flož z dolHo Drado. Že nekaj let sem se vleče moda kra?" kih las in gladko obritega obraza. Pred dobrimi 30 leti je bil moškl brez brlfi manj vreden. Dolgost brade so pa posebno cenili v srednjem veku. V zgornjeavstrijskem mestu Brau* nau je Je živel t »redinl 16. stoletj« mestni stotnlk (StadthauptmannV Ban3 Staininger. Imenovanl je nosil! 2.07 m dolgo brado. Radi brade je bil v izrednih Casteh pri domaCih meščanih, da, celo na najvišjem mestu so uživali tedaj možje izredno dolgih brad prlznanje. 4 Ko je posetll Rudolf II. meeto Braunau, je dal pred prihodom pismeno povelje, da mora bitl v prvib. vrstah nje« goyega slavnostnega sprevoda bradatl Staininger." Zanimivo je dejstvo, da se je stotni!| Staininger 28. februarja 1567 spadtaknil na lastni bradi, padel ln se pri padcU poškodoval, da je radl tega umrl. Pd smrti so mu dolgo brado odrezall iif njegovi sorodniki so Jo hranill kot dra« gocen spomin. Truplo brada&a 80 pokopali v župni cerkvi ˇ Braunau in po* kojnemu postavill dostojen spomenik!* Češčenje izredno dogle brade je Mlo ta-» ko veliko, da je bilo najti v kameffl vklesano podobo Stainingerja na vseh vratih rn^sta Braunau. I.ota/ 180tf. i* o-svojii Braunau Napoleon. Teda.i «o ?vf<*e1i za pokojnegal sotniks I'"**ftrwx>.r'. Vo Itamenilih ostan- kih ao izdelali podobe, ki so predstavIjale bradača mestnega stotnika. Knjigoiržec iz roesta Augsburg je 1. 1885. pustil natisniti več silk pokojnega Stainingerja, katere je drago prodajal rsdi brade, ki se je vlekla po tleh.