Januš Golec: Po divjirtah Kanade Ljudska povest po raznib virih. • (Dalje.) Začel si je očitati brezbrižnost, iki ga je pahnila v tokratno zagato, iž katere ni izhoda. Če bi se ne bll brigal samo za živalsko sled, bi bil moral videti v snegu odtise indijanskih mokazinov (škornjev), kar bi ga bilo opozorilo, da se bo treba skriti pred sovražnimi ter maščevalnimi Indiijanci, ki še branijo brezobzirno in brez usmiIjerija svojo zadnjo in najbolj severno posest napram grabežljivemu ter nenasitnemu belokožcu. Nekako 40 korakov proč od njega se je zganilo nekaj ob vznožju drevesnega debla. Namesto da bi.bil Lavison takoj ustrelil na slepo srečo, je samo nastavil puško ln čakal. Ponovno se jo zganila skrivnostna 'senca. Pri tem premiku je dognal, za ikaj da gre. Bil jo eden od napadalcev, iki se je tamkaj dvignil previdno, da bi se mu nudila lepša priložnost za strole. Temna senca je morala biti moška glava iri desna pleča. Lavison je pomeril z v&o natančnostjo. Še v ognju strela se je zgrudil sovražni strelec in obležai sključen. Smrt je morala nastopiti takoj. »Sredi med obe oči«, si je mislil zmagoslavno Lavison. »Baš tako si hotel pogoditi tudi ti mene, mladec!« Cevni ogenj Amerikančevega orožja je povzročil divje streljanjc. Trije rdečkarjl so se še držali v ikamenski utrdbi, eden je bil ustreljen in dva ostala sta mu onemogočala umik. Napadalci &o se bali, da bi jim nc ušel iz črnega lesa na ravan. Streli za njegovim hrbtom so ga zapeljali, da je streljal nazaj, a scve brezuspešno. In nato je zablisnilo meu njim in obkolno skupino dvakrat cn za drugim. Cudno, novi strelec sc ni lotil- njega^ atnpak onih dveh, ld sta mu tičala za hrbtom. »Glej no!« sc je izvilo nehotc oMeganemu iz grla. Zopet je oddal strel tujec. Eden od Indijancev je kriknil, ka^kor člpvek, kateri je zadet. Lavison je skočil z vso naglico kvišku. Čisto Bigurno, ti streli so obetali pomoč v največji sili. Eden od sovražnikov je že bil zopet izločen iz boja. Ali mar niso odmevali streli iz novega orožja Miki puška tovariša . . .? Sedaj je začel streljati oni preostali Indijanec za hrbtom na me&to, odkoder so se bili oglasili neznančevi streli. Kar naenkrat je buknil v noč ikrik, ki je pretresel Lavisona do mozga . . . Glas je bil Frančev . . . »Lavison! Ranjen sem!« Poklicanemu se je zdelo, kakor bi se bilo nekaj raztrgalo v njegovi notrajnosti. Tovariš je klical tamkaj zunaj. Bil je ranjen in še vedno je fleckal sovražnik po njem! Na mah je pozabil Lavison vse, ikar je njega zadevalo, na rano, na ikritje, sploh na vsako nevarnost. V pobesnelem ogorčenju se je pognal fz skrivališča. Prešinjala ga je misel: rešiti tovariša in ubiti onega, ki ga je ranil. Boreči se Indijanec je tičal Lavisonvi na sredini pota. Videl je temno postavo naglo se mu bližajočeg^ Amerikanca in je izstrelil z bliakavico vanj tri kroglc. Zadnji strel je pvcluknjal Lavisonu roko, ne da bi mu bil poškodoval kost. Predno je utegnil rdefikar, da bi ponovno pritisnil puško k licu, mu je že razbil Lavison s kopitom glavo in odhitel naprej ranjienemu prijatelju na pomoč. Tovaiuš je ležal tesno ob robu gozda tik pri drevesu. Ranjenec se je pri pogledu na tovariša dvignil ter mu stegnil obe roki nasproti. »Franc, ti si ranjen?« Gruber je objel Lavisona in odgovoril: »Lavison, prepričan sem bil, da so te pogodili smrtno!« Lavison je viide), fcako &e je grabil prijatelj bolestno za leva pleča, vendar se ni upal pomuditi na inestu niti za minuto. »Franc, morava odtod! Zunaj čisto na prostem bova vsaj nekoliko na varnem.« Orjaški Amerikanec je dvignil kljub lastnim ranam tovariševo puško in njega samega ter odhitel naprej. Še par naglih korakov in pred njim je bila — ravan. Njegove ranc so mu povzročale bolečine, zavedal se pa je, da se mu je izpad iz pasti posrečil in da mora rešiti tovanša. Vse drugo mu je bilo trenutno postranska stvar. S stisnjenimi zobmi je šepal naprej, dokler ga ni mogel nikdo več doseči s kroglo iz gozda. Šele nato je odložil tovariša in mu pieiskal rano, ki je bila težkega značaja, vendar ne smrtonosna. Franc je pojasnjeval v pretrganih presledkih, kako so ga opomnili prvi Lavdsonovi streli, da mu jc prihitel na pomoč. Prijatelj se mu je zahvaljeval za pomoč z zatrdilom, da bi bil brez njegovega odločilnega posega v boj sigurno zgubljen. Prijatelja sta se dvignila in vlekla ter šepala po zasneženi ravni v temni noči kakor po križevi poti. Komaj in komaj sta dosegla kačo v zavesti, da še nikakor nista rešena pred preganjalci! Za enkrat sta bila pod dobro zavarovano streho, na toplem ter dovolj preskrbljena s prehrano ter strelivom. Sklenila sta, da se bosta pustila oblegati v taborišču, kjer se bosta branila do roadnjega zdihljaja. i?rančeva rana ni bila kar tako, kakor je zgledala na prvi pogled. Razbita so bila od kro- gle ploča in načeta celo pljača. Popolen ter daljši mir je bil neizogibno potreben, če je še hotel okrevati. Orjaški Amerikanec se je zlizal v par dneh in se že upal iz snežne trdnjave venkai po otoku na ogled. O ikakih indijansld;b napadalcih ni bilo daleč naokrog ne duha \n ne sluha. Ali so jo skupili rdefkarji v ponočnem boju tako hudo, da so popolnoma opustili mašče:vanje, ali so se pa zavlekli po pomoč? Na ti dve vprašanjii ni bilo pravega odgovora. Lavison, ki je imel že večkrat posla z rdečkarji, je trdil, da Indijanoc ne odneha v maščevalnosti, pa naj velja, kar hoče! Ranjeni Gruber je zatrjeval po svoje, da se oblege in spopada z Indijanci iu bati pred zginom zime ter snega. Skupen sklep samotarjev se jc konečno gla sil: Kakor hitro bo Franc količkaj pri moči ir bodo dopuščalc vremenskc prilike, bodeta ostavila kočo na otoku in se bosta prcselila v kalv drugi kot, kjer ju ne bodo tako naglo iztaknili Indijanci. Zlata je tičalo pod peskom ob ogromnem Medvedjem jezeru povsod in zakaj si nakapati smrtno sovraštvo Indijauccv na prcveč vidnem mestu. Povsem ozdravljeni Lavison je opustil nastavljanje pasti in je raziskoval okolico, da bi eam mogoče odkril kje v snegu indijansko sled. Minuli so dnevi, tednii in meseci, nobene napovedi o kaki bližajoči se nevarnosti. Tudi Franc si je že bil opomogel toliko, da Je ostavljal kočo za krajše s.prehode, ki so mu vidno vračali ter krepili zdravje. Siguren je bdl, da bo pred spomladjo pri prejšnjih močeh in se bosta selila s prijateljem s popolnimi — združenimi močmi. Popolen izostanek Indijancev je zazibal oba samotarja s časom v toMlko brezbrižnost, da sta iže zopet nastavljala pasti, jih pregledovala in izostajala z doma v urah, ki so bile kolikor toliko svetle. Dan pred Rožičem je obstal Lavison po pregledu pasti na hribu, zasajal pogled proti severu po ravnini, po kateri se je podil vihar. »Pripravljena morava biti na blizzard (poeebno ljut sneženi vihar)«, se je obrnil s pojasnilom do tovariša. »Da, blizzard se bliža in obetajo že predznaki vso njegovo ostrost.« Nagovorjeni je obrnil viharju hrbet, ker ga je sikoraj navpično se padaj-oči sneg pikal ter zbadal v obraz, kakor s šivankami. »Kar se tiče mene, mi je hudega vreinena že sedaj dovolj.« Amerikanec se je nasmehnil z razlago: »Franc, pihati ter briti šele prične. V devetih do desetih urah bova lahiko govorila o blizzardu. To zimo sva itaik srečna, ker je še niti prav okusila nisva. Vsekaiko bo pa za naju dobro, da se začneva spravljati proti dcmu. Kar tukajle v bližini je še par pasti, katere morava pregledati in za tem sva gotova.« Šla sva navzdol po hribu in na drugi strani do skupine pečovja. Med dvema skalama se je skrirval srednje velik volk, iki je tičal z eno prvo ter zadnjo taco v železju. Ko sta se mu približala lovca, je dvignil glavo, ju pogledal, ne da bi bil pokazal besno jezne zobe. Samo njegove rjave oči so švigale sem ter tja. »Tako dela zmiraj volk«, je pripomnil Ameriikanec. »Nikdar ne skuša, da bi iz pasti popadel. S krepelom ga lahko ubiješ trez nadaljnega.« Dalje sledi.