delo življenje 3 C- 'efo ? glasilo tovarne alpiiia žiri • • ' : fl- KAJ SMO DOSEGLI V LETU 1967 Kljub temu, da sta za nami že dva meseca dela v letu 1968, se še vračamo v preteklo poslovno obdobje. C proizvodnji, prodaji in izvozu smo pisali že v prejšnji številki našega lista, sedaj pa lahke damo še končno oceno d'-la v preteklem letu. Z doseženimi uspehi smo lahko zadovoljni. Celotni dohodek r,o tie namreč povečal za 12f.. Smatramo, da je tako povečanje doseženo deloma zaradi višjih prodajnih cen, deloma pa zaradi večje predaje. Pomembnejše pa je dejstvo,da jo kolektiv uspel znižati stroške poslovanja oz. doseči večji celotni dohodek ob manj tih stroških kot v preteklem" letu. Nižji so zlasti stroš -ki materiala, storitev in še nekateri drugi stroški. troški, ki nastajajo zaradi odvajanja raznih obveznosti (obresti na poslovni sklad, zavarovalne premije in vodni prispevek) pa so se povečali za več kot 4o$. Kljub nave -denemu povečanju stroškov je ostal po odbitku vseh stroškov dohodek, ki je vež ji za 22,i- kot v letu 1$66. Delavski svet podjetja je razdelil dohodek upoštevajoč potrebe po sredstvih za invest sticije, za obratna sredstva i;, za sklade podjetja. Za ccebne dohodke je delavski svet namenil iz doseženega dohod-kabše del sredstev s tem, ko je določil delitveno razmerje. Po sprejetem delitvenem razmerju se delijo sredstva dohodka tako, da se izloči 74/c za osebne dohodke in 26fc za sklade podjetja. S temy ko je delavski svet podjetja zavzel tako stališče glede delitve sredstev, je-storjen velik premik pri delitvi sredstev v korist skladov podjetja. Tako delitveno razmerje je bilo mogoče sprejeti zaradi povečanega do hodka. Osebni dohodki so se kljub za 6/e nižji udeležbi v dohodku povečali za 14,8$ na zap slenega. Povprečje osebnega dohodka znaša za leto 1967 762,oo N din. Osebni dohodki so se lahko povečali zaradi višje produktivnosti ( za cca 8/o), zaradi uspešnega poslovanja kolektiva in zaradi ugodnih tržnih prilik pri izvozu v SSSR. Na sklad skupne porabe so bila razporejena sredstva v višini 20 miljonov SD. Sredstva skupne porr.be začasno še uporabljamo za obratne potrebe. Sredstva rezervnega sklada so se povečala za 21 miljonov SD. Ta sredstva bomo v letu 1968 lahko koristili predvsem za izplačila OD, če na žiro računu ne bo do -vclj gotovine in bomo imeli do -volj ustvarjenega dohodka. Vsa razpoložljiva sredstva ima podjetje na Jugobanki in prejema zanje 2.5C/- obresti. V letu 1967 smo za razpoložljiva sredstva (sredstva na vpogled) prejeli za preko 2 miljona SD obresti. Iz sredstev, ki so bila odved dena na poslovni sklad, bo de lavski svet na eni izmed prihodnjih sej namenil del, s ka terim bomo nabavili nove in -vesticije in del, ki bo ostal za obratne potrebe. Pri odločanju, koliko sredstev bo šlo za investicije, bo tudi pomembno vprašan je , ali več sredstev nameniti za sodobne j so opremo proizvodnih obratov, ali pa no treba del sredstev izkoristiti tudi za gradnjo novih prostorov. ■ oslev^nje naše prodajne mre-ze je bilo v letu 1967. prav tako ugodno. Celotni dohodek ~e je povečal za enak odsto -tok kot v podjetju, sredstva aa sklade pa so nekoliko nižja kot v podjetju. Tudi pri delitvi dohodka v prodajni mreži je delavski svet dolo -čil tako delitveno razmerje , i je omogočilo delavcem v rodajalnah izplačilo za 26fc • išjih CD kot so jih imeli l.ansko leto. Za sklade pa so ila izločena sredstva.,.ki bo-ao dopuščala razširitev in adaptacije poslovnih prosto -"cv in normalno poslovanje z obratnimi sredstvi. Cb zaključki poslovnega leta ugotavljamo, da je bilo po -: lovanjo uspešno; istočasno •a želimo, da bi prizadevanja clektiva ne zaostajala za ^-nskoletnimi in da bi imeli nadalje možnosti planirati /ojo proizvodnjo domačim in ..njim potrošnikom. Albinca MCŽINA KAKO INVESTIRATI ? Nova Vlaganja v osnovna sred -stva predstavljajo vedno eden glavnih posegov v poslovno politiko podjetja. Ne mine sestanek, da o investicijah ne bi bi lc govora. Kadar je denar pri" hiši, kot pravimo, je stvar dosti lažja, so pa potrebe vedno tako velike, da morajo biti odločitve vedno dovolj pretehtane. Zgodi se, da pol leta govorimo ir pripravljamo načrt za nabavo skupine strojev, ali celo samo enega, pa potem spremenimo odločitev in se preusmerimo.Ime ti aedno pred očmi dejstvo, da so potrebe sxalno večje od razpoložljivih denarnih sredstev, gotovo veča odgovornost pri odločitvah. Pripravljamo program. Prišli so že predlogi z vseh strani. Vrši se vsklajevanje in ugotav ljanje, kaj ima prvenstveno pred nest. Co pomislimo na stanje v proizvodnji in na velike potrebe, če hočemo dvigniti raven tehnične opremljenosti podjetja, ter doseči višjo produktivnost in zma njcevanje cene na enoto proizvo da, potem si lahko vsak sam misli, da bo težko vskladiti vse želje in interese, da bo skupni učinek kar se da najboljši. Ko spremljamo trg in konkurenco, se iz dneva v dan pojavljajo nove zahteve, težko pa je določiti, kaj bi bilo za nas pri -memo in še težje si je postavi- ti trden daljnosežni program dela, ki bi pospeševal specializacijo in dal točno orientacijo razvoju podjetja. Cilj investicij pa je neizogibn nc jasen: zmanjšani stroški na izdelek. Dostrikrat smo si že očitr.Ii, da smo stroje kupili, pa sj ni nič spremenilo in izboljšalo. Kaj je v takem pri -meru krivo? Spomnimo se, da marsikateri stroj ni mogel dati cd sebe tistega, kar je bil sposoben ravno zaradi tega,ker pred sabo ali za sabo ni imel odgow.rjaječih strojev, ki bi dvignili količinsko in kvali -tetno proizvodnjo. Neizbežno sledi, da pri pro -gramirahju nabav nfevih strojev upott.varno predvsem to, kako bo ntvi stroj našel svojo pravo učinkovitost. V tej točki, se mi zdi, da smo bili vseskozi slabi. Povsod bi morali imeti dobre in dosledne izračune učinkovitosti investicij in morali bi paziti, da se bodo vlaganja res čimprej obrestovala in z amortizacijo in svojim učin -kom doprinesla k uspehu.To bi moral biti osnovni cilj vsake investicijske nabave. Seveda je poleg tega osnovnega načina vlaganja šc vedno kup dotrajane opreme v proizvodnji kot tudi v vzporednih službah, ki morajo omogočiti normalno delo na določeni stop nji mehanizacije. C gradnjah je bilo prav tako dc3ti govorjenja. Obstajata tu dve osnovni vprašanji: kako cmc gočiti sodobno organizirano pro izvodnjo v obstoječih prostorih in kako, če to ni mogoče, priao biti najceneje ustreuni prostor. Kolikor iz pogovorov razberem, lahko ugotovim, da pojmi še niso čisti in da marsikdo precej enostransko gleda iz preteklosti v prihodnost. Sodobna organizacija inproizvodnja zahteva us -trezen razvojni prostor. Ali imamo prostor, da bi lahko razvili razvojno službo9 Ne. Ali gledamo v prihodnost, ko razmišljamo, kako bomo razvili pesamezno specializacijo in o-mcgočili ob spremembah, ki se stalne, čimmanj utesnjenosti in navpičnih etranspertnih poti. Konec koncev pozabimo še vodno skladiščni prostor za gotove iz delke. Nad vsem tem pa mora bi ti nesporno gospodarski račun, kaj se v dani situaciji, zaradi tendenc razvoja splača. Osnovni denar je prav gotovo treba vložiti v strojno opremo in čim -manj bremeniti sredstva z ostalimi vzporednimi nujnostmi. C nakazanih problemih raz&isli-mc, da bomo vsi zrelo v bližnji prihodnosti odločali in gospodar no vlagali denar. Izidor REJC SKROMNOST JE EDINI ODMEV, KATEREMU LAHKO DOPUSTIMO, DA SPREMLJA "< SLAVO. (Due1.os ) VOLI'" i" BOMO V me :,o C,' aprilu bomo volili polovico članov delavskega sve ta in članov sveta delovnih e-not. Ze vsa leta se prizadevamo, da bi samoupravljanje v našem podjetju dobilo tisto vlo -go, k.', mu v rednici £re. Ker je samoupravljanje neločljiv pojem gospodarjenja z družbenimi sred stvi, ga moramo tudi kot takega jemati. Zahteva po boljšem gospodar ienju so vednov večje in zahtevajo celega človeka oz. dobrega proizvajalca-samouprav-Ijavca, ki-ve kaj dela. Pri iz -biran ja kandidatov za člane delavska ra sveta bomo morali posebno paziti, da bomo izbrali take delavce, ki imajo vse kvalitete dobrega delavca. Član delavskega sveta naj bo tisti, ki ga pel:'{r dela na delovnem mestu zanimajo tudi ostali problemi, kateri se močno povezujejo z uspehi podjetja. Torej ibrali bo ..o tistega, ki je dober delavec, dober tovariš, ki ima ugled pri svojih sodelavcih v skupini,ki pozna širše potrebe podjetja in družbe in so mu poznani cilji oodjetja. Poleg tega mora imeti član samoupravnih or,'an o v veselje do sodelovanja pri odločit¥ vah, katere so vedno bolj zahtev ne in je odgovornost posameznika vedno v-čja. Posledice odločitve -:;meri politike "pod jet ja so tako resne, da se tisti, ki ni osebne zainteresiran in ne pozna celotnega problema, niti ne zaveda, :akšne so. Komu zaupati dveletni mandat, to naj bo misel vsakega člana kolektiva.predno se odloči predlagati svojega sodelavca v delavski svet ali svet delovne enote. Naše podjetje je v tem času preu. velikimi odločitvami, katere bodo vplivale na uspešnost poslovanja v prihodnjih letih. Zaradi tega bodo organi samoupravljanja v podjetju v tej man datni dobi razpravljali o smeri izvoza, uvoza, politiki cen na domačem tržišču, o širitvi proizvodnje in prostorov in o kadrovski politiki, vse pa bo vezano na daljše razdobje*-Iz povedanega sledi, da nas čakajo naloge, ki zahtevajo celega človeka,kateri mora poznati vsa dogajanja v podjetju in izven njega, ker bo le na tej osnovi lahko z vso odgovornost jo odločal in nakazoval perspektivo ter delovni program ALPINE. Ivan CAPUDER RAZPISANO JE DELOVNO MESTO SJFA KADROVSKO SOCIALNEGA SEKTCRJA PODJETJA. POLEG TEGA BI RABILI V PODJETJU L.E VRSTO STROKOVNJAKOV VIw J 5 IN VISOKE IZOBRAZBE? KI V NA. I DEJAVNOSTI LAHKO PRIDEJO V PC.TSV. NAJBOLJE BI BILO, D/. NEKAKO PRITEGNEMO DOMAČ j /IRCVSKE STROKOVNJAKE, KI ijTUDIRAJC ALI ŽE SLUŽBUJEJO V DRUGIH KRAJIH. MENIMO, D: BI BILA TAKA POT NAJUSPEŠNEJŠA IN BI SI S TEM ZAGOTOVILI POTREBNE KADRE. KDOR IMA ŽELJO ALI ZANIKANJE ZA TO NAJ JAVI UPRAVI PODJETJA. - § - OB LETOŠNJEM 8. MARCU Že oecminpetdeset let praznujemo o. marec kot mednarodni dan žena. Leta 1910 je II.Mednarodna konferenca socialistic nih žena izbrala ta dan S spomin na velike demonstr- ci je ameriških socialistov - 8. mar ca 19o9 - na katerih so zahtevali vclilno pravico tudi za žene, za vsakoletni praznik de lovnih žena petih celin sveta. 8. MAREC - praznik žena je letos že mimo in upamo, da ste ga članice kolektiva lepo preživele. Vendar naša želja ni , da bi-bil lep za vas samo ta dan, temveč, da bi tudi ostale dneve leta bile zadovoljne in vas ne bi stalno težile skrbi. Vsi veno, d' večina žena, poleg službe skrbi še za dom in družino jn to ni lahka naloga. Zato bi morali skupno skrbeti in si prizadevati, da bi ženo - mater - gospodinjo razbremen^-i. Da jo ne bi skrbelo v službi, kako je z njenim otrokom in kako bo uredila vrsto opravil, ki jo čakajc doma in podobne, če bi '^enam del teh skrbi odvzeli, bi ;iim omogočili samoizobraževanje na raznih področjih, sooelova -nje v samoupravnih organih podjetja in v drugih organizacijah kraja; delček dneva, verjetno tudi ne vsakega, pa bi lahko izkoristile po svoji želji in verjemimo, da jim to ne bi poslabšalo oaebnega počutja. Na tem mestu lahko izrazimo priznanje našim ženam za odgovorno nalogo gospodinje, vzgojiteljice in zaposlene žene in jim želimo /oanj skrbi in težav, za kar naj se vsi prizadevamo, tako v podjetju kot doma ! Uredništvo PRAZNIK ŽENA Lepo je, kadar je praznik. Praznične obleke, boljši obedi,cvetje in zastave pa morda še okra -šene izložbe in pisani plakati nam večajo razpoloženje. Še lepše je, kadar je praznik v nas samih. Začudenje nad stalno gibajočo se naravo, zadoščenje za uspešno opravljeno delo ali silna moč, ki jo občutimo, kadar smo priče lepote in dobrote okrog nas, bogatijo nas in tiste, ki jim hočemo to doto razdajati. 8. marec je praznik žena! Prav res. Kaj ni lepo, da prve rože, ki nam jih ponudita travnik in gozd, moremo podariti našim ma -teram, ženam. Hvaležno jih bodo sprejele iz rok svojih malčkov in dolgo bodo hranile v srcu lepe besede, ki jih bodo slišale ta dan. Spremljale jih bodo zjutraj, ko bodo s težkim srcem budile svoje otroke, ali jim na -ročale, kaj naj pripravijo, da bo kosilo hitreje skuhano. Lažje jim bo zaradi njih pri strogih jih v tovarnah ali na poljih . Vdano nasminajoč se bodo še poz- no v noč sklanjale nad kupi -pex Tudi picer vlažno ali tesno s^tajaovcuaj e bo prijetne j še in utrujenosir-man4sa^ Še" težke spomine bi mog?e odp-odi ti. Da bi jih bile deležne: dobrih in prisrčnih, predvsem pa iskrene hialežnih Besede imajo veliko moč - zaradi svojega kratkega življenja. Zahval jene za vso prizadevnost, Ljubezen in vnemo, ki jo vnašate v našo družbo in naš časi S. M. NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA Bist-. anih kadrovskih novic v mesec, februarju ni bilo. Število vseh zaposlenih se je celo zr -.-šalo za 2 o^ebi in sicer od lo77 ne. lo75 Obrat ALPINA v Gorenji vasi in prodajna mreža irata r. 9 i spre--- menje: število zaposlenih, v obratu ALPINE v Žireh pa se je števi'1" zmanjšalo. V meseca februarju je bil spre jet Izidor Demšar na deiovno me ste "oskrbnik zgradi* in kurjač". Delovno razmerje je prenehalo ] delavki in 1 delavcu podjetja. Perat Vida se je vrnila domov, Miran Mazzini je sel n odslužitev kadrovskega oka, 'Iga Jenko je bila na njeno -rošnjjjo s 1. marcem pre- Angelaa PILIPIČ POROČENI V FEBRUARJU: ZDENKA MAZINI, ANTON MLAKSR. Čestitamo J Pisatelj in književni kritik Albertazzi je bil član izpitne komisije na tehničnem inštitutu v Bologni. Nekega študenta je vprašal, kolik- vrst glagolov po zna. ~ "Dve: moške in ženske,"je brez prenislekv- odgovoril študent. "Zares*5 Če mk poveste primer za ženski glagol, ste izpit napravili Tedaj šine študentu nekaj v glavo • in vzklikne: "Rouxti." Albertazziju ni kazalo drugega,kakor da se je nasmehnil in držal be seclo mešcena v obrat ALPINA Gorenja vas. Ob koncxiijimeseca je število za-_^posXenih po obra-ti±L naslednje: ALPINA Žiri 818 ALPINA Gorenj« vas 11 o ALPINA prodajna mreža 147 Horda bo koga od bravcev zanimalo, koliko od skupnega števila zaposlenih je žensk. Prdatki 1 so naslednji. ALPINA Žiri 470 ali 57 ALPINA Gorenja vas 92 ali 84 fc ALPINA prod.mreža 76 ali 52 # Vseh žensk zaposlenih v ALPINI je 638 ali 59^ zaposlenih. - % - XXIII. DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČAR,LIH SKOKIH V ŽIREH Dne 25. februarja 1968 je bilo v Žireh XXIII. državno prvenstvo v smučarskih skokih na novi 70-meterski skakalnici v Novi va3i. Prireditev je kljub mnogim neprilikam dobro uspela. Da smo dosegli tek uspeh,kljub zelo slabemu vremenu, se moramo zahvaliti prav vsem Zirov-n, ki so bili prepričani, da Domo dc ~2gli ,cilj, katerega cmo si postavili. P0sebna zahvala gre tistim, ki so pripravljali skakalnico, z vztrajnim delom 3 0 kljubovali dežju in blatu, čeprav so bili premočeni do kože. Take složnosti za isti cilj že dolgo ni bilj v /ireh. Vse priprave so tekle k cot da ni nobene ovire, čeprav jih je bilo polno z vseh strani. Strokovnjaki in kritiki so ias samo občudovali. Rekli so, i. kaj takega ne bi speljali vikjer. f'oramo se zahvaliti tuli lastnikoma zemljišč Francu '„ntarju in Janezu Lazarju, ki "5 ta dovclila v takem vremenu na lil jevati delo, čeprav sta ve-la, da oc zemlja za nek*3.j ča-unicona. Zahvaljujemo se tu-■ii ostalim okoliškim lastnikom r_emlje, ki niso ovirali izvedbe tekmevanja. Dobro voljo so pokazala tudi •/ca podjetja na območju Žirov in. so prispevala pomoč, denar-i o ali materialno. Prav tako tu l. i. nekatera podjetja iz drugih krajev in se vsem lepo zahvaljujemo . Zaradi tega smo ponosni na vse kar je bilo v zvezi s prvenstvom storjenega. V nadaljevanju posredujemo brav-com prispevke članov SK "Alpina", Ki so bili odgovorni za posamezna dela pri organizaciji prvenstva; f Franc GIACOMELLI \ ZAKAJ IN KOMU V KORIST ! V zvezi z našo 70-tko je bilo že marsikaj napisanega, še več pa izgovorjenega. Moj namen ni pisati o gradnji sami, pač pa bi rad osvetlil teža -ve in spor, ki je nastal z njeno "registraci jo". V jeseni 1967 je SK Alpine zapro-jisil za dodelitev republiškega prvenstva v skokih. Namesto tega nam jeSZJ (Smučarska zveza Jugosla vije) poklonila Državno prvenstvo. Razumljivo, da smo se tega razveselili, hkrati pa zavedali, da smo prevzeli nase veliko odgovor« nost. I-osebnc se, ker smo skoraj brez izkušenj za tako velika tekmovanja. Zaprosili smo za pomoč Občinsko zvezo ze telesno kulturo ter izbrali za vodjo tekmovanja tov. Zorana Mraka, ki je obenem tudi član SZS. Pred tem ga^baila bložena tudi prošnja gradbenemu referentu ObS Logatec za gradbeno dovoljenje s priloženim načrtom, ki ga je izdelal ing. Gorišck. Prošnja je bila zavrnjena zaradi "neodgovar- jajoč^ga" načrta in podobno. Stopili smo ponovno v stik z ing. Goriškom, ki je obljubil nove načrte in dokumentacijo. .Dne 3/1 1968 pa je tov. Štajer Viktor, referent za gradnje pri občini Logatec med drugim izjavil, da nam bo občina odvzela državno prvenstvi in da je to .izjavil tudi tov. Zoran Mrak. Take in podobne izjave so se pozneje še pojavljale. Ter se nismo v zvezi ž nave -denim zanesli na iskrenost po moči, sao se morali nasloniti predvsem na domače ljadi, za kar nam tudi ni bilo žal. led mladinskim prvenstvom v skokih v Planici je tov.Mrak ponovne grozil z odvzemom državnega prvenstva, če ne bomo napravili na skakalnici nekateri a popravkov. Višek vsega pa jo bilo dva tedna pred tekmo, ko je tov. Mrak telefonsko pozval ;iZS in zahteval, da nam nora delegat na dan tekme do-vol jenj' odvzeti, če ne bomo i ogli j redložit.i vse dokumentacije o potrditvi, itd. (Prepis zaht-vka je v arhivu SK .lpina) c Približno 14 dni pred tekmo -■ an je.: jo ing. Gorišek poslal aove načrte in dokumentacijo, /endar ce je moral 23/2 1968 'e osebne zglasiti na občini ogateo, nakar so skupno pri -li v "in. cele na mesta samem so dalj. vse potrebne listine, za kar se moramo zahvaliti ing. Gorišku, ker sami, brez njegove osebno intervencije nika -.cr ne bi uspeli. Razumljivo, da smo zaradi navedenih dejstev živeli in delali takorekoč do konca v veliki negotovosti, ki nam je razburjala živce bolj kot vse težave z vremenom. Kaj bi se zgodilo, če bi se napovedi in želje tov. Mraka mresničile. Same priprave za prvenstvo so stale čez miljon starih dinarjev. Poleg tega pa bi morali na naše stroške organizirati tekmo v Planici,kar bi •stroške zelo povečalo. Tako, da bi nastal poleg moralnega še materialni polom, ki ga naš klub ne bi mogel prenesti. Kaj vse pa se da napraviti z dob ro voljo in složnostjo, so Žirov oi pokazali v zadnjih dneh in na dan tekme, ko so se ljudje od ot-trok pa do upokojencev sami odzvali in jih ni motil ne naliv, ne blato in so tako pripomogli k dostojni izvedbi prvenstva, obenem pa dovolj jasno manifestirali tovarištvo, brez katergga bi bilo prvenstvo v tako težkih pogojih nemogoče. Pr i tej požrtvovalnosti za skuo-ni cilj, bi se tudi tov. Mrak in še kdo, kot ljudje in zlasti še kot športniki morali marsikaj na učiti. Na koncu se še enkrat izprašamo, zakaj so bile vse te ovire potrebne i bne in komu so služile? Kje je tu športni duh in tovarištvo?Kje? Pravega odgovora na to ne najdemo. Ivan CAPUDER : TUBI PROPAGANDA JE BILA POTREBNA Za XXIII. državno prvenstvo v smučarskih skokih je bilo v Žireh vse polno priprav.. Ni bilo človeka; da ne bi ?, bil v skrbeh, če se bc v :e flobro končalo. Taka požrtvovalnost in uspeh sta v ponos celemu kraju. Zaupranje vase ja dajalo pogum, kijub slabe-xtiu vremenu in prafj je napisal ^novinar, ko je drugim de -jal, da je zmagala "ži;.ovska trma ". Poleg Cotalih priprav ;je čisto ločene od drugih, deloval prč-pagan^ai odbor, k k je i::el nalogo popestriti vsa dogajanja in o t .-m obveščati javnost. Zaradi tega smo se že na samem začetku točno domenili, kako bomo delovali in kaicšna naj bo reklama, da br čimbolj efek<-,~re, da t lahke zagotovili več>s število prer.o -čišč, ob takih priložnostih, kol je bila organizacija 23. Držav nega prvenstva v smučarskih skokih, ko je bilo treba zagotoviti tekmovalcem, njihovim tronerjem in sodnikom, ti"?i primerna prene • čišoa. Organizacijski odbor me je zadolžil, da preskrbim. okrog 90 do 100 ležišč v samih Žireh, da bi r.e bilo treba voziti tekmovalcev v D0m na Trebijo. Veao, da je v Žireh možno dobiti skupno 47 ležišč, od tega 41 v Domu na Goropekah in G pri Kavčič Francu. Ostala prenočišča je bilo potrebnoza zagotoviti v privatnih sobah, za kar lo pokazali vsi prebivalci Žirov veliko razumevanje. Pripravljenih je bilo 112 ležišč, od tega 65 pri samih občanih Žirov. Zaradi razmer, v Katerih se je texnovanje odvijalo, je več je števi Lo tekmovalcev prišlo šele v nedeljo zjutraj in so ostala rezervirana prenočišča neizkoriščena. Zato se v imenu organizacijskega odbora in v imenu tekmovalcev najlepša zahvaljujem za razumevanje, ter se c.e v bodoče prav lepo pri -peročam za enako pomoč vseh, ki se odstopili prenočišča in bodo v k. :>doče storili prav isto kot njihovi sosedje- Opazili srno, da tekmovalci raje prenočijo privatno, ker ... la..—O- j—cemočeno obleke razpne— jo po naših domačih pečeh, da se za drug:', dan vsaj malo posfcua sa-ijo. Obenem so so naši skakalci že sami, kot n.pr.Zaje, Pečar, Dclhur in ostali..lepo zahvalili, in priporočili, da bi jih ob treningih in tekmo -^vonjih v Žireh še sprejeli. Se enkrat v imenu organizacije skega odbora in tekmovalcev najlepša hvala za odlično go -stoljubjo. Marko ERZNOŽNIK NEKAJ ZANIMIVOSTI IN UGOTOVITEV 0 DELU SEKRETARIATA TEKMOVANJA Vsa velika športna tekmovanja, med katera sodijo tudi državna prvenstva, zahtevajo vrsto najrazličnejših služb. Te morajo zasigurati pogoje za normalno po tekanje tekmovanj, skrbeti za dobrv. počutje tekmovalcev, častnih gostov in gledalcev. Organizator mora zato poskrbeti za dob ro obveščenost, promet, propa -gando, redarstvo, tisk, telefonijo in ozvočenje, finančno sluz bo in za urejenost športnih naprav. Vsaka od teh posameznih služb ima v celotnem sistemu pomembno vlogo j sekretariat tekmovanja pa je tisti organ, ki mora imeti vsaj bežen pregled nad vsemi temi službami, da lahko daje zainteresiranim potrebne informacije. Sekretariat mora imeti zvezo z sodniki, vodstvom tekmovanja, novinarji itd. Ker smo tudi v bodoče kandidati za organiziranje večjih tekmovanj, je prav, da se vprašamo, kako je na državnem prvenstvu v smučarskih skokih prav ta služba, opravila svoje obsežno nalogo. ^ajprej si oglejmo dogajanja v ^sprejemni pisarni, kjer je bilo vedno zelo živahno. Sem so se zatekali prav Vbi tisti, ki so po skupinah ali posamič prihajali v naš kraj. Že v petek popoldan je bila. telefonska linija skoraj neprestano zasedena, ker so iz raznih kiajev Slovenije iskali in formacije in druga pcjasnila.Skrbelo jih je predvsem to, če bo sploh mogoče organizirati tekmo- vanje. V pisarno so prihajali drug za drugim predstavniki in vodje posameznih delovnih skupin ter odje■tekmovalcev.Vsakdo j;' na ;pre j' vprašal, kako bo s tekmovanjem. Z izrednim optimizmom in dobro voljo smo si pridobili mnoge prijatelje, ki so n m koristno svetovali in pomagali, ter da niso zahtevali, da se tekmovanje preloži. Mea njimi, ki so nam med prvimi priskočili na pomoč,je bil tov. Božo Krameršič, priznani mednarodni sodnik, kateri je prišel nalašč v Žiri, da se osebno prepriča o uspešnosti priprav t ;r da da zadnja navodil: . .., ; tehnični in strokovni strani ,'an jo bila dragocena pomoč 't, ov. S etozartja Gučka in še mnogih drugih, ki so kakorkoli prispevali k uspešni izved dbi tekmovanja. V sobote so začeli prihajati tekmovalci. 3 tekmovalci iz Gorenjske je prišel uradni delegat tekmovanja tov. Rudi Fin žgar. Kmalu za njim pa so mimo znanih smučarskih skaMLcev prispeli v kraj še trener drž. reprezentance Lojze Gorjanc, -ti-ener mladinske drž. reprezentance Ivo Črnilec, Zoran Zalo-kar - trener, sodniki z Jese -nic m vodje ekip. Tov.Gor -;janc jo takoj po prihodu izjavil da se bo osebno zavzemal za to, da tudi. jjrihodnje leto organiziramo drž. prvenstvo ali ki-ki-no drugu večjo tekmo potem, ko so je pobliže seznanil s prizadevnostjo Žirovcev. Tekaovale.' in trenerji so kmalu po prihodu v kraj krenili proti skakalnici, kjer so bila pripravljalna dela v polnem je~ ku. Naj še enkrat poudarimo, da gre prav veliki volji in marlji-vosti Žirovcev pripisati odločitev odgovornih funkcionarjev, do niso takoj odpovedali ^tekmovanja. Ta posvet je bil ob 11 dopoldan. Delegat, trenerji in vodje do odločili, da vse priprave normalno potekajo naprej. Tov. Finzgar in drugi odgovorni funkcionar j: ter vodje ekip so obljubili, da se bo tekmovanje izvedlo, če bodo za to vsaj minimalni pogoji. Medtem je imel vodja za namestitev tekmovalcev in gostov polne roke dela, saj je moral poskrbeti za več kot 50 ljudi. Vsi so bili z bivanjem v Ž.ireh zelo zadovoljni in niso mogli pre hvali'-i gost'- -ljubnosti Žirovcev. Prepričani smo, da so bxle te izjave iskrene . Na sestanku :d šestih popoldan so se zbrali v sejni sobi KS Žiri domala vsi predstavniki najmočnejših skakalnih klubov v državi. Razdelitev tekmovalcev v razrede in žrebanje je potekalo v--najlepšem redu, Finžgar je v optimizen in dobra volja ostali!: delegatov, nam je zopet vlila pogum, da ni še vse izgubljeno, čep rav je zunaj še vedno močno deževalo. Takoj po sestanku smo začeli z razmnoževanjem tekmovalne štartne liste. Delo se je navleklo pozno v noč. Prišla je težko pričakovana ro ■• delja. Vozniki kombijev so pridno vozili ljudi pre o skakalnici. Pripraviti jo je bilo treba v zelo kratkem času. Račeva ni preplavila izteka, zato je uradni delegat kakor tudi trenerji in vod-Ž': ekip izrekel svoj "':Ah. Po te- lefonu so neprestano spraševali, če smo odpovedali tekmovanje. Nejasnosti so nastale zaradi. deloma napačnih objav. Z čeli so prihajati gostje častnoga predsedstva, sodniki, novinarji, reporterji itd. Tehnična komisija je odločila, da se tekmovanje začne ob napovedanem času. Teh -nično vodstvo, delagat in tre nerji so torej držali besedo. Sati so poprijeli za delo ali pa ivetovali, da bi bila skakalna naprava čim boljše us -pcsobljena. Tako je bilo opaziti na njenem hrbtišču naše poz'.ane veterane Rudija Finž-garja, Zalokarja , pa trenerje Gorjanca, Černilca in še mnoge .ruge mimo njih pa tudi nekatere tekmovalce. vi jeni neuradni rezultati. Novinarje smo sproti obveščali o najboljših dosežkih,, čeprav jim tega pred tekmovanjem nismo mogli zatrdno obljubiti. Zato so naša prizadevanja na tem področju še toliko bolj pohvalili. Sodniški zbor je obravnaval samo eno ustno pritožbo odnosno upravičeno pripombo tekmovalca. Zaradi skoka Otona Giacomellija, so bila mišljenja nekoliko de -ljena. štirje sodniki so smatrali, da je skok v konkurenci bil izveden s padcem, eden pa ne (nova pravila). S0dniki svoje odločitve niso spremenili. Lahko pa trdimo, da so svojo dolžnost dob ro opravili. Z začetkom tekmovanja pa je prišla velika preizkušnja za računsko komisijo. Bila je si', cer dobre pripravi jena,vendar bii lahko samo ena napaka pri rac ananju pokvarila celotno dobro tekmovalno vzdušje.Marljiva ekioa ni mogla dosti gled dati okoli sebe, saj razen predskokev niso videli nobege-ga skoka v konkurenci. Ocene sodnikov in doseženih dolžin je bilo potrebno hitro razvrščat ščati v za to pripravljene kar tončke. Kitro seštevanje re -zultatov je ibmogcčil Olivetti-jev računski stroj, ki se ni zmotil niti enkrat, kot so kas ne je ugotovili sodniki pri uradni kontroli rezultatov.Ta komisija je delo odlično opravila, saj so bili že 10 minut po zaključenem tekmovanju obja Fanfare so napovedale zaključek uspešno izvedenega tekmovanja , napovedale pa so verjetno tudi še mnoga odgovorna tekmovanja v prihodnosti. REZULTATE tekmovanja objavljamo na naslednji strani. "DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo tovar ne čevljev ALPINE ŽIRI. Ureja ga uredniški odbor: Konrad Peternelj, Jože Peternelj, Silva Bnrnik, Ernest Mlakar, Magda čadež, Alfonz Zajec, odgovorni urednik Majda Trček - glavni urednik Izhaja mesečno. Naklada 900 izvodov Žiri, 15. marca 1968 REZULTATI XXIII. državnega prvenstva v smučarskih skokih za člane Prijavljenih je bilo 45 članov in 22 mladincev. ME.1 TO T.1E IN PRIIMEK_KLUB_TOČK DOLŽINA 1. Ludvik 0AJC SK Jesenice 21o,8 57,5 58,5 2. Stanko SMOLEJ SK Jesenice 2o5,7 57,o 57,o 3. Marjan MESEC J L A 199,4 57,5 58,o 4. ■ Janez JTJRMAN SK Enotnost 192,8 55,5 55,5 5. Miro OMAN SK Ihan 19o,1 51,o 56,o 6. M Marjan KOPRIVbEK SK Enotnost 179,2 51,5 55,c 7. Drago PUDGAR SK Črna 174,6 53,o 51,5 6. Jože DOVŽAN J L A 173,o 51,5 51,o 9. Vinko BOGATAJ J L A 168,6 5o,5 51,5 10. Branko DOLHAR SK Enotnost 168,1 59,o 58,o 11. Andrej Nahtigal SD Celje 164,7 49,5 49,5 12. Oto GIACOMELLI SK Ihan 161,4 56,o 54,5 13„ Marjan PRELOVSEK SK Enotnost 156,2 5o,o 49,o 14. Prano AMBRCŽIČ. J L A 155,6 48,0 49,o 15. Janez Gros SK Triglav 146,1 47,o 5o,o 16. Jurij Finžgar SK Radovljica 134,4 44,o 49,o 17. Prane GIACOMELLI SK Enotnost 'l§o,4 43,o 45,o 18. Janez GORJANC SK Triglav 129,4 44,5 41,o 19. Janez ROZINA SK Zagorje 117,5 44,o 43,5 20. VINKO KUNSTELJ SD Vrhnika 116,2 4o,5 43,5 21.-22.Ivo K0NT2 SK Triglav 111,3 46, o 47,5 21.-22.Pavle PODLIFNIK SK Transturist 111,3 41,5 42,o 23. Jože DODA SK Jesenice 86,9 48,5 47,o 24. Niko PODLIPNIK SK Transturist 85,o 37,5 3?,o 35. Klemen PIBERNIK SK Kamnik 79,o 37,5 35,o 26. Tine VRTAČNIK SK Triglav 75,6 36,0 36,o 27. Jože DEŽMAN SK Radovljica 72,2 33,o 36,o 28. Dušan Gladek SK ALPINA 7o,9 34,o 34,o 29. Slavko BRGLEZ SK RUDAR 67,4 38,0 37,5 30. Stanko SKRABELJ SK Rudar 64,1 37,5 37, o M L A D I N C I pa so dosegli naslednje rezultate: 1. Klemen KOBAL SK Triglav 166,7 51,5 5o,o 2. Janez PAGON SK Jesenice 153,2 48,5 48, o 3. Ivo PUDGAR SK Črna 142,6 47,o 45,o 4. Danilo PUDGAR SK Črna 14o,i 45,o 44,5 5. Janez ŽELEZNIK SK Zagorje 133,o 43,5 44,o 6. Janez FINK SK Enotnost 132,9 44,5 46, o 7. Primož FINŽGAR SK Radovljica 116,7 45,o 49,o 8. Viktor ROZINA SK Zagorje llo,l 45,o 47,o 9. Franci MESEC SK Triglav lo8,3 44,5 46,5 10. Janez Demšar SK Jesenice lo7,3 46,o 45,o 11.. Kr^el KRŽNAEIG SK Jesenice 1o5,6 36, 0 51, o 12. Jože KOPUŠIN SK Triglav lo4,9 41,o 39,5 13. Franc AJNIK SK Celje 98,7 39,o 4o,o 14. Milan VCNTA SK Enotnost 84,7 4o,o 44yo ŽIRCVSKI SVET /N ac>a 1jevanje/ Visoki Koprivnik se od Sela da lječ tje proti novi Oslici širi,., proti severju ga Sovodcnj-ska dolina meji .in proti zapa-du. se na znani Merzli Verh naslanja. Na severni strani je Koprivnik poln divjih grap:zem lj^ je merzlaj nekaj raztresenih hiš in kmetij je tu in tam in večdel ga še temno smrečje pokriva. Prijaznejši je Kopriv nik na solnčni strani, kjer se polagoma v Jarčo dolino znižuje in z Merzlim Verhom na Ledi niči v skalnatem berdu končuje. Na skalnatem, stermem berdu,ki se kot polotok v Zirovsko ravnino moli, stoji lepa, precej velika cerkev svete Ane, ki na le ■'em homcu enako kraljuje in se ; rijacno po 2.irovskih poljanah ozira. lu cerkev je nar večji poddruž-r.ica Zirovske fare, ima pet altar je v, v visokem zvoniku 3 zvonove in je tudi po nek< liko rem rska cerkev, ker je mnogo inana in od bližjih in od dalj-rih močno obiskovano. Memo gri-3a se vije kot blišeč in šumeč pas bistra Sovra in dalje pro-■;i mlinu in žagi na Sel o šum -1 j-_v* Pa stopimo na slaboi£i nost,, in podajmo se čez vodo La Dobračevo, čedno vas, ki favno nasproti pri okrajski ce-s"i stoji. ?udi tukaj vidiš poddružno cerkev sv. Lenartu posvečeno. Cerkvica ima tri altarje, prime -ren zvonik s tremi zvonovi, - dama pa je nečedna, ubožna, poprave in prezidanja zelo potrebna. Cd Dpbračeve proti Selu, proti Le-dinici, proti Novi" Vasi in proti Žirem se razprostira Žirovska ravan, cd ktere ljudje tako pripovedujejo: "Vsa Žirovska ravnota z Račevskc in Prekovsko dolino je bila v nekdanjih časih pod vodo, in bilo je tukaj veliko, obširno je -zero^ voda jebila pri Selu tako visoko zajezena, da je po Brekovski dolini in Zavraški soteski noter do Hlevenverha segala, kjer je na nekem homcu perva in nar stareja cerkev stala. V tisti dobi se je duhoven iz Javorjev nad Poljanami čez Žirovskc jezero v čolnu pre -peljaval k ti cerkvi, ki je bila že tačas ko zdaj svetemu Miklavžu posvečena. Na ti poti se je duhoven vstavljal na ICokočevicah pri Versniku, kjer je v tistim času stala majhna, uborna in lesena cer kev sv. Andreja, ki je bila po odtoku jezera na kraj zdanje farne cerkve prestavljena. Na novi svet okoli prestavljene cerkvice v ?i-reh se posebno P"oljanci naselijo, ki cerkvico v večjo prezidajo ino svojega domačega patrona v Poljan nah, svetega Martina dovzamejo.0 ti priložnosti tudi lega cerkve spremenjena in sv. Andrej je bil iz velikega altarja na stranski altar v kapelico prenesen." Tako ljudske pravljice. - Verjetno bi utegnilo to biti: Ako je v Žirov-ski dolini kdaj jezero stalo, je stalo že v predavnih Časih.Potem pa je voda le bolj zavolj sotesk zastajala in se je ob času povodenj visoko narasla. Tako se je Zavraška soteska pri Matjaževih kamrah zajezila in voda je po dolinici do cerkvice s. Tomaža v Hlevenverhu nastopila. (Od te cerkvice pripovedujejo, da je tam poprej ajdovk tempelj st..I (Se nadaljuje ) VPIL. „ AN <7 A -PRIPOMBE- ODGOVORI Tov. urednik ! Presenečen sem nad vzstrajnost-jo in požrtvovalnim delom,ki so ga pokazali člani 3j: ALPINA in ost li prebivalci Ž^rov v času priprav za 23. držav, prvenstvo v smučarskih skokih za člane , Iz skoraj nemogočih razmer so pripravili skakalnico, da je bi lo tokmov j^je sploh lahko izvedeno. Van pohvala gre organizacijskemu odboru, ter vsem, ki so pripomogli pri ureditvi skakalnice. Posebno gre pohvaliti tov. Žakomeli Franca in Oblak Antona. Nekaj pa mi ni bilo všeč.Štartne številke. Zanima me, zakaj je ime naše tovarne tako na maj-hnoanapisano in t'o 6 krat.S tem šestkratnim pisanjem se ne pridobi nič na boljši vidljivosti napisa, ampak samo izgubi na estetski obliki. (Izgleda bolj kakor pokrov napolitank. ) Spodnji del mi je všeč. Mislim pa, da bi bilo tr&ba zgornji del spremeniti in "ALPINA" napisati sara enkrat, čez celo zgornjo stran. Spodaj pa številko brez dru, ih imen, saj bodo te rabile samo za tekmovanja, ki jih prireja SK ALPINA. Tov-'riši ca urednik, kakšno je mišljenje uredniškega odbora oz. organizacijskega odbora priredit ve. Ali je mogoče spremeniti to stvar? (Nekdanji športnik Vpr žanje smo pokazali propagandnemu odboru in jih prosili za odgovor. Napisali so naslednje: Za propagando 23. držav, prven stva v smučarskih skokih je od govarjal propagandni odbor, v katerega je bil izvoljen tudi Tomaž Kržišnik, absolvent na Akademiji "STUC PYENKNICH" v Varšavi, na oddelku za slikar -stvo in grafiko-plakat. To je bila našemu odboru zadovoljiva garancija, da smo mu popolnoma zaupali izdelavo vseh osnutkov, ki so likovno in stilno lepo urejeni. Vsi novinarji in delegati SZ so se čudili kako,da nam je uspelo ravno vse, kar je v zvezi z reklamo in so razumeli šele potem, ko smo povedali,kdo nam je pri tem pomagal.Tomaž se je zelo potrudil in pri tem tu di uspel, z kar mu iskreno čestitamo, saj ga do sedaj še nis mo nikjer omenjali. Kar se tiče "napolitank" Tomaž pravi, da bi vas rad spoznal in osebno govoril z vami.Priprav -ljen vam je razložiti vse pod -robnosti, od psihologije barv do reklamnega učinka posameznih izvedb, če se vam pogovor zdi zanimiv, lahko poveste, pa bom skrbel, da se bosta sestal:-.. Ivan Capuder Uredništvu! Kdor dela lastno hišo in ima težave z dimniki, si lahko ogleda v tovarniškem bloku Stara vas 51 dimni sistem: Dne ll/3 letos je na dobračevski strani uhajal dim iz električne napeljava (vtičnic in stikal). Strokovno deleči kaj? (Stanovalec) Hvala za prijazno opozorilo. Mogoče si bo kdo novi sistem ogledal. VPR.-.A^JA ZA BRAVCE 1. Velikokrat se sliši, da je v podjetju pomanjkanja prostori. Dosti kritike je pa tudi n... dosedanje prizidave in zi dave. Predlagam, če je že ta k.a potreba, da sezidamo in-~ dustrijsko halo, ker je najcenejša in imamo možnost na-daljne razširitve. Iva j menite ostali člani, ki vam ne sme biti vseeno, kakšna bo naša dobočnost? 2. Ko se že vedno toliko piše o tem, da bo treba le hitreje naprej, me zanima, zakaj ste pobrali nabiralnike iz od -delkov, kamor bi lahko delavci dajali predloge o izboljšavah in morebitnih spremembah v poslovanju. Marsikdo bi rad kaj doprinesel in pred lagam, da jih spet čimprej vidimo. Kaj pa ostali? M Al C. ZA oALO - MALO ZA RES ! Nekaj pikrih na slabo vreme ob prv nstvu v smučarskih skokih v Lirah in ... Sn^g se je topil kakor sladoled na peči. - Ti, Janez, tako breme je pa že več kakor katostrofalno za smu Čarski klub ALPINA, ki priprav lja državno prvenstvo v ŽirehT -J., za smučarski klub že, na upravi pa bodo veseli, da bodo vsaj enkrat praktično pokazali da se z ALPINA čevlji lahko skoči tudi v vodo. PRVIČ STA VIDELI -Ti,veš Marjetja, zakaj tisti tam pod skakalnico stojijo in držijo tiste dolge palice v rokah? -Ja, menda za to, da pokažejo skakalcu, kam naj skoči, ko je vse naokrog kopno. Pa še moja pripoipba: Ti dve sta se lahko tako pogovarjali, ker sta spravili toliko denarja skupaj in si privoščili na stara leta še eno novo doživetje. Manj sreče pa je imela tista osem desetletna ženica, ki živi od nekaj tisočakov občinske podpore,pa se je morala že pri vstopnini obr niti nazaj in to ne pri prvi, pri drugi. Upajmo, da ji bo vsaj Bog tako naklonjen, da bo dočakala 24. prvenstvo in ... ? ČUDOVITA TOPLINA - Matevž, ti si pa dober, da kar bos stojiš tu in gledaš skoke. - Zakaj pa ne? Saj je vendar lepo kopno, gadov pa tuc?i še ni ob tem letnem času. PRi.VO IME - Me jduš, Tone, tegale Zajca so pa-prav krstili. Dobro se požene, pa naj bo sneg ali kopno,samo, da začuti nekoga zadaj. SLABE PRIPRAVE t Ti, Lojze, se ti ne zdi kako nepraktični so bili tisti turisti, ki so ondan prišli v Žiri domala vsi brez kopalk, potem pa so obuti plavali okrog skakalnice. - Se pač počasi privajajo na sodob ni turizem kot naši turistični delavci. čaf SREČKA KOSOVELA je balada dfeim&.JiicJaapinayiz neizprosno doslednim jprikaz-om ainove krulrosti in materine vse odpušča joče ljubezni, tako prevzela, da jo je prepesnil. lili jo priobčujemo v spomin praznika žena. «• t RICHEPINOV MOTIV Živel nekoč je mlad fantič in ljubil, ljubil je dekle, a ona ga ni ljubila nič. In rekla mu je: do jutri tu mora biti srce tvoje matere, > da ga vržem svojemu psu. In šel je k materi in jo ubil, srce ji izdrl in je zbežal, da ne bi roka zamudil. Tekoč se je povračal tja in sredi poti je pal, je pal in iz roke srce mu je palo na tla. In kc je srce na tleh. ležalo, ko je lažalo sdmo tak o, čul je, kako ga je vprašalo. In zaječalc od bolečin je materino srce, vprašalo: • : "Si -JB&ar&nil iiudč, moj sin?" Sestavila: Vladimir PIVK Ivan GLUHODEDOV KRIŽANKA št. 17 ,1 j 2 " 3..... '4.....5........; 7^/6.....|7 T i " 9 i io......." ii' I i I / v I , _ WIT4 i ......\iT IFW II v/719 *2o ..........r~"....... 2l" *~"y/ . jlY'2____________________________ ! ~22..........7 23 ......... " * -'/7 24 25 j .'/, - 'V ! 26 ~ I /<7 28 29 j.__Xm //,. r'3° ' I '33' .....— " -1 l___V/___i —.....—7.— ""z—:—------------ VCDOl /NO:1. mesto v Sloveniji, 6. sanka, priprava za lov, lo. operni, spev, 11. priimek slovenskega slikarja (Lojze),12.svinjska mast, 14. začetni črki imena i.i priimka starejše slovenske sli karke, 15, predplačilo, 16.oškodovana ali prizadeta oseba,19. ;me in priimek znane hrvatske politične delavko, 23. del telesa z določeno funkcijo, 24. kratica jja ljudsko tehniko Slovenije, 26. samoglasnik in s oglasnik. 28.Ctok ^ Irskem morju, 29. nasip. 3o.naša daiarna enota, 32. prav tako, 33. rimski bog ljubezni, 34.priimek našega znanega alpskega smučarja. NAVPIČNO: 1. blagajna, 2. dolgo-repa papiga, 3« mesto v Italiji z znamenito katedralo, 4.zaimek, 5. oslovski glas, 6. ime enega od naših sekretarjev, 7. ploskovna mera, 8. nordijski izraz za smuči, 9. tovarna usnjene galanterije v Domžalah, 13. moško ime, 16. priimek slov. narodnega heroja (Stane), 17. barva kože, 18. ognjenik, 2o. važen poklic na ladji, 21. živina (srbohrvatsko), 22.ime tovarne čevljev v Knjaževcu, 25. nesporazum, 27. glavno mesto ene izmed evropskih držav, 29.zaimek, 31. kratica za narodni odbor, 32. 6. in 13. črka. ^REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 16: Vodoravno: 1. GUM OPLA S TIKA, 13. ARA, 14. UTA, 15. AK, 16. NALEPKA, 18. IBMA, 2o. TLI, 21. RAMAZAN, 23. A, 24. OV, 25. ANA, 26. IS, 27. RASKA, 3o. NAKIT, 32. PRENK, 33, L, 34. ONO, 36. ROKA, 37. UPI, 39. VIS, 4o. AMI, 41. TIR, /Č2. PAKA, 43- NARTA, 45. EMO, 47. ANT, 48.KORANA ,