaka misel in beseda zveni kakor pesem. Rad bi povedal... Kaj ?... Da je zaljubljen 1 I a se ozira Urh po ljudeh ter jih pomilujel Kakor črvički se mu nebogljeno vijejo ob nogah in se med seboj prepirajo in tepejo za brezpomembne vsakdanje zadeVe. Njihovo govorenje mu je tuje kljub temu, da še ni dolgo od tega, kar se jih je tudi on držal za komolce in capljal po motni brozgi, ki je bilo razlito med jutrom in večerom. Ko se je Urh vračal proti domu, so obločnice že sekale kolobarje na temnih cestiščih pod sabo. VI. Urh si je izmeril pot pred sabo, s smehljajem je zrl v bodoče dneve, ki so mu vstajali iz časa, vsak z novim obrazom, v katerem so bile poteze nestrpnosti. Samota, ki ga je prej razjedala, je bila polna njegovih lastnih misli, ki so se prešerno in razigrano podili krog njega, kakor razposajeni otroci. Kata se mu je tudi že toliko približala, da so bile besede med njima odkrite in brez spon. Le Urh je še čakal z končno besedo. Radi sebe ni imel pomislekov» v notranjosti je nosil vso lepoto bodočih dnevov in čakal le trenutka, ko jo bo lahko dvignil, brez strahu, da bi se ljudje spogledovali, zmigali z rameni in mu besede metali v hrbet: »Prst se še ni sesedla na grobu pa si že izbira drugo." Urh je vendar ugleden obrtnik in si noče umazati imena I Četudi se je Urh le smehljal, silil s pogledom v njo, jo rahlo prijemal okrog bokov in ji govoril besede, ki so dale mnogo misliti, je Kata že vedela kam pelje ta pot. Enoličnost njenih dnevov, ko se od dela do dela zaganja od jutra do večera, od ponedeljka do nedelje, od pomladi do zime se je razbila v trenutku, ko je začutila prvič Urhovo roko na svojem golem tilniku. Nič zato če nosi Urh skoro dva križa več na svojih plečih kot ona. Moža svojih let, ki so kakor sam hladen račun, je težko dobiti, mlajši pa je spet kakor živinče, ki samo sili preko ograj in ga je treba noč in dan držati z roko in besedo. Da Urh ni lep, da se mu je že pleša raztegnila v tilnik in da mu je koža v obrazu že mlahava — kaj zato? Lepota je kakor dim v vetru. Ime pa je kamen, ki obleži na cesti, hiša je spoštovanje, ki se loti klobukov in upogiba hrbte, obrt je drevo z večnim sadom, denar pa odpira vrata do veselic, ponuja črno svileno krilo in pisano ruto in nedeljske šolne, ki so na zaponko. Pa bi se Kata vsega tega branila in večno hodila pot iz kuhinje do svinjskega korita, iz hleva na podstrešje in klet, na njive, ki so uro daleč za vodo ? Kakor bi sama še hotela se plazit po prsti in trgat plevelj, vihteti motiko in si močiti pekočo dlan, z spodrecanim krilom gazit po gnoju in gnojnici in se ote-pavat hlapca. Tega je bilo že več ko dovolj 1 Življenje se ji je prvič na-smehljalo tako, kot je že tisočkrat izsanjala v prisluškovanju svojih želj, ki so se kakor berači priplazili do njenega bornega ležišča. Domotožje V daljavi, v tej silni daljavi Zvonovi večerni pojo A meni pa vedno po domu Skrivaj se rosi mi oko. Težko sem te zapustila Mili predragi moj dom Kako sem te vedno ljubila! Kedaj te spet videla bom ? Usoda tako je hotela Ločiti sva morala se! Nikdar te ne bom pozabila. Zvesto ti ostane stce. Sinje so tukaj planine Šumne vodé, temni log. Nizki so holmi, ravnine Lepo je, vse na okrog. A lepši, vse lepši moj dom si Le k tebi srcé si želi V Prekmurje, tja v rojstni moj kraj Mi sleherna misel hiti... Ilonka, DOMAČE \?ESil mimo T7A5 Čudne reči si že dandanes izmišljujejo. Tako smo izvedeli, da pripravlja vodstvo osnovne šole akcijo, z namenom, da si preskrbi sredstev za šolarsko kuhinjo, iz katere bi dobili najubožnejši učenci, vsaki dan malo toplega mleka in kos kruha. Kaj je le učitelje do tepa pripeljalo, da še z takšnimi malenkostmi nadleguje naše meščane, ko imajo ve.jdar drugih skrili dovolj. In popolnoma so upravičeni če trdijo, da takšnih novotarij v prejšnjih časih niso poznali pa se kljub temu ne spominjajo, da bi kedaj od lakote umrlega učenca nesli domov. Siromake se z tem samo razvadi. Saj niti navajen ni mleka in kruha, ker mora od ponedeljka do sobote jesti le krompir in ceneno repo, ki tako zabe-tonira želodec, da ga je prav nevarno podražiti z nežnim mlekom in koščekom krščanskega kruha. Skratka, želodec se bi upiral — to povzroča neprijetnosti In bolečine, včasih celo komplikacije, ki zahtevajo zdravnika in celo poležavanje v bolnišnici. Pa je zapisano v Pismu : „Ne želi nič hudega svojemu bližnjemu!" To je resnica in velika modrost, začetek greha in zla. Pa bi se človek proti temu pregrešil ? Ne in stokrat ne ! Kdo bi se potem čudil, da je akcija tuk učiteljev tako veličastno in v dostojanstvenem miru odplavala n:imo nas. Oni, ki so začeli to propagirati, pa naj končajo pod plazom kamenja, saj je sveta dolžnost vseh prizadetih in naprošenih, da dvignejo prvi kamen s ceste in mu ga vržejo v glavo, ali pa „da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se ga potopi v globočino morja", kakor omenje neka knjiga, ki nas uči kreposti in usmiljenja do bližnjega. Pa je tudi vsakemu dinarju že določeno mesto in niti eden ne preostane, da bi ga dali za takozvane „lačne otroke." (Odkod so le ta izraz pobrali? To diši že po komunizmu!) Sedaj prihaja čas veselic in plesov. To so zopet stroški : Butelke, cigare, torte, piščančki i. t. d. vse to stane denar in odkod ga vzeti? Treba je pač skrčiti, oziroma popolnoma omejiti „druge" izdatke. Ti uboga akcija, ki spadaš na najnižji klin „drugih" izdatkov, tvoja usoda je zapečatena: „Preden te bo ošinil milostljiv pogled, boš v starostni onemoglosti poginila. In mi vsi ti bomo peli na grobu iz srca in z navdušenjem. Postavili pa ti bomo spomenik in sedem kamenitih plošč bomo položili na tvojo gomilo radi — varnosti. Saj nam boš priznala, da si nam bila na svetu t silnem napotju." NAZNANILO - Cenjenemu občinstvu naznanjam, da prevzamem v izdelavo vse v knjigoveznico spadajoča knjigoveška dela katera i zdela najsolidneje tt. Vilko Weixl, knjigovezna industrija v Mariboru, ki ima poverjeništvo za vso Prekmurje. Z zagotovilom, da bo vsakdo najtočnejše in najsolidnejše postrežen, se priporoča HAHN IZIDOR tpy. s papirjem In šol, potreb. MURSKA SOBOTA. Ulurska Sobota: — Proslava zedinjenja. Kakor zmerom je tudi letos Sobota svečano in dostojno proslavila praznik narodnega uedinjenja. Že v soboto so z hiš v mestu zaplapoiale državne zastave. Uvod v proslavo našega največjega državnega praznika je bila telovadna akademija v Sokolskem domu, ki je na predvečer privabilo številno občinstvo k naši tradicionalni prireditvi. Med občinstvom so prisostvovali proslavi predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Kmalu po napovedani uri se je začelo z izvajanjem programa, ki je obsegal glasbene in telovadne točke. Sokolski orkester pod vodstvom prof. g. Justina, je dovršeno odigral nekaj koncertnih komadov. Telovadne točke od najmlajših Sokolic do članov in članic, so pokazale trud in uspehe sokolske telovadne vzgoje. Bil je lep in zanimiv večer. — V nedeljo dopoldanskih urah pa so bile zahvalne službe božje v cerkvah vseh treh veroizpovedi, katerim so poleg množice ljudstva prisostvovali vsi vidnejši zastopniki tukajšnjih oblasti, poleg zastopnikov društev in korporacij. Po službah božjih so bile v tuk. realni gimnaziji kakor tudi v osnovni šoli interne proslave, kjer je mladina na svoj prisrčen način man testirala kralju, domovini in naši skupnosti. Med tem časom se je vršila tudi slavnostna seja v občinski posvetovalnici, kjer je župan g. Hartner imel globoko občuten govor o pomenu prvega decembra. — Vsa proslava pa je dosegla svoj višek ob 11 uri v Sokolskem domu, kjer so se zbrali člani Sokola, zastopniki vseh oblasti, delegati društev in korporacij k slavnostni seji. Obširna dvorana je bila polna občinstva. Sejo je otvoril in vodil starosta društva g. geom. Pertot. Njegove domovinske ljubezni prežete besede, so izzvenele v vzvišeni misli našega vseslo-vanskega poslanstva. Saj je bila proslava našega zedinjenja združena z stoletnico ilirskega pokreta. To so podčrtale tudi deklamacije naraščaj-nikov Velnar Zorana in Ruesa, ki sta s pravim zanosom in občutjem pred-našala pesnitve. Tajnik društva g. Nišelvicer je prečital savezno poslanico Sokolstvu. Sledila je svečana zaprisega novih članov. Lepa svečanost je bila zaključena s himno „Hej Slovani", katero so ob spremljevanju orkestra zapeli vsi prisotni. — Družabni večer priredijo aktivni in rezervni oficirji v zvezi z Miklavževo zabavo Kola jugoslov. sester v M. Soboti v soboto, dne 7. t. m., ob pol devetih zvečer v vseh prostorih restavracije in kavarne g. Faflika. Igra godba 36. peš. polka iz Varaždina. Miklavž — srečolov ! Miklavževa darila sprejema gospa Faflikova do sobote opoldne, C. občinstvo se naproša, da se tega roka drži. Vsi prijatelji vedre zabave se vabijo, da se družabnega večera udeleže v čim večjem številu. —- Iz občinskega odbora. Pred dnevi se je vršila seja občinskega odbora, na kateri se je sklenilo sledeče : Novoimenovani ravnatelj tuk. realne gimnazije, je bil izvoljen v kuratorij samoupravne gimnazije, na mesto prejšnjega ravnatelja dr. Strmieka. — V odbor za preimenovanje nekaterih ulic, so bili Izvoljeni sledeči gg.; nar. poslanec Benko, sres. nač. Lipovšek, dr. Šumenjak, šol. uprav. Gabrijelčič, Cvetko L, Černjavič A., FlisarAnton, in Poredoš Štefan. — Upeljala se bo pomožna akcija za občinske reveže, kot je bilo to v prejšnjih letih. - Odobril se je odkup zemljišča za razširitev trga pred kolodvorom, ki bo preurejen po načrtih arh. Novaka. Potreben kredit se bo vzel iz fonda za ureditev cest. — V načrtu je tudi ureditev Benkove ulice. — Razpravljalo se je o gradnji Delavskega doma. Javna borza dela v Ljubljani je že nakazala prvi obrok odobrenega posojila v iznosu 350.000 Din. Za vodstvo in nadzorstvo gradbenih del, se pooblasti občinsko upravo. [Sklenilo se je tudi, da se gradbeni načrti izpremene in da se namesto projektiranih privatnih stanovanj, zgradijo prostori za sresko načelstvo. — Najlepia darila za BoZIt-ne praznike: Družabne igre. Pripovedne knjige. Knjige za barvanje. Domino. Šah. Dobite najceneje v veliki izbiri pri IZIDOR HAHN trg. z papirjem M. Sobota. — Proslava na gimnaziji. Po končanih božjih službah so se dijaki naše gimnazije zbrali v svoji telovadnici, kjer se je vršila dostojna proslava našega največjega narodnega praznika. O pomenu zedinjenja je govoril ravnateljev namestnik, ing. prof. Zobec. Dijaki so recitirali in deklamirali prikladne pesnitve, deloma lastna dela. Nastopil je tudi nad 100 članski gimnazijski pevski zbor, ki nam je pod vodstvom prof. Justina lepo zapel nekaj pesmi. Svečana proslava se je zaključila z državno himno. Mefarslio društvo v Ormožu nudi vsem gostilničarjem in drugim svoja pristna vina po snflani ceni. Založno klet ter zastopstvo za srez Murska Sobota in Dolnja Lendava je pri TITAN JANEZU, gostilničarjil v Cernelavcih. l — Cankova. Tudi pri nas smo lepo počastili praznik ujedinjenja s tem, da smo se udeležili svečane službe božje, katere so se udeležili poleg celokupnega drž. uslužbenstva tudi vsi prebivalci fare Cankova. — Na veliko žalost smo pa morali tudi na ta dan, ko je bil dvojni praznik (dan ujedinjenja in istočasno nedelja) prisostvovati tihi službi božji, dočim smo bili preje vajeni ob takih svečanostih vedno slovesne službe božje s petjem in prazniku primernimi pridigami ali govori. Že tretje leto po navadi se večinoma v naši cerkvi služijo ob nedeljah glavne službe božje tihe, ali pa s čitanjem verskih predavanj iz knjig, dočim je splošna želja faranov, da se jim ob nedeljah deli dušno hrano s primernimi govori, pridigami itd. v kar je bilo vedno vajeno. Da se pa taka svečanost opusti celo na praznik kakor je praznik ujedinjenja, si nikakor ne moremo tolmačiti in bi bifa splošna želja, da se v bodoče to popravi. Gornja Lendava : — Osebna vest. Dne 21. novembra t. 1. je bil na graški univerzi promo-viran za doktorja vsega zdravilstva g. dr. Šaruga Rudolf, sin tuk. notarja v pokoju. Mlademu rojaku čestitamo k uspehu. — Društveni dom. Odbor za zidavo te prepotrebne severne postojanke še deluje in tempotom prosi vse one, ki so podpisali kakšen delež, da istega nemudoma po obrokih nakazujejo po čeku štev. 15077. ali pa izročijo osebno pooblaščenim nabiralcem. Ker je dobila vsa akcija nepričakovano pomoč od strani nekega denarnega zavoda, izgleda da se bo dolgoletni san uresničil in bo prišlo zanesljivo do zidave društvenega doma že v prihodnji pomladi. — Psi bolujejo. Pojavljajo se slučaji, da psi bolujejo po več dni na ta način, da ne žro in da jih v grlu davi in nekam čudno „frčejo", pri tem se skrivajo in vedno bežijo. Ljudje smatrajo to ponašanje psov za nalezljivo bolezen. Doznali pa smo od rejcev psov, da ta bolezen ni nevarna in je z redno hrano v teku 14 dni ozdravljiva. To v vednost, da si posamezniki ne bodo delali skrbi. — Bogati zakladi premoga? V obmejni vasi Dolič že nekaj dni kopljejo v hrib, kjer se baje nahajajo debele plasti premoga. Že madžarske strokovne komisije so ugotovile, da je v teh krajih precej črne rude, a radi velikih stroškov se ni našel podjetnik, ki bi pričel z delom. Sedanji raziskovalci se pa niso ustrašili izdatkov in upajo, da se jim posreči odkriti velike sklade premoga. O uspehih bomo poročali. Olimpijske igre v Berlinu. (Nadaljevanje.) Od leta 1896. je bilo do danes 10 olimpijskih iger. XI. Olimpijado bo priredila Nemčija prihodnje leto. Olimpijske igre so se vršile v prvih desetletjih le poleti in vsled tega niso mogla biti na sporedu zimskosportna tekmovanja. Nagel razvoj zimskega sporta* zlasti pa smučanja, je rodil upravičeno zahtevo, da bi sprejeli tudi smučanje in drsanje v olimpijski program. In res smo že leta 1924 imeli zimsko Olimpijado, ločeno od letnih olimpijskih iger. Tudi prihodnja Olimpijada bo sestavljena iz zimskih ter letnih olimpijskih iger. Zimsko olipijado bo priredila Nemčija v Gartnisch-Partenkir-chenu, letno pa v Berlinu. Garmisch-Partenkirchen leži v pokrajini, deležni alpskih lepot in krasnih terenov za vse zimskosportne panoge. Idealna lega — na jugu visoki vrhovi in grebeni švicarskih Alp — povzroči, da je podnebje najbolj prikladno za gojenje vseh zimsko-sportnih panog. Na sporedu zimske Olimpijade so: drsanje, smučanje in bob. Pri drsanju tekmujejo predstavniki narodov v umetnem, in hitrostnem drsanju ter hockeju na ledu. Za gledalca nudi največ užitka umetno drsanje, ki često meji že na akrobacijo. Pri umetnem drsanju izvajajo tekmovalci obvezne like, ki so razne kombinacije vseh lokov in obratov, ter prosto umetno drsanje, kjer pride znanje in individualna sposobnost tekmovalca do pravega izraza. Vso svojo umetnost izvajajo umetni drsalci ob zvokih glasbe, ki da tej krasni panogi še poseben čar. Na olimpijskem programu je umetno drsanje gospodov, dam in umetno drsanje v dvoje. Pri umetnem drsanju gospodov stoji danes Ounajčan Kari Schäffer, prav tako kakor pri damah slavna Sonja Hennie, na nedosegljivi višini. Prav zanimivo je pa tudi drsanje v dvoje, kjer pride harmonija še posebno do izraza. V tej panogi bodo imeli predvidoma največ izgledov Avstrijci (Papek-Zwack) in Madžari (Rotter- Szollás). (Dalje.) SOKOL Čuvajte Jug oslavijo ! Redna seja uprave Sokolskega društva M. Sobota bo v sredo dne 11. XII 1935. ob 20. uri v Sok. Domu. Okrožna uprava poziva vse edinice, da takoj odgovorijo na zadnjo okrožnico glede tečajev, ki jih bo imel župni prednjak. Pošljite pravočasno vse mesečne izkaze in do 2 I. 1936 tudi »Seznam članstva po stanju 31. XII. 19^5" (alfabet. člani in članice posebej). Seznam predložite v treh izvodih. Javite do 10.1. 1936 občne zbore. Zdravo 1 Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti. Pritožbe proti previsoko odmerjenim davkom. Opozarjajo se vsi trgovci, ki so in bodo vložili pritožbe proti previsoko odmerjenim davkom, naj javijo to do najkasneje 6. decembra 1935, če še tega niso storili, ker rabi Združba isto v svrho evidence in intervencije na merodajnem mestu. Pozivajo se obenem vsi oni davčni zavezanci trgovci, ki jim je bil predpisan letos davek višje, kakor lansko leto, odnosno se ocenil dohodek njihovega obrata z večjim zneskom, kakor so leta 1934 faktično zaslužili, da lahko vložijo proti previsoki odmeri pritožbo, ki mora biti vložena najkasneje v teku 30 dni od dneva, ko jim je bil dostavljen plačilni nalog. V pritožbi naj vsak navede točno, kaj ima za povedati za obrambo proti predlogu davčne uprave in davčnega odbora, zato si naj vsak predno vloži pritožbo, naredi točen prepis vseh predlogov, ocene ter utemeljitev, na kateri podlagi je bil tako visoko obdavčen, da zamore tudi na to podati pravilen odgovor, odnosno zagovor. Vse potrebne informacije dobe zainteresirani v pisarni Združbe med uradnimi urami. Trgovine v nedeljo pred Božičem in Novim letom. V nedeljo pred Božičem, t. j. 22. decembra in v nedeljo pred Novim letom, t. j. 29. decembra 1935, lahko ostanejo trgovski obrati po potrebi tudi ves dan odprti, ker morajo biti na Božič in Novo leto ves dan zaprti. Na gornje opozarjamo vse p. n. člane trgovce ?z celega sreza. Uprava Združbe trgovcev v Murski Soboti. Odpis od zgradarine praznih zgradb. Dravska finančna direkcija opozarja lastnike hiš, da se sme v smislu določil člena 40. zakona o neposrednih davkih osnovni davek zgradarine odpisati, če se zgradba ali posamezni deli zgradbe ne uporabljajo, odnosno če so prazni, in sicer pod temi pogoji : Stranka, ki želi iz gornjega razloga doseči odpis odnosnega davka zgradarine, mora vložiti na pristojno davčno upravo v 14 dneh, ko posta-ue zgradba ali njen del prazen, prijavo, kolkovano s kolkom za 5 Din in priložiti 20 Din za rešitev, ako jo zahteva, ker sicer se odpiše zgrada-rina šele od dne, ko je davčna uprava prejela prijavo. Ako je zgradba ostala prazna še v teku prihodnjega leta in rsflektira stranka na odpis tudi za prihodnje leto, mor? v smislu razpisa finančnega ministrstva odd. za davke št. 31. 317-III od 27. aprila 1935. vložiti najkasneje do 14 januarja vsakega leta novo prijavo, sicer se ji osnovni davek zgradarine ne odpiše ob danih pogojih za celo leto, temveč šele z dnem vložitve prijave. Ker je bila do sedaj pri davčnih upravah praksa da se je odpisoval osnovni davek zgradarine na osnovi ene prijave iz leta v leto, a je to prakso finančno ministrstvo z gori cit. razpisom označilo kot nepravilno, se hišni lastniki v izogib škode, ki jim sicer preti, na to javno opozarjajo. U% _ _ Ä iz proste roke, zi-riVHH 56 dana hiša s posestvom in mlatilni stroj 4 HP Hoifer Schranz, v Dolnji Lendavi Kolodvorska ulica št. 8. Tam se tudi dobe podrobnejša pojasnila Ernő nadnatakar upravičen si ka-sirati vse terjatvi, katere je kdo napravil njemu za časa njegove zaposlitve pri meni. M. Sobota, 2. dee. 1935. FAFLIK. Preklic. Podpisani preklicujetn „Izjavo" z dne 22. sept. 1935. in izjavljam, da je gospod ŽOkš PRODA SE novi črni pianino za 8000 Din. Naslov v Prekmurski tiskarni. UÖRNYPHON MlflLBIK RADIO I I ie naiisoliši in naiceneiSi ! Cene našim predmetom, posebno radio-aparatom, smo globoko znižali znlžani Noni aparat mesečni obrobi. garantirano dobrim sprejemom dobite že za Din 1955'- NalmaniSi mesečni obrok Din 120'- a,„ „HU.U,. : 3,4, 5 in 6 cevni, vsi z 2 voltnim akumulatorjem in permanent-dinamičnim zvočnikom. Najboljši amerikanski aparat HI S H AST SRI z dvojnim gitter okvirjem. Trgovina radio-aparatov in tehničnih predmetov OPEL Znižana cena, mesetni obroki po Din 100' v ___ _ S D e I e SO že nove pošiljke koles za leto 1936 PUCH, STYRIA-DÜRKOPP, VICTORIJA Stivan Ernest, M. Sobota.