rerflfnaiMl ttmm. Spominskl dan 25. julij. 25. julija, ko obhaja Cerkev god sv. apostola Jakoba, je tudi smrtni dan moža, ki je deloval v najnovejšem času kot pravi apostol Kristusov in je tudi umrl kot apostol mučeniške smrti. J« to Ferdinand Hamer. Bil je doma na Holandskem, kjer se danes katoliška Cerkev tako veselo razcvita. Narodil se je 21. avgusta 1840 v mestu Nimvegen iz družine, ki je razven njega vzgo jila še 4 sinove za duhovniški poklic. V duhovnika je bil posvečen leta 1864 in je vstopil takoj po mašniškem posvečenju v belgijsko misijonsko družbo brezmadežnega Srca Marijinega, Bil je eden petih misijonarjev, ki so prvi odšli v misijonc v Mongolijo, ki jo je papež Pij IX. odkazal novo ustanovljeni misijonski družbi. Na koncu meseca novembra je prišel po dvemesečni vožnji po morju v kitajsko prestolico Peking, kmalu nato pa v glavno mesto svojega misijonskega delovanja Sivance, nedaleč od kitajskc meje. Od tam je potoval 18 dni v kraj Kuliten, ki mu je bil odkazan kot sedež nje govr- sl.ižbe, odkodor je moral oskrbovati 21 vasi. V deželi je bila velika lakota, j-adi katere se je zelo razpaslo razbojništvo. Vendar se mlademu misi jonarju na potu ni zgodilo nič hudega, pač pa je doživel več prav ganljivih pri z&rov. V nekem kraju, v katerega jq prižel Ferdinand Hamer na svojem po, tovanju, se je zbralo 24 družin, ki so jih podufievali katehisti iz Sivanceja ir» ki so prosili za milost sv. krsta. Vsetj skupaj _e bilo 160 oseb, 30 od njih je po tovalo 80 ur, da so prišli do misijonar« ja, da jih Je krstil. Ko je Ferdinand prišel na cilj svojega potovanja, se je z vso vnemo lotil dela. Cerkev je bila bolj skedenj kakor, biša božja. Oltar je bil samo s papirjem prelepljen, na njem je bilo 6 cinastih.svečnikov, cerkev je imela 1 bronast kelih. To je bilo vse, kar je našel novi misijonar. Ravno tako ubogo je bilo pa tudi njegovo lastno stanovanje. A njegova res apostolska gorečnost je premagala vse. Domov je pisal: »Za vsa trude sem zmožen. Utrujenja ne poznam. Moja največja žalost so pogani ini poganski templji, ki jih moram gledati.« €e je moral 17 ur na dan jezditi, mu ni nič storilo. Trdo mongolsko zimo s 35 stopinjC pcd ničlo je kljub zelo pomanjkljivi kurjavi prestal brez škode. Imel je pri svojem misijonskem delovanju zelo velike uspehe. A ko je umrl voditelj misijonov v Sivanceju, e:a Ferdinanda poklicali tje in je moral prevzeti začasno vodstvo inisijonov v tej pokrajini. Sedaj je vsa skrb za misijone ležala na njegovih ramah, pa tudl to nalogo je zadovoljivo vršil. Ko je na to prišel nov vodja, ki ga je Ferdinand ,še nekaj časa podpiral pri njegovem c'e lu, ga je papež imenoval za apostolskega vikarja in voditeJja misijonov v ms stu in okraju Panzu. 28. oktobra 1878 je bil posvečen v ško fa in se je nato s tremi mladimi mi^ijonarji napotil v novi kraj svojega clo lovanja. Okraj je bil zelo obsežen in čisto na kitajski meji. Razmere so biie zelo neugodne. Bilo je v tej pokrajini zelo veliko vojaštva, ki je bilo čisto pokvarjeno. Malo prej je bila tam velika Lakota, bila je nevarnost za vojsko, oblasti so kazale čisto odkrito svoje sovraštvo proti krščanski veri. A Ferdlnand je začel z moškim pogumorn in zaupanjem v Boga svoje težavno delo. Skrbel je za dobre svetne katehete, s.ezidal je malo semenišče za vzgojo domače duhovščine, v vseh misijonskili postajah je ustanavljal šole. Zoper razne razvade, kakor kajenje opija, je nastopal z vso strogosto. Ustanavljal ja sirotišnicc, hiše za najdenčke, oskrbovališča za stare obnemogle ljudi in sa« mo čudno je, koliko takih zavodov je ustvaril kljub zelo pičlim sredstvom, 3 katerimi je razpolagal. Moč in vztraj« nost za tako delovanje je pa črpal Ferdinand Hamer iz svojega pobožnega sr, ca. \'sako leto je zbral svoje misijonarje okoli sebc k duhovnim vajam. Na! svojih težavnih potovanjih, ko je obiskoval in pregledoval razne misijonske postaje, je živel čisto samostanskov Kljub velikim naporom in raznim skr« bem je veliko in zbrano molil, posebno veselje je imel na svojih potovanjih, k<J je mogel v ličnih kapelicah pokleknitl pred tabernakelj in moliti svojega Od» rešenika. Leta 1889 je Ferdinand Hamer obha|al 251etnico mašniškega posvečenja. Nekateri verniki so potovali irad eden mesec, da so se mogli udeležiti slavnosti, ki so ji prisostvovali tudi pogani. A ker se je racli preveliklh naporov javila precej huda želodčna bolezen, so ga njegovi misijonarji prosili, da se je padi zdravljenja vrnil na Holandsko. Ko je pa črez dve leti ozdravel, ga nihge več ni mogel zadržatl v domovini. »Misijonar umrje kakor hraber vojak na bojnem polju«, je r*kel in se vrnil leta 1891 v Mongolijo, kjer so mu odka__ali novo pokrajino za delovanje. Deset let je deloval tam; število vernikov se jje podvojilo, število katehumenov, ki »o se pripravljali za sv. krst, je postalo Sestkrat večje. Zopet je zidal cerkev, razne zavode in njegovo srce je hrepeBelo vedno naprej in naprej. Tu pa je leta 1900 izbruhnila na Kitajskem takoimenovana boksarska ustaja, ki se je dvignila zoper inozemce. ,V nevarnosti so bili tudi misijoni. Nek mongolski knez je svetoval apostolskemu vikarju Hamerju, naj zbeži na varno. Okoli njega zbrani misijonarji so po izjavili, da hočejo vztrajati pri svojem škofu in svojih vernikih. Škof pa je hotel misijonarje rešiti za ugodnejše čase, zato jim je pod pokorščino zapovedal, da se morajo rešiti. Sam pa, že bolehen, je ostal pri svojih vernikih, da bi dal svoje življenje kot daritev za misijonarje in kristjane. Nekaj časa je s kristjani, ki so bili pri njem, zdržal in odbijal boksarske napade, naposled pa je postal žrtev zahrbtnosti. Štirje kitaj ski častniki so prišli k njem in mu rekli, da so poslani v njegovo varnost, v resnici pa so ga hoteli preslepiti. Škof jim je zaupal in to je postalo usodno zanj. Po noči, ko je spal škof in kristjani, je vdrlo več tisoč sovražnikov v meBto. Škof je svojim svetoval, da zbežijo, a večina je hotela ostati pri njem. Z ženami in.otroki je šel škof v stolnico in je molil za rešitev, moški pa'so se bo rili proti boksarjem. Bili so premagani in so izgubili svoje življenje. Žene in otroke so boksarji poklali, redovnice privezali k drevesom in jih prebodli s sulicami. Deset vojakov je vdrlo v stolnico in so prijeli škofa, ki se jim je preidal brez vsakega. obotavljanja. Sedaj se je začelo za Ferdinanda Hamer mučeništvo, ki je trajalo pct dni. Najprvo jso mu odsekali prste na desni roki, da ne bi rriogel več blagoslavljati vernikov. Nato so ga privezali na dolg hlod in ga nosili po mestu, pri tem pa uganjali z njim razne grozovitosti. Potern so ga privezali na nek voz tako, da je mogel na njem samo klečati, nad njim pa so pritrdili nož, da se je ob njega zadel, kolikorkrat se jo voz stresel- Če Je v grozni bolečini odprl usta, da bi molll, so mu metali pesek v nje. Tako so ga pripeljali v Tuo-Čeng, 10 tir od njegovega škofijskega mesta. Tamkajšnji mandarin, pohlepen denar Ja, je hotel od škofa imeti njegovo premoženje, ki ga je imel za misijone. Ker pa apostolc-ki vikar ni botel o tem premoženju povedati nič, je bila njegova usoda od-očena: bil je obsojon nasmrt, Najprei so mu na prsih iztrgali meso, da 90 se videta rebra. Na ta so Drivezali verigo in so mučenca tri ure gonili po mestu, ga peljali v nek dve uri oddaIjen kraj in zopet nazaj. 25. julija so ga vlekli ven pred mesto. Tam so bili zabiti v zemljo tri koli, ki so irneli na zgo raj ostre osti. Na te kole so nataknili mučenca, mu odaekali roke, noge, ušesa in nos. Nato so ga ovili s slamo, ki je bila namočena z oljem in so jo sežgali. Ker slama ni ravno dobro gorela, so nečloveški grozoviteži škofu razparali telo, mu iztrgali srce in mu naposled odsekali glavo. Tako je umrl eden največjih mučenikov katoliške Cerkve 25. julija 1900. Kaj ne, kaj je ta mož storil in žrtvoval za razširjanje božjega kraljestva! Če smo mi pravega krščanskega duha, če res ljubimo Boga in ljubimo svojega bližnjega, bodemo tudi mi vsaj nekaj storili in žrtvovali za katoliške misijone. Če nam je mogoče, podpirajmo misijone gmotno, mislimo večkrat na nje, molimo za nje, darujmo Bogu svoje kri že in težave za nje! Novi nadškof in kardinal v Mllanu. Pondeljek 15. julija je papež Pij XI. imenoval za kardinala na novo imenovanega nadškofa v Milanu Schusterja. Schuster je sin častnika papeževe švicarske garde in je bil opat velikega benediktinskega samostana pri cerkvi sv. Pavla v Rimu. Papež je novega nadškofa takoj imenoval kardinalom, da je pokazal svojo posebno naklonjenost Milanu, kjer je sam preživel večino svo jega življenja in bil nekaj mescev tudi nadškof. Jugoslavija čes.i.a papežu k njegovemu jubileju. Papež je sprejel v daljši avdijenci poslanika naše države Simiča. Poslanik je v imenu Nj. Vel. kralja in naše vlade izrazil čestitke za pape- ževo zlato mašo. Razgovarjala sta se pa tudi o konkordatu, ki naj bi se sklenil med našo državo in apostolsko sv. Stolico. Zborovanje Seških katoliških škofov, Ob priliki svetovaclavskih svečanostl so se zbrali v Pragi tudi češki katoliški kmetje. Imeli so svoje zborovanje ravno dne 6. julija, ko go češki svobodomisleci obhajali svoj Husov dan. Bilo je 1600 udeležencev iz vseh krajev Češkoslovaške. Imeli so skupno službo božjo v cerkvi sv. Ljudevite, babice sv. Vao lava. Na slavnostnem zborovanju je predsednik kmet Samalik povdarjal, kako na Češkem organizacija katoliško mislečih kmetov vedno raste in je tudi povedal, da ta organizacija ni naperjena proti drugim stanovom, temveč hoče sebi in drugim stanovom priboriti pravice in blagostanje, da se bo uresni čilo njihovo geslo: Celi narod je ena obitelj. Za svetost zakoua. Kongrogacija za sv. zakramente izdeluje posebne ukrepe, s katerimi hoče nastopiti proti divjim zakonom, h katerim se prišteva tudi civilni zakon, to je zv^za, ki se sklene samo pred svetno oblastjo. Življenje v divjem zakonu se smatra za greh, ki je pridržan škofu. Na sklepanje. civil« nih zakonov bo v gotovih slučajiTi postavljena kazen izobčenja. Prav je, da se enkrat tudi v tej stvari pokaže, kaj so krščanske zahteve! Tudi Nemci častitajo. Tudi nemški poslanik pri Vatikanu je častital papežu k njegovi zlati maši. Poklonil mu je kot dar nemške države čisto natančeu posnetek Heidelberških pesmi. Tc pesmi so iz srednjega veka in pisane z roko. Posebno krasno so izdelane začetne črke, tako da ima ta zbirka veliko umetniško vrednosfe