dti* A1 n-M ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDE!) FOR IN SECTION 1103, ACT OF OC TOBER 3, 1917, AUTHORIZE D ON MAY 22, 1918. Štev. 10.—No. 10. JOLIET, ILL., 8. MARCA (MARCH, 1922. Leto VIII. Volume VIH ZANIMANJE J OLIETSKIH SLOVANOV ZA POLITIKO. No samo joliet ski Slovenci, ampak tudi vsi ostali Slovani našega mesta so se zadnje dni zbudili iz svojega političnega spanja: Slovaki, Poljaki ter naši rodni bratje Hrvatje. Tekom 2. tednov (od 19. febr. do 5. marca t- 1.) so bile ustanovljeni. kar »tiri slovanske politično organizacije in sicer: "Zveza slovenskih amer. volilcev za okraj Will;" Slovaški politični klub, Poljski "Pulaski" politični klub in "Ame-riškoHrvatski politič. klub;" slednji jc bil vstanovljen minulo nedeljo popoldne na velikem shodu v hrvatski cerkveni . dvorani. Uradniki tega kluba so: Josip Pleše, predsed.; Fran jo Jurešič podpreds.; Lov ro Zima tajnik; Anton Fritz blagajnik; nadzorniki: Ivan Kirinčič, Filip Hibler in Josip Plišič; k temu klubu je takoj pristopilo nekaj nad 100 članov. Prav veseii nas, da so sledili •Hkfirate^Hetskih Slovencev tudi naši bratje Hrvatje; sob-ratskemu političnemu klubu želimo mnogo uspeha ter napredka v nadi, da bomo pri naših političnih] .težnjah in nastopih solidarno delovali. Druga seja naše Slovenske politične zvejze se je vršila minulo nedeljo popoldne od pol * 4. do 6. ure. Iste se je vdele-žilo toliko članov in poslušalcev, da je bila "Slovenija" dvorana natlačeno polna. Pri tej priliki so Se navzočim predstavili skoro vsi kandi-. datjo prihodnjih primarnih o-krajnih volitev. Posetil nas je tudi zapuščinski sodnik Hon Drew, ki je nam skoro v 1 uro trajajočem govoru opisoval lepoto, in vrednost naše mogočne nove domovine. Govornik je navedel vse važne točke iz zgodovine Zrušenih držav — od Washingtona do zadnje minulo vojne. Rekel je, da odobrava nastop jolietskih Slovencev, ker so se politično organizirali v svrho večje agitacije ameriških idej. Na tem shodu se je na novo vpisalo nad 100 članov število, istih znaša danes že približno 500. Pač lep uspeh v 2. tednih. Tako so bila na tej seji tudi prečit an a in odobrena pravila, katera prinašamo na« II. strani tega lista. Prihodnja reelna seja, ali sh|od se vrši zadnjo nedeljo tekočega meseca (dne 26. marca) ob 3. uri pop. v "Slovenija" dvorani. Rojaki, in rojakin-pe ! Ne pozabite tega dneva ! * NAVIHANA "NESREČNA" SLOVENSKA DEKLICA. V zadnji številki smo na prvi ptrani poročali v "nesrečni" 13 letni slovenski deklici Mariji Predelan, ki je zapuščena tavala po elevelandskih ulicah, trdeča, da sta ji oče in mati u-mrla. Deklico so nato spravili v "Detention Home" kjer se je cela zadeva sedaj pokazala v drugačni luči. Navedenka si je vso svojo žalostno povest izmiislila, kajti njeni starši še živijo in so jo prišli že iskat v oni zavod. Ta lažnjiva deklica je od doma pobegnila, ker se je bala staršev zaradi nekega nereda v šoli. To naj služi onim v pojasnilo, ki so tudi uredništvu našega lista pisali za adopt i ra nje te "nesrečne" deklice. Profitarstvo premogovskih baronov. New York, N. Y. 4. marca. — Unija premogarjev (U. M. W. of A.) je danes izdala svojo OMILOVANJA VREDNI PREMOGARJI Now York, N .Y. 3. marca. — Fred' Mooney, tajnik okrožja 17. premogarske unije (IT. M. W. of A.) je podal danes v javnost žalostno sliko omilovanja vrednih pramogarjov v Zapadni Virgin!ji, ki trpijo že dlje časa veliko pomanjkanje vsled brezposelnosti. Število tako prizadetih družin se računa na 35,000, število vseh brezposelnih premogarjev v označeni državi pa znaša okrog 70,000 Mooney je prispel semkaj v New York v spremstva F. Sny- derja, urednika lista "The West Virginia Federalist" in v družbi W. T. Harris a, predsednika Državne delavske zveze z namenom pobirati prostovoljne prispevke bednim premoga rs k nam v Zapadn V tej držav garjev, ki so (1. 1918) delali samo tri mese ce.; ti omilovanja vredni pre USODA BOGATEGA LIČA-NA. Pariz, 2. marca. — Italijanski dopisnik tuk. lista "L* Intransieant" poroča o žalostnem slučaju nekega Hrvata v Liki, Jugoslavija, ki se je po 15 letnem bivanju v Ameriki te dni domov vrnil. Tedaj je ostavil doma svojo ženo, eno hčer in tasta. DENAR BREZ VELJAVE. FAŠISTI OKUPIRALI REKO. Ko je valuta denarja raznih Rim, 4. marca.—Fašisti, pod držav tekom vojne znatno pad la, je marsikdo to "ugodno" priliko vporabil s špekulacijo. [H Kupil je morda za večjo svoto! Je iz mesta na deželo, dolarjev iusrotdovanskih. ali Boji med fašisti in Hrvati se vodstvom poslanca Giunta, h> brzojavili mrtveca jspoznali Inekaj amrjmatiki (nabiralci starega de-kov, iz kojih se je dognalo, da narja) za nič vredne ameriške je umorjeni tu,jec gospodar hi-! konfedecaci jske bankovce več »v obratujejo rudniki v ozircma soprog one gospo- kot pa je vreden ruski denar. ,hi d Jf in že V Pctro«radu * V Mo8kvi Debs, zopetni predsedniški kandidat. . Cleveland, Ohio, 5. marca. — Na tu se vršeči državni konvenciji socialistov se je sklenilo dosedanjega, že trikrat poraženega socialist, predsedniškega kandidata Evgen Debsa, zopet postaviti na tiket označene stranke. Debs bo v to svrho nominiran na narodni kon-veciji social istvo^ vršeči se od 29. aprila do 2. maja v tem mestu. Srečno mesto. Quebec, Kanada.—Odkar je prodaja opojnih pijač pod državnim nadzorstvom je dobiček pri prodaji žganja v pokrajini Quebec tako narasel, da se bo lahko ves javni dolg v 20. letih poplačalo. Od 1. maja do 31. dec. 1921 se je prodalo za $9,325,727 opojnih pijač, pri čem se je naredilo o-krog 4 milijone čistega dobič-' ka. S tem denarjem bo mogoče tudi vzdrževati ceste in razne šole. Smallova obravnava zopet preložena. Waukegan, 111. 6. marca. — Vsled prošnje odvetnika guvernerja Smalla, je sodnik njegovo obravnavo zopet na 3. a-prila t; 1. preložil ^o se je izvršilo. vsled nujnih poslov guvernerja, ik i ga vežejo na njov urad. Nesrečna vožnja. Winona, Minn. 6. marca. — Ko se je farmer G. Midboe včeraj s sanmi peljal proti Cale-doniji, so se mu blizu nekega potoka konji splašili, da so se sani prevrnile v vodo. Pri tej priliki je utonila iarmerje-vg, lena in štieje njeni otroci, ki so b_ili na saneh: gospodar si je z veliko težavo otel življenje. - f T>" ju v severnem delu ** fJapndne Virgin i jo. Tekom zadnjih 4 mesecev Kanowhi za deset odstotkov slabše kot prejšnje mesece. V tem okraju se kmed 121 rudnikov dela 2 ali 3 dni tedensko samo v 17 rudnikih. Mr. Mooney je te dni srečal v Michigan in Elmo naselbini več premogarjev, ki niso že 3 dni ničesar použili, kajti tamoš- hjim družinam je že ves živež posel, tak,o tudi denar. V Beach Glenn, W. Va. so tamošnji premogarji tekom leta 1920 in 1921 napravili samo 14 "šilr t o v' 'vj v Mt. Clare pa^ivi 600 premogarjev, ki so delali 1. 1920 in 1921 samo 30 dni. V "kempi" Blooming Rose v Boonc okraju sploh ni najti nobenega živeža. V tej naselbini so trgovci vse svoje lokale zaprli, odkar ie počiva delo v rudnikih. Nihče ni hotel več promogarjem dajati blaga na upanje. V Bellslowu je 63 družin, ki gladujejo že zadnjih. 19 mesecev. Vsi gorinavedeni podatki so resnični, o kojih se je že tudi posebni državni investigacijski odbor prepričal. Vzrok brezposelnosti v teh krajih je pripisovati nakani o-peratorjev, ki so hoteli prelomiti pogodbo z unijskimi premogarji na način, da jih sprejmejo na delo, toda pod veliko manjšo plačo; dalje hočejo u- vesti tudi takozvani "open shop" sistem, da bi na ta način unijo premogarjev uničili. Med operatorji in zastopniki premogarjev s: je vršilo že več pogajanj; toda brez uspeha, ker lastniki rovov na noben način ne odnehajo. Že označeni Mooney in Snyder sta bila nedavno v Logan okraju obtožena ter obsojena z 154 drugimi premogarji vsled predbacivanega jim delovanja •k uporu, ali zaroti, ker stakni meseca septembra z unijskimi premogaxji korakala v neunij* s'ke pfičino^oroviVe kraje Za-padno Virgin i je. Tega svojega krvavega dejanja sta se žena in oče tako prestrašila, da sta oba iz strahu skočila v bližnji vodnjak in se vtopila. Prebivalstvo sveta. Prebivalstvo celega sveta se silno množi. Po zadnjem štetju živi 1 milijarda 800 milijonov ljudi; od teh je nad polovico .Azijcev. Vendar se prebivalstvo Azije ne bo motjlo več tako razmnoževati k^kor ono Amerike in Avstralije. A-zija ima 900, Evropa 500. Amerika 220, Afrika 150 in Avstralija 7 milijonov prebivalcev. Plemensko razmerje je posebno zanimivo. Velika Britanija ima med 447 miljoni le 65 miljonov belokožcev. Francoska šteje z novimi pokrajinami vred 400,000 ljudi manj kakor jih je štela pred vojno brez tega ozemlja. Njfpbogatejša država na svetu so Združene države; tukaj živi 21 miljonov družin, ki imajo največje letne dohodke. Katoliški duhovnik ameriški konzul. / Washington, D. C. Predsednik Harding je imenoval Rev. Jos&ph M. Denninga, katoliškega duhovnika iz Marion, Ohio, na mesto ameriškega konzula v Tangier, Maroko. I-menovanje mora seveda še potrditi senat. — Rev. Denning je star osebni prijatelj predsednika Hardinga. majo tiskarne dosti dela, ker s polno paro noč in dan tiskajo ničvredne rublje. Sovjetski komisarji so odpravili kapitalizem; s tem vred so pa odpra vili tudi kapital, ker je ruska valuta skoro brez vsake vrednosti. Lenin in Trockv menda mislita, da bo njuna dežela — kjer sta si utrdila svoje stolčke — napredovala, ako se plačila, oziroma denarni promet izvršuje po starcdobnuii primitivnem * načinu. Ker sta na ta način vsako zaupanje od strani * inozemskih držav napram Rusiji uničila, dandanes noče ruski vladi nihče niti c^n-ta posoditi. Glavni vzrok padca ruskega rublja je ta, da sovjetska vlada še ni od večine držav urael-no pripoznana; vsled tega Rusija ne more s temi državami stopiti V kako trgovsko, ali prometno zvezo. ' Drugi vzrok jo d'Annunziju, naj pride v Rim in se udeleži parade. Fašisti bodo korakali v procesiji h gfo-bu neznanega italijanskega vojaka, kjer bodo proklamirali aneksijo Reke k Italiji. Poročilo o dogodkih na Reki se glasi, da je bil karabinerski poročnik ubit in mnogo mož je bilo ranjenih na obeh straneh pri napadu na vladno palačo) Fašisti so hoteli bombardirati palačo s topničarke v luki, toda neka italijanska torpe^dovka je to preprečila. "Italijanski rušilec "Mirabel lo" v Pulju je dobil povelje, da takoj odrine proti Reki, kjer se izkrcajo vojašške čete. Rim, 5. marca.—Na Reki se je ustanovila začasna fašistična vlada. Italijanska vlada je slala pomorščake iz Pulja na Reko, da narede mir. Predsednik Zanella je pobegnil v Ba-kar. Fašisti so zajeli 400 lojalnih gardistov, ki so branili palačo. V bojih je bilo več mrtvih in večje število ranje-nih. Fašisti so uprizorili revolt o zaradi tega, ker je Zanella, pa ta, ker Rusija noče plačati i predsednik reške vlade, orga-Angliji, Franciji in Ameriki nhyral hrvaško policijo. London, 4. mar.—"Exchange Telegraph" je prejel poročilo reč boji poslati na Rusko svoje j iz Rima 0 krvavih bojih na Re- ined vojno izposojenega denarja. Vsak trgovec se nam bliige, ker se boji izgube. . Vse to so posledice tako liva-lisanega komunizma in sovje-t i zm a. Priseljevanje bo ustavljeno. Washington, D. C. 3. marca. — Senator Harris iz Georgije je izdelal zakonski načrt,da naj se vsako priseljevanje v Združeno dižave za dobo pet let u-sta^Lv To it.očko naj bi se i pre jelo kot amendment k ^e dan ji naselje niški postavi-. PRISTOPAJTE H S. K. JEDNOTI. Nedotakljivost žepa. Chicago, 111.—Ko so M. Kris-siana privedli pred mestnega sodnika Morgana vsled trans-portacije žganja, ga je njegov odvetnik tako izborilo zagovarjal, da je bil obtoženec oproščen. Sodnik se je celo skliceval na ki. Italijanski fašisti so že v petek zjutraj okupirali pošto in pozneje so napadli vladno palačo z ročnimi granatami in straj-li i cam i. Hrvatje so odgovorili s streli in prava civilna vojna divja med Italijani in Hrvati v mestu. Fašisti so tudi osvojili neko italijansko bojno ladjo v luki. Boji na Reki so izbruhnili v četrtek zvečer med fašisti in lojalno policijo. Neki fašist, z imenom Fontana je bil ubit iu prohibicijsko postavo države na obeh straneh je bilo več ra-Illinois, ki prepoveduje preva-1 njenih. Fašistična drhal, obo-žati žganje toda le na kakem rožena z bombami, ročn:mi gra-vozu, avtomobilu, "buggiju," natami in strojnicami je takoj " napadla vladno palačo, ki je bila oblegana vso uoč in drugi dan v petek. Več ko sto granat ali sploh na kakem vozilu. Ce torej kdo hodi in na ta način nosi opojno pijačo, to ni proti-postavno. AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO. je bilo vrženih, toda Zanella jt' držal svojo postojanko. Končno so fašisti privlekli top in pričc_-li streljati v palačo. J Razmotrivanje. navaočimi članicami ~ sklonilo, Društvo sv. Jožefa št. 43, Ana- - - Albin Poljanec, zastopnik. (Društveni pečat.) pristavkom glavnega odbora za 5 centni mesečni konvenčni asesment. Bredgeport, Ohio, dne 19. februarja 1922. Marija Hoge, predsednica. .. Ana Smrekar, tajnica. Johana HOčevar, zastop. (Društveni pečat.) .,r. Društvo sv. Jožefa št. 2 Joliet, M- .Na društveni seji dne 5. t. m. je bilo soglasno sklenjeno, da bo imelo naše, društvo v so boto dile 18. marca spoved, v nedeljo dne 19. marca pa skupno ^v. obhajalo pri 8. sv. maši. Ker bo tretjo nedeljo v me secu (19. praznik sv. Jožefa, zaščitnika, in patrona našega društva* bi bij o želeti, da se skupnega sv. obhajila in sv. maše vsi člani korporativno vdeleiimo. > Zbiramo se v stari šoli ob 7:45 zjutraj. Vsak član naj prinese društveno re galijo s sabo. , Bratje, počastimo dan.sv. Jo-, žefa z lepim in številnim nastopom v cerkvi! Sobratski pozdrav John Plut, tajnik. Opozarjam vse člane va, da Se vdeleže kar je y Velifceyi številu velikonočnega obhajila. Posebno pa vabim vse naše mlade čian$, da se udeležijo, da stopimo skupno k mizi Gospodovi, kajti čim več nas bode, toliko lepše bo 3a društvo. Lepo število naših mladih članov, bo imelo letos prvič priliko se uvrstiti, in pomnožiti nase vrste. Zato-rdj #naj nobeden ne izostane, temveč vsi pridite 11. marca k sv. spovedi, in v nedeljo dne 12. marca, ob pol osmi uri v navadne prost6re stare šole, da potem skupno odkorakamo v cerkev z regalijami. Upajoč, da bodete vsi, te moje vrstice vpoštevali, in javno pokazali, da pfi društvu vlada red in sloga, in kjer je sloga tam je napredek in moč; pregovor pravi: beseda miče, zgled pa vleče. • Zatorej vas še enkrat prosim, da se vdele-žite v velikem in polnem številu, da se pokažemo kot pravi zavedni in praktični katoličani. v Pozdrav vsemu članstu K. S. K. Jednote, posebno pa članom in članicam društva- sv. Fran čiška Šaleškega št. 29, Jolie m. Ostajam Vaš sobrat. John Gregorich, tajnik. Društvo sv. A*e št. 123 Bridgeport, Ohio. Uradno se naznanja, da je naše društvo sv. Ane. št. 123, K.S.K.J. 11a redni seji dne 19. februarja 1.1. soglasno z vsemi ši. Društvo St. Vida št. 25, Cleveland, Ohio. Iz urada društva sv. Vida št. .25, K.S.K.J. Cleveland, O hio, se naznanja članom gori-omenjenega društva, da bode imelo društvo svojo skupno velikonočno spoved dne 18. marca in skupno s vi obhajilo pri osmi' sv. maši dne J9. mar: ca v cerkvi sv. Vida. ' Nadalje se naznanja članom, da se bomo zbrali ob pol 8. uri v društvenih prostorih ter od tam skupno odkorakamo v cerkev. Vsak član društva je iprošen, da prinese s sabo društveno regal j o ali znak. Ob enem se naznanja članicam goriomenjenega društva, dačlanice nimajo svoje skupne spovedi, pač jih pa veže ravno ista dolžnost kot člane. Spo-vedni listki se dobijo pri predsedniku ali tajniku, kateri jih niste dobili na seji.- •>. Vsi člani in članice ste pro-šeni, da označite na predaji strani teb listkov štev. društva in svoje ime, na zadnji strani listka pa certifikat številko in razred, in ga oddajte pri ob-hajilni mizi. . 1 • % Kdor izmed članov in članic ne bo opravil svoje velikonoč ne dolžnosti, bode vsak sam od govoren .pravilom/ K.S.K.J. Še enkrat vas opominjam, da bi se bolj potrudili da bi bol, redno plačevali svoje in otroške mesečne* prispevke vsaki mese£ na seji, pa ne na domu tajnika, in zdaj ko imamo prosto društveno pristopnino za šest mesecev; prosim člane, da bi se potrudili pridobiti nove člane, in Očetje, ki niiste še vpb sali svojih otrok v Mladinski oddelek jih takoj vpišite, ker .to je v napredek in korist društva ter - Jednote. Ta asesment znaša samo 15c na me sec; največja posmrtnina • pa znaša, $450.00. Z »bratskim pozdravom Anton J. Fortuna, tajnik. Društvo sv. Alojzija št. 47, Chicago, 111. Tem potom vabim vse naše člane na prihodnjo.sejo dne 12 marca, to bo drugo nedeljo v mesecu; pričetek seje ob 2. uri popoldne. Na dnevnem redu imamo več važnih točk; tako bo tudi na dnevnem redu raz motrivanje glede iniciativnega predloga društva št 53, za zni žanje konvenčnega asesmenta Naprošeni ste, da se vsi to važne seje vdeležite. i Sobrafc&i pozdrav : John Kočevar, predsed. NAZNANILO. Iz urada društva sv, Frančiška Šaleškega št. 29, Joliet, 111. Vsem članom omenjenega društva, se naznanja, da je bi-o skkmjeno na redni mesečni seji, dne & febr., da bo društvo imelo skupno velikonočno spo-edfv soboto drifetl fc marce m' skupno sv. obhajilo v .nedeljo dne 12. marca pri osmi sv. ma- Društvo sv. Jožefa št. 53, Waukegan, HI. Članom društva sv. Jožefa št. 53, K.S.K.J. Waukegan, II v naznanje, da bodo pri prihod nji društveni seji dne 12. mar ca pristopili štirje novi člani k naš,tin društvu. Vsi so mladeniči, dva bodeta prestopila iz Mladinskega oddelka, dva sta pa nova kandidata. Želeti bi bilo, da bi bilo pri tej priliki Vse društvo navzo če. Kdor le more, naj nikar ne zamudi sprejeti čvrste mla deniče v svojo društveno sre do; kajti težko je najti lepši trenotek v mladinskem življen ju in spodbudnejši, ko.t pristop v katoliško društvo slavne 11a še K.S.K.J. Kandidat pri tej priliki poda roke svojim prijateljem in znan cem, ter sklene bratstvo ž njimi Kako lep-in posnemanja vredn trenotek, ko si mladenič sam prostovoljno začrta po,f, po kateri bode hodil v svojem živ ljenju. Mi starejši vsi vemo kako nevarno je človeško življenje 11a duši in telefcu. Ko pristopi kandidat v društvo, se izroči pod zaščito dru štvenega patrona sv. Jožefa, ki je varuh družbe fantov in mož. Kaj sploh lepšega more mladenič storiti! Koliko veselja stem napravi svojim staršerh, bratom, sestram, ako jih| ima, sploh pa vsej katoliški riaselbi nil-1 * Torej še' enkrat prosim vse društvenike našega društva, da ca za sprejem novih kandidatov. Vam mladeniči pa kličem: bodite mi pozdravljeni novi sobratje društva sv. Jože fa št. 53, K.S.K. Jodnote r John Umek, tajnik. Is urada društva Marije Pomagaj št. 78 Chicago, 111. Članicam društva Marije Pomagaj, št. 78 K. S. K. J. v Chi- naznanjam, da bode sem videl prvič na odru igrati. Nastopila je mojstrsko ali iz borilo. Upam, da bo gdč. Grimšič še večkrat nastopila Po igri tudi ni manjkalo zabave in proste, gorke pečenke, katero omenjeno društvo preskrbi vsako pustno nedeljo. Naj še jaz pohvalno omenim predstavo, katero je 15. jan. t. 1. tukaj priredilo sobratsko društvo Sv. Štefana št. 1, K.S. K J", iz Chicaga, v prid društva sv. Jožefa št. 53, K.S.K.J. v Waukeganu. igralo se je krasno in lepo igro "Cvrček". To je bil dokaz sobratske ljubezni med obema društvoma. Posnemanja vredno! Kakor povsod, tako je tudi tu pri nas glede delavskih razmer slabo, ker nas imajo preveč kapitalisti v uzdah. Nikomur ne svetujem Jioditi semkaj za delom. Morda se razmere na spomlad kaj tfboljša- jot Pozdrav do vsega članstva K.S.K. Jednote, Vam sobrat u-rednik pa želim veliko posla z dopisi o društvenih in drugih vesteh iz raznih naselbin, katere tako z veseljem čitam. Clan dr. št. 53, K. S. K. J. a mesec marec v ne 13. marca ob 8 uri zvečer. Seja se je preložila radi igre, ki jo bodemo imele na tretjo nedeljo t. 1. 19. marca pop. in zvečer. Članice se vabi, da se udelže v obilnem številu seje, ker se bode ukrenilo vse potrebno glede igre. • Nadalje tudi pridno prodajajte tikete, i ki ste jih prejele, da bode vspeh tem večji. Dve Članici, ki bodeta največ tike-tov prodali, bodeta dobili lepe darove za njih trud. Katere se hočete skušati sedaj s prodajo tiketov, dobi tikete pri meni na domu. S pozdravom Mary Blaj, tajnica. 1853 WT. 21 St, P02IV NA SEJO. Stem poživljam vse člane društva Friderik Baraga št. 93, K.S.K.J. Chišholm, Minn., da se < pobioštevilno vdeleže prihodnje društvene seje, dne 12. marca t. 1. Na seji se bode razmotrivalo o inicijativnem predlogu društva sv. Jožefa st. 53, K.S.KJ. Prosim, da se gotovo vsak vdeleži te seje. Z bratskim pozdravom. John Sterle,' tajnik. Društvo Vit. sv. Jurja št. 3, Joliet, 111. ; Prihodnjo nedeljo, dne 12. NAZNANILO. Članom društva sv. Jožefa. _ v* 11 o vi Ar' a marca, se vrsi redna seja 11a- st. 112, Ely, Minn, se uradno L ' v, i A 1 . V • 1 vA Nega društva, na katero so vab- naznanja, da se naj polnoste- . . v. . , vilno udel ve irihjodn e *e I dani, ker ima drust- V 11 eez M vo več važnih zadev. 11a vspore dne 19. marca t. 1., ker ta dan q + 11 < • «i T v « ciu ie seje. obhajamo praznik sv. Jožefa, tt, • , v, . , putroua našega društva. L Kdor,flanov ka* Kakor vsako leto, tako se bo l ^a kand.data za pr.stop v tudi ta dan brala «v. maša za vvse žive in pokojne člane druš tva; vsled tega Vas uljudno prosim, da se sv. maše vdele- žite polnoštevilno. Vsakdo, ,ijo „s naj prinese s sabo svojo regali- |fQ4om nase društvo, naj istega blagovoli privesti na sejo za sprejem. V nadi, da se te važne si je vsi člani, katerim je mogo'* jo. Zbiramo se ob 8. uri zjutraj v navadnih prostorih dvo-Tane, odkoder ob 8:30 korporativno odkorakamo v cerkev k službi božji. x Pridite torej vsi, brez izjeme! Takoj po sv. maši se vrši seja, kjer imamo več važnih točk 11a dnevnem redu. Kdor se ne udeileži ta dan,oziroma če izostane brez nezadostnih vzrokov doma, zapade kazni, kakor društvena pravila določajo. * S pozdravom George Šneler. tajnik. tajam z bratskim pozdravom, Jos. Klepec, preds. Društvo sv. Ana št. 139 La Salle. 111. Društvo sv. Ane št. 139, K. S.K.J.* naznanja svojim članicam, da se je na zadnji mesečni seji, dne 12. febr. sklenilo, ela prispevamo po $. 1.00 (na članico) v društveno blagajno, za pokritje društvenih stroškov; to pride v veljavo z dnem Ustava in pravila. "Zveze slovenskih amer. volilcev za okraj Will, s sedežem v Jolietu, HI. (Ustanovljena v Jolietu, HI., dne febr. 1922.) I. Ime sedež in delokrog^ 1.) Ta organizacija se imenu je: "Zveza slovenskih ameriški volilcev za okraj Will, v držav Illinoisv angleščini: "Wil County Slovenian Amer. Voter' League). 2.) Sedež (glavni urad) je v Jolietu, 111. 3.) Delokrog te politične orga ;*izacije se nanaša na mesto Joliet okolico in ves okraj Will, države Illinois. H. Namen. Namen te organizcaije je: a) Gojiti med članstvom zani manje za politiko; za nastope pri volitvah in jih napeljevati k izvr ievahju državljanskih dolžnosti in domoljubju zvestih Američanov. b) Pripomoči svojim članom, ki 12 marca, 1922. . 5e niso državljani) da postanejo Tukaj zdaj vse vidite sklep državljani. ' iz zapisnika zadnje seje; mogo I e) Prirejati podučue nastope v če Vam ne bo ta posebni ases. I svrho izobrazbe članov. dobrodošel, pa vse vemo, da I d) Gojiti medsebojno prijatelj j v _ , -i. •___ Istvo in družabno zabavo. drugače ne more biti; prispe- Organizacija naj deluje po ges- vati moramo za dohodke m hU: "Slovenija je naša mati, A plačevati stroške, ker me same I merika naša nevesta'" članice smo skrbnice in plačnice. i Sestrski pozdrav, Mary Kastigar, tajnica. North Chicago, 111. Predpustni čas je minul; ali ne brez nič. Že dolgo jih ni naši northl-chikaški in wau-ceganSki naselbini toliko stopilo v zakonski jarem kot ravno letos. Meaiela zato^ ker je )ilo dovolj časa za ego zabave ter smeha nih stroškov (za najemuino dvo-pTi igrali. Vsa čast igralcem raue, tiskovine itd.) naj se začas-ter igralkam, ker so tako fino 110 Pri rajnih shodih pobira od čla- nastopiH in svoje uloge tako le- "^-^n/ ^l dar°Te' katere ZV, ^ \ Z i prejme blagajnik v pobrano. po res 1I1. Posebna hvala gre TO. Uradniki in njih dolžnosti. še gdč. Jennie Grimšič, katero! Uradniki te organizacije so: 1.) Predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, trije nadzorniki in gotovo število organizatorjev, katere imenuje predsednik. a) Predsednik (chairman) vodi vse glavno poslovanje organizacije; vodi seje shode, shode in zborovanja; in zastopa organizacijo kadar okoliščine to zahtevajo. Pri tem se mora ravnati po sklepih in navodilih storjenih na siji, ali shodu članov. b) Podpredsednik zastopa in izvršuje v odsotnosti vse dolžnosti predsednika. e) Tajnik: vodi zapisnik sej, shodov in zborovanj; dalje imenik vseh članov in opravlja potrebno korespondenco nastalo pri poslovanju te politične organizaerje. Vsako pismo, ali vso korespondenco mora poleg njega podpisati še predsednik. d) Blagajnik: ima v oskrbi denarno premoženje organizacije. Ako isto naraste do zneska $50., naj svoto obrestonosno naloži v kaki banki pod imenom naše organizacije. Dalje izplačuje račune, odobrene po predsedniku." e) Nadzorniki: dolžnost nadzornikov je, da pregledajo knjige in račune blagajnika. f) Organizatorji: Naloga organizatorjev je, da skušajo v svojih okrajih pridobiti čim več novih članov(ic) bodisi že državljanov, ali nedržavljanov, ter da na ta način delajo agitacijo in progando za to organizacijo. h) Vsi tu označeni uradniki ne dobijo za svoje delo nobene plače. i) Ako odbor v kakih važnih slučajih uvidi nujnost seje, naj predsednik skliče na isto-bodisi pismenim potom, ali v listih vse člane in članice. Manj važne točke lahko odbor sam 11a svojih sejah od časa do časa rešuje, s čemur naj to v javnosti naznani. Vm. Dolžnosti članov. Dolžnosti članov so: a.) Zavedati se pri raznih prilikah svojih državljanskih pravic s tem, da spoštujejo ustavo Združenih držav; ljubijo svojo novo domovino in delajo kot taki vsemu slovenskemu narodu v Ameriki čast, javno in med drugorodci. b) Vdeleževati se dejansko vsako jakih volitev, mestnih, okrajnih ali državnih. c) Voliti po svojem najboljšem prepričanju yajbolj sposobnega kandidata, oziroma podpirati kandidaturo onega kandidata, katerega ta organizacija pri volitvah priporoča. d) Vdeleževati se redno vseh sej, shodov in nastopov te politične organizacije. e) Paziti 111 gledati 11a to, da se število slovenskih ameriških volilcev v našem okraju množi; torej nam pridobivati nove člane, bodisi že državljane, ali nedržavljane. f) Delati ugled, čast in ponog vsem v Will okraju živečim ameriškim Slovencem. g.) Politični spori na sejah ali izven sej in medsebojno predba-civanje zaradi politične tendenco med člani je strogo zabranjeno. IX. Letne seje. 1) Letna, ali glavna seja naj se vrši vsako leto zadnjo nedeljo v mesecu novembru, 11a kateri se i-ma poročati o celoletnem delovanju organizacije in voliti nov. odbor. Druge seje naj se vrše po potrebi. X. Obstoj, ozir. razpust. 1) Zveza slovenskih amer. volilcev za okraj Will" lahko obstoja in se ne sme razpustiti dokler se število njenega članstva ne zniža 11a 7 članov. Približno 70 let stara pa pravi, da se čuti mlado. Mrs. S. Wenzel iz 262 Kingsley St., Buffalo, N. Y., z 31. julij'a 1919 piše: 44Prosim pošljite mi še en zavoj vašega bolgarskega krvnega čaja, samo zato, ker je najboljše zdravilo kar sem jih še kkdaj imela. Pomagal mi je še vsakokrat, pa tudi svoje prijatelje sem nagovorila da ga rabijo. Jaz sem bli\-> 70 let stara in moji prijatelji se čudijo, da som 11a pogled še tako mlada pa tudi zdrava sem, jaz pa vsakomur odgovorim, da je bolgarski krvni čaj, ki mi pomaga.". Bolgarski krvni čaj sestoji iz Korenin, lubja, listja, rastlin in t*vetja ill ta bogati sok. če se «ra vzame prekuhanega in vročega, ko se gre v postelj, pomaga pregnati strup iz telesa in vas naredi, da se Čutite za več let mlajše. ^ Svojega lekarnarja vprašajtel se danes po bolgarskem krvnei^ čaju, ali pa vam ga pošljem jazT jamče-'no po pošti en večji družinski za-oj za $1.25, ali 3 za $3.15, ali pa za $5.25. Naslov: H. H. Y011 Schlick, President, 436 Marvel 3uildiug, Pittsburgh, Pa. Ako pri kraju ne vidiš dna, ne bred i čez vodo. Ako se kmet po lovu klati, čez kratko drugim mlati. GLASILO K. S. K. JEDNOTE H. MARCA 1922. MJ.'....... - • ......- — - ----.....- Brez vere. Devet govorov o neveri. Ljubljani V stolni cerkvi v govoril. Dr- Mihael Opeka Stolni zagiblje, v gibanje ne spravi.. je. Zgodovinar veruje starim ^pravemu Bogu^ Pojdi in štu-ln odkod so tisti zakoni, po Ka- sporočilom in listinam, prire-jdiraj dejanje in nehanje apos- terih se je tvarina gibala, pre- jdoznarie© veruje raziskava«- ,tolov! — Četrta priča ko mučo-snavljala, preurejala? Nobe- jtm drugih prinxloznancev, ce matematik nega zakona ni brez zakonoda- j lo trezni matematik veruje , . , ... .. _ . jalea.... In kako da se je raz-, formulam, ki jih morda ni nihil kanonik m ueitel, homi- vilj| do daJWj| ravil(> ^ in M koli razvil sam. in materialist rVbr'm U V .i aw* nastati iz I veruje v svoj atom, in. vsa ne- l* sobe ravno tem stvarem in ne j vera končno veruje v svojo hr drugim? Ali .slučajno? To- jstnino nevero.... Kako da bi da slučaj, pravijo, je bog nor- ibjlo nespamet no, sramotno in cev. 1 Če imenuješ slučaj to,'poniževalno verovati ravno kar je brez vzroka, potem to tam, kjer se začne nadnaravni Jublj PRVI DEL. i: O imenitnem možu v evangel jn (dvajseto nedeljo po Bin-koštih) je zapisano, da je veroval on in cela njegovahiša. O marsikaterem možu današnje dobe pa velja, da ne veruje ne on, ne nj« gova hiša. To žalost so nam prinesli časi, da se vera — naša sveta krščansko-katoliška vera — zlasti v tako-zvani boljši družbi, kakor menda nikoli v prejšnjih dobah — zameta; ne samo praktično, ker so ne izpolnjujejo verske dolžnosti, marveč tudi, rekel bi, teoretične, ker se resnice sv. vere t a je. Vse se taji: stvar jen-je in odrešenje, človekova duša in neusmiljenost, pekel in nebesa, Kristus in Cerkev in Bog sam. Proglašajo se Verske resnice za bajke, služba božja za praznoverje, vdanost veri in Cerkvi za suženjstvo duha. In ne samo, da so brezštevilni ljudje dandanes neverni sami — marveč zdi se, da so si tudi postavili za nalogo pronikniti z nevero vse sloje, zastrupiti ž njo ljudske plasti, razkristjani-ti svet, spraviti ga ob vso vero. Čudno je to prizadevanje! Zakaj tako hočejo? Ali bo svet brez vere pametnejši? Ali bo boljši? Ali bo brez vere srečnejši f Ne bo, predragi! Ne bo pametne jši — zakaj nevera je nespamet; ne bo boljši — zakaj nevera je veliko moralno zlo in greh; no bo srečnejši — zakaj nevera je revščina in nesreča. Te stavke o neveri bi rad z vami malo premislil; ne vseh naenkrat, maive<*r ce boste hoteli blagohotno poslušati, v nekaterih zapovrstnih govorih. Časi so taki, da je potreba. Dane9 bom najprej pokazal, nasprotni trditev, da je nevera nespamet. Naš duh hrepeni po spoznanju, po resnici, čim več spozna, čim več ve, tem ugodneje mu je. Zlasti v velikih in važnih vprašanjih ni miren, dokler ne dobi zadovoljivega odgovora. Ali ni nespametno duhu vezati peruti in ga na njegovi poti ovirati namesto podpirati? Gotovo da je nespametno tako početje. Toda nevera dela tako. Nevera zapira duhju pot v kraljestvo največjih in najvažnejših resnic. me 111, ker brez vzroka nič ni. Če pa,imenuješ slučajno to, kar ima svoij vzrok, a ga mi ne poznamo, potem to ni slučaj!____ lil kako je rodila mrtva tvarina iz sebe življenje? Če da-neB ne rodi nobena mrtva stvar žive, je nikoli ni____In odkod je ne le preprosto življenje cvetice, marveč tudi bolj razvito življenje živili n brez primere višje življenje človekovo? In čf-mu je vse? Čemu jo svet'' Čemu je »zlasti človek, ki je razumno bitje, ki misli, ki lirepe ni, ki ima prosto voljo, ki svojim duhom obvlada svet? Kaj um je namen? Kam gre? ... TDve, brez števila velikih ugank! — Razodeta vera na vse prelepo odgovarja. Vsemogočni Bog je izvensveta, neskončno vzvišen nad vso tvari-ho —: ta. je tvarino ustvaril. Vanjo je položil gibanje in določene zakone gibanja in razvoja in reda — prav take in ne drugačnih — in razvil se je svet, prav tak in nič. druga čin.... Položil je Stvarnik v tvarino tudi kali in moči življenja, in tvarina je dala rastline in živali. Človeka pa jei Bog posebej naredil, ker človek je iz tvarine in iz duha, duha pa tvarina človeku ni mog la dati, zato ker ga sama nima. Vstvaril pa je Bog vse stvari zase — pred vsem človeka, da bi mu nekaj časa služil na ze-! mlji, potem pa se preselil k njemu in združil ž njim v večnem blazenstvin. Potem pa je naredil Bog zase tudi vse druge stvari: nebesa, da oznanjajo njegovo slavo, in izemljo, da je podnožje njegovih nog. — A v^a, kar je v nebesih in na zemlji, naj služi tudi človeku — kakor naj človek služi Bogu. .. v Kako lepa, kako zadovoljiva, kako prikladna uma in srca, kako resnična je ta znanost vere! — Nevera pa ne ve ne odkod ? ne kam? ne čemu? — Ignoramus! kliče obupno že imenovani brez verni učenjak Du Bois Reymond. Nič ne vemo! Et ignorabimus! In nikoli no bomo nič vedeli!____ Ah, žalosten, vendar še najboljši odgovor onih, ki ne veruje-Rajši nič vedeti o vsem, kar je zaka-i ™e razlage sveta in nad nami, okrog nas, v nas — kar je na njem, s katerimi rajši nič vedeti, pravi nevera, *i hoče, pomagati brezvemi neigo verovati v razodenje božje! Nevera namreč ne ve odgovora na nobeno onih nujnih insilnih ugank, ki neprenehoma vstajajo pred človeškim duhom — pa naj si še tako prizadeva reševati jih s svojo znanostjo brez Boga. Odkod je svet? Glej, velika uganka! Nevera s svojo znanostjo brez Boga pravi n. pr. tako: Svet je iz večne tvarine; ta se je gibala — od večnosti, ali pa tudi ne od večnosti —, po gotovih zakonih se je prestvarila in j teme----Ali m to ijespa materialize«!, panteizem, itd. — so, kakor je dejal Goethe, ramo pesmi uspavanke, s katerimi hoče učitelj zazibati v spanje svoje učence____ Tako jc z nevero. -7- I11 glej, človek gre in zavrže vero in' se oprime nevere____ Zavrže Cerkev, ki oznanja, kar vera uči; zavrže Kriistusa^ ki nam je vero pr inert!; zavrže Boga, od katerega jc vera izšla — in misli svoje neverne misli.... S poti luči in svetlobe gre na poti sence in prcsnavljala, preurejala skoz tisočletja, skozi milijone let — dokler se ni ustrojila, kakršna je zdaj, dokler ni rodila iz sebe, kar je zdaj----Predrago! Ali je to kakšna vednost? Ali niso to prazne besede? Iz večne tvarino je svet, pravi nevera. Odkod pa je ta večna tvarina? vprašuje sam brezverec Du Bois Revmond. Zakaj če bi tudi mogla biti vcena, sama iz sebe ne more biti tvarina — mrtva, omenjena, izpre-membam podvržena----In odkod je tisto gibanje, s katerim se je gibala od večnosti, ali tudi ne od večnosti? Nobena reč se ne giblje, če je nihče ne met? Toda — ne! pravijo, narobe: vera je nespamet in sramota! Zakaj vera ponižuje Človeški razum. Človek sprejmi in i-mej za resnico le to, kar sam prouči in za resnico spozna! svet, kjer je govor o Bogu, o st varjenju, o Kristusu, o odre-, šenju, o človeški duši, o pos-mrtnosti in vednosti, o pekla in nebesih. ... z eno besedo: tam, kjer gre za resnice krščanstva!.... Zakaj tukaj ni prav verovati? Pravijo: zato, ker naš razum teh resnic ne razume — a česar ne razumemo, tega ne verujemo! Kako abotno! Pred vsem marsikaj tega, kar uči vera, tudi naš, razum lahko doseže, vsaj toliko, da se prepriča, da je, da mora biti, čeprav ne vidi ravno, kako je. Tako 11. pr. z razumom lahko spoznamo iz sveta, da je Bog, čeprav Boga v njegovem bistvu razumeti no moremo. — Potem pa: koliko naravni!i stvari tudi ne razumemo docela ali nič, pa jih| vendar za resnico imamo! Kdo razume življenje? Kdo vidi, kako zrno v zemlji vzkali in začne rasti? Kdo pozna bistvo luči, elektrike, magnetizma? lil kdo proume, kaj je tvarina, kaj moč, kaj privlačna sila? Katerim stvarem seže razum do dna, do bistva, do zadnjega vlakeuea?----In vendar tu ne pravimo: No razumemo — torej 110 verjamemo! Po pravici no pravimo tako, saj to ji4 nespametno govorjen je. * Naš razum pač ne obseže vsega, tega si bodimo v svesti; naš razum obseže popolnoma le malo stvari; naš razum ni kakor syet jo solnce, marveč kakor brleča lučka. Že v tem namvn. kralje stvu je brez števila skrivnosti, kako bi skrivnosti ne bilo zanj v nadnaravnem svetu!.... Zato mora bi,ti nadnaravni svet za nas svet vere in- človek je po pameti dolžnn s hvaležno stjo okleniti se vere. Nespa metno ravna, če jo zameta — in nespametno "tembolj, če ta F'era njiikakor ni slepa vera, marveč sijajno izpričana kot božja resnica. I11 recite, predragi, ali ni razodenje krščanstva nam izpričano presijajno? iočete, da vam samo naštejem e nekaj prič? Prva priča so tiste svete knjige, o katerih je dejal Ficbte: — To staro, čas titljivo sporočilo obsega naj globokoumnejšo in najvzvišo-nejšo modrost in postavlja rezultate, h katerim se mora navsezadnje povračati vsa filozofija, Sv. Pismo namreč in zlasti evangelji, o katerih priznava neverni Rousseau: — Evangeliji nosijo na sebi tako gmljiva in očitna znamenja resnico, da bi bi), kdor bi si jih ?il izmislil, bolj občudovanja reden, nego ta, katega opisujejo (namreč Kristus). Prijatelj, pojdi in študiraj Sv. Pismo in evangelij! — Druga priča je v evangeljih popisani ustanovitelj krščanstva, Kristus, katerega more le največji brezbrižnost imeti za samega človeka, a tudi ta mora od ?asa do časa pasti na kolena in vzklikniti: — Če sta življen1 je in smrt Sokratova življenje in smrt modrijana, potem sta življenje in smrt Kristusova življenje in smrt Boga. Pojdi, prijatelj, in študiraj Kristusa, njegovo življenje, njegove besede, njegova dela! — Tretja priča so apostoli, prvi oznane- niki, milijoni onih junakov in Junakinj, ki so v vseh delih sveta, na Vzhodu in Zahodu, v starem in novem svetu, pretrpeli najstrašnejše muke in dali kri in življenje v prepričanje krščanstva. Pojdi in študiraj čudež krščanskega muče-ništva! — Peta priča so veliki n-cniki 1, v ore, možje, kakor Ambrož, Avguštin, Bazilij, Krizostom in nepregledna vrsta prijateljev, govornikov, u-čenjakov, svetnikov, ločenih po časi li, in krajih, toda po duhu združenih v čudovito edinost, v kateri so krščanstvo u-Čili, ga pred sovražniki brani utemeljena. To naziranje jelko da je lastnik zavarovan v državni kriminalist Dr. Her- slučaju zguibe ali kradnie; vni- mn« A ,11» _ XL ___! 1 _ M v . . man Adtar v številnih slučajih preiakal in doprinesel nasprot ne dokaze. sani so v knjigah finančno prave (Treasury Departmet) v Washington!!. Uradnik, ki Tako imajo n. pr. beli kaz- izdaje certifikat, zapiše v cer- J __«, • v 1 . , i« njertci po državnih ječah jed nak razum kot vojaki bele pob ti; med črnci je pa glede tega razlika. Religija (vera) je* najmočnejša sila za dobrobit ljudi nn »vetu; vera je podlaga vseh postav in potreba za vsa poboljšan ja. Katoličani, protestantje in Židi niso v ječah zaradi njih veroizpovedanja, ampak za to, ker niso izvrševali dolžnosti njih ver. Dežela, državo in kraji, kjer li in temu krščanstvu nič manj ljudje radi obiskujejo cerkve s čistostjo in resnobo svojega (Irska, Švica, Norveško m življenja, z lepoto svojega zna- Dansko) so dežele kjer ljudst čaja, nego s svojimi slavnimi deli čast dajali. Pojdi in študiraj te učeijike in svetnike in spisana dela njihova! — Šesta priča jo učeča katoliška Cerkev, prerokinja resnice, ki se sama na vsem svetu upa sebe imenovati nezmotljivo, ker je sama sredi vse izpremenljivos-ti v svojem nauku neizpremeiv Ijiva ostala, ker edina more svojim sovražnikom dokazati, da se sredi med vsemi zmotami v'tem nauku nikoli ni zmotila. Pojdi in študiraj Cerkev in ne-umrjočo in slavno njeno zgodovino! — Sedma priča so časi in stoletja, t. j. vsi časi in v-sa stoletja: onih štirideset vekov, ki so pretekli pred prihodom Kristusovim, v katerih je bil Kristus napovedan in pri- vo tudi državne postave rado izpolnuje. Pokrajina Quebec v Kanadi šteje približno toliko prebivalcev kot mesto Chicago. Kakor se je 1. 1917 uradno iz te pokrajine naznanilo, se je ondi izvršil zadnjih 60 let samo en kriminalni napad na kako žensko. Lani se je pa v Chicagu izvršilo nad sto takih zločinov. Kakor znano, so skoro vsi stanovalci pokrajine Quebec pobožni in verni katoličani/' Dne 2. marca 1.1. je pred chi-kaško zbornico zdravnikov v enakem smislu govoril znani vrhovni sodnik kriminalnega sodišča K. Scanlan. Med drugim se je izjavil takole: "Iz zgodovine in statistike posnemamo, da je bil pouk o čakovan — ter devetnajst ve i religiji na starih ameriških kov, ki so minili po rojstvu kmetijah (hqmestead) najbolj- Ne pa na slepo verovati! — Predragi! Jaz pa pravim, da jc to govorjenje nespamet. Povejte: ali nI vse; naše vsakdanje naravno življenje tako'valci krščanstva, ki so s svojo polno vere? človeške vere? preprostostjo in odkritosrčno-Otrok ne ve drugače, kdo so stjo, z neustrašenostjo svojega njegovi starši, bratje in Sestre, pr-guma, z vzvišenostjo svojega« n da to veruje. UČeneek ga nauka, s svetostjo svojega njegovim, v katerih je bil Kristus neprestano spoznavan in oboževan, tako da pravzaprav od prvega človeka do danes ni bilo enega dne brtz krščanstva 11a zemlji. Pojdi in študiraj vse čase in stoletja na zem-lji!.... šj činitelj, ki je našo deželo pred zločini čuvaL Kot institucija pada dežela vedno bolj in bolj v gnilobo razpada, ker se število zločinov vedno množi. To povzroča torej dejstvo, ker ameriška javnost izgublja vero v Boga. O koliko prič! o koliko prič! | Pri zadnjem vojaškem nabo-in kako mogočnih, kako orjaš- |ru sta se dva izmed treh nabor- kih, kako silnih prič! Ali ni nespamet, neizmerna nespamet, zapirati oči in ušesa, razumi in sm*e klicati: Non credo! Ne verujem! Non serviam! Ne bom ti služil po tvoji veri, o Bog! — Če bi neverna srca, ki ne molijo, če bi vsaj mislila in premišljevala! Toda ne: niti študirati ne,niti razmišljati ne! Samo tajiti, zasmehovati, grditi, ob tla teptati vero____ Čudovita nespamet! Kdo pameten dela tako?____ In nič študirati, nič misliti, nič raz-grabljati o takem vprašanju življenja, ki je življenje našega življenja, ki se tiče vsakega človeka posebej tako silno kakor nobeno drugo!____ 0 slepa in nerazumljiva nespamet. ... Resnično: Dixit in-sipiens in corde suo: non est vladni hranilni certifikati. Da se čim več razširi zmisel za varčnost je vlada Združenih držav začela z novo akcijo. Začenši od 15. decembra 1921 Treasury Department nudi na prodaj novo izdajo hranilnih izkaznic (Treasury Savings Certificates) v nominalni vrednosti od $25. $100. in $1,000. To je vrednost od dozorelosti. Ti certifikati pa se prodajejo Deus. — Nespametnik, brezu-1 mnogo cenejše. Cene za no»ve mnež pravi v svojem srcu: Ni certifikate vnašajo do dalnje nikov ponašala, da več ne hodita v cerkev. Tako izjave so pač žalostno !" Op. uredništva: Kdo ima torej prav? Ta dva izkušena in ugledna ameriška sodnika, ali uredniki nekaterih naših "naprednih'' slovenskih listov, ki venomer zatrjujejo, da jo vera nepotrebna tiftkat ime in naslov lastnika ter dan izdajo. Ti novi certifikati so na prodaj pri skoraj 4,000 poštnih u-radih po vsej deželi; morejo se tudi dobiti od Federalnih Rt-servnih Bank. V poštnih( uradih so morejo tudi nadalje dobivati hranilne znamke (Treasury Savings Stamps) od $1. ki ne nosijo obresti, in ki morejo dobro služiti varčevalcem, da po en dolar nakup^čitfo zadosti znamk za nakup enega certifikata. Ta novi način varčevanja, da sta se dva hranilna sistema, namreč poštne in finančne u-prave, združila za skupni hranilni program in propagiranje vačnosti, bodisi v obliki vložkov v poštne hranilnice ali potom nakupa hranilnih certifikatov. Postne hranilnice sprejemajo vložke od $1. dalje. Ako vam je volja, morete zamenjati svojo poštno-h raniln o vlogo za hranilne certifikate, v katerem slučaju se izplačajo obresti za te vloge. Koncem decembra je prenehalo izdavanje malih vojnih vrednosti, kakor številnih znamk (Thrift Stamps) za 25 centov in vojnohranilnih znamk (War Savings Stamps) za $5. Poštni uradi pa bodo sprejemali vse te znamko za njihovo popolno vrednost v za-mojio za nove Treasury Savings Certifikate ali pa izplavali njih popolno vrednost v gotovini. Odslej kdor bo hotel nakupičiti male prihranke za nakup hranilnih certifikatov, naj vlaga te prihranke v poštno hranilnico. Na tak način imamo sedaj enotni in uspešni hranilni sistem, ki obstoja: iz poštnih hranilnih znamk (Postal Savings Stamps) za 10 centov; iz poštno hranilnih vlog (Postal Savings Deposits) od $1. naprej; iz vladnih hranilnih znamk (Treasury Savings Stamps) za $1. in iz vladnih hranihiih certifikatov (Treasury Savings Certificates) od $25. $100. in $1,000. S tem da vlada nudi edinstven in jednostaven sistem varčevanja, upa pospešiti varčevanje občinstva in investiranje v vladne vrednoste, kakor tudi ustvarjati splošno željo za varčevanje. Boga! (Ps. 13,1.) Amen. objave: za certifikat od $25. plača se $20. za eertifika od $1,000. plača se $80. in za certifikat od $1,000. plača se $800 Ti certifikati dozorijo pet versko naziranje 2. znanih ameriških sodnikov. Dne 4. februarja t. 1. jo bil let po izdaji, t. j. po petih letih na banket Nemškega kluba v dobite $25. za certifikat, za ka Morrison hotelu v Cbicagu kot terega ste plačali $20. Na tak govornik povabljen obceznani na#in ti certifikati ne dozore-sodnik Marcus Kavanagbj sod- J vajo istočasno, marveč vsak nik višjega. (Superior) sodišča poedini postane polnovreden Govornik ni v svojih be- ravno pet let od dneva, ko je sedah razlagal politike; se ni (bil kupljen. Ako držite te dotikal minule vojne, ali dana- certifikate do njihove dozore-šnje situacije Nemcev, ampak losti oziroma izplačljivosti, nosi je izbral za jedro tako točko, si jo 4 in pol odstotne obresti, ci bi spadala pravzaprav na ki se odračunajo poluletno in kako prižnico v cerkvi. Na- se zopet obratujejo. Morete glašal je, da povzroča številne pa vnovčiti certifikate tudi zločine edinole nevera. ' jpred zapadlostjo, v katerem "Zločini in hudodelstva," je slučaju nosijo tri in pol odstot-rekel sodnik Kavanagh, "niso ne obresti, ki se odračunajo po-zadeva razuma, ampak razpo- luletno in se zopet obrestujejo, loženja; niso vprašanje pame- Na certifikatih od $25. se na-ti, ampak vprašanje srca. Ihaja slika Theodore Roosevel-» "Trditev več znanih krimi-/ta, na certifikatih od $100. sli- listnica upravništva O priliki minulega (letnega zborovanja so se dali v Jedno-tini dvorani vsi prisotni glavni uradniki slikati. Če morda kako društvo želi to sliko za svojo zborovalno dvorano, ali kak društven u-radnik, ali posamezni član, naj to sporoči upravništvu '* Glasila", Ena slika velja $1.25 s poštnino vred. IdČE SE .John Gregorich, doma iz Gradaca pri Metliki Dolenjsko. Pred 12 leti je bil v Portland Wash inh ton. Išče ga sestra Mary Grahek rojena Gregorich. Išče se ga zaradi važno reči v stari domovini. Ako kdo ve zanj, naj ga meni naznani, ali naj se sam javi. Mrs. Mary Grahek Box 497 Aurora, Minn. v šoli se nauči, da je taka in življenja, s svojimi čudežnimi nalogistov, kot Ferri, Ellis in ka Washington in na onih od taka črka -a-, taka in taka čr- deli osvojili ves svet in ga pw Oarofolo, da je zločin posledi- j $1,000. slika LincoJna, V8i ka -b-, tako, da to učenju veru- znovernega podvrgli edinemu jCa pomanjkljivega razuma, l|ijti certifikati so registrirani, ta- RAD BI IZVEDEL za naslov Frank Perše-ta, doma iz Gornjega Suhorja št. 14, pri Vinici na Dolenjskem. Pred rnr leti se je nahajal v Butte, ! tfont. Če kdo izmed rojakov ve za njegovij&slov, naj mi ga bi ago-lotno naznani, ali naj se pa dotičnik sam javi pri: Matt Jerman Box 35. Mill XrcFn, Mont. (Advertis 8, 9:) a pis-in kradli). WH N. Chicago St Uredništvo in ttpnrniitvo: Telefo* iO«L JOLIET, ILL t .$120 .$2.00 .$3.00 t'y OFFICIAL OlWrAN " of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order. Itsned every Wednesday. 1004 N. Chkaco St OFFICE: Phone: 1048. JOLIET, ILL tobtcripttoa price: ' .................* .....................•l-« ..................................... For Foreign Countries ..»...».. For Members, per year For Nonnaemberi Odgovor na odgovor. Na naše odprto pismo uredništvu "Edinosti" smo v št. 25 označenega lista čitali tak "odprt odgovor," kalcoršnega je bilo že vnaprej pričakovati. Uredništvo "Glasita K. S. K. Jednote" je ono odprto pismo vsled tega objavilo, da brani ugled in dobro ime naše Iv. S. K. Jednote, ker nam g,g. uredniki pri **Edinosti" predbaci-vajo, da bodo vsfc premoženje tudi naše podporne organizacije dobili "rdečkarji" v svoje roke, oziroma, da bo moralo naše članstvo na stara leta od "rdečkarjev" beračiti podporo zato, ker nimamo obrambnega časopisja. Kdorkoli pazno prečita ta stavek, nam bo pritrdil to, kar smo gori povedali. V teh stavkih Je izraženo sumničenje, da bodo glavni uradniki K. S. K. Jednote prestopili v "rdeči*' tabor. Tako očitanje, ali tako sumničenje gotovo ni na mestu, ker je do cela neutemeljeno. Naša prošnja, da naj list "Edinost" pusti našo podporno organizacijo pri miru je bila dobri stvari na ljubo obelodanjena, predvsem zato, ker je dolžnost uredništva "Glasila", da se poteguje za čast in dobro ime glavnih odbornikov K. S. K. Jednote ako se istim kaj krivičnega na neutemeljen način predba-civa. Stvar je bila priobčena bolj uradnim potom brez kakih osebnosti. V svoj "Odprt odgovor" ste se pa vi že takoj spočetka dotaknili osebnosti, ker uredniku "Glasila" nekaj pred-bacivate, kar ni resnica. Morda vam še ni znano, da je bila ona brošura ponatisnjena iz svoječasnega ljubljanskega dnevnika "Dan"f Kdo je bil avtor iste nam ni znano. Kratka, smešna tozadevna satira je bila pa že več tednov obelodanjena v "G. N."; torej že preje, predno je dal Mr. B. izvirno brošuro v New Yorku ponatisniti, katero je prejel iz Ljubljane. Ako mi dokažete, da sem jaz spesnil ono izvirno brošuro, Vam plačam za vsako besedo $1.00. Čemu nam niste odgovorili na stavbno vprašanje gleele navedbe vseh slovenskih katol. podpornih organizacij v Združenih državahT Dalje tudi niste navedli dejstva, ozir. dokaza svoje trditve, da je edinole "E." slovenski katoliški list. Tudi vaša trditev, da je bila podp. družba sv. Barbare na katoliški podlagi, je neosnovana. V rokah imamo prva in zadnja pravila pokojne dr. sv. Barbare^ pa ne najdemo nikjer najmanjše točke o verskih dolžnosti označene. Kdo je bil pa duh. vodja dr. sv. Barbare T Ta organizacija si je nadela samo ime zaščitnice premogarjev in to je vse. Ime pa še ne tvori dejstva, da je kaka podp. organizacija v resnici tudi gojiteljica verskih (katoliških) načel. Le poglejte kak znak je imela dr. sv. Barbare. Dvoje lopat. Vi vprašujete članstvo naše Jednote kdaj ste našo podporno organizacijo kaj zasramovali, napadali in blatili.- Svetujemo Vam, da prečrtate zapisnik zadnje konvencije v Jolietu. stran 14, 15, 16, kjer je vse črno na belem označeno. Vašega naziranja v onem odgovoru v resnici ne moremo zapopasti. Na eni strani nam prerokujete, da bo naše članstvo od "rdečkarjev" prosilo podpore; pro t* koncu nam pa kličete: Živela K. S. K. Jednota! Kam to meri ? Toliko v blagohotno pojasnilo, ki naj služi kot naš zadnji odgovor v tej zadevi. Zadeva naj bo zaključena. Vi ste po vedali svoje, mi pa svoje in čitatelji "Glasila"Inaj zdaj presojajo, kdo ima prav T Z velespoštovanjem, Ivan Zupan, urednik 4 4 Glasila K. S. K. Jednote.'' Tatovi amer. denarnih pisem na ljubljanski pošti obsojeni. Opomba uredništva "Glasila". — Lansko leto smo v št. 2 našega lista dne 12. januarja priobčili obširen uvodnik pod naslovom: "Tatinska manipulacija na ljubljanski pošti' V kjer je bilo označeno kako so nepošteni in tatinski poštni uradniki v Ljubljani spolirali ter kradli denar iz naših ameriških pisem. V št. 14 dne 6. aprila 1921 smo pod ravnoistim naslovom natanko očrtali izvirne podatke o tej tatinski manipulaciji, katere nam je iz starega kraja odposlala neka o-škodovana oseba. To poročilo je dopisnik prejel od samega poštnega oficiala Milana Detela. Še le zdaj, ali po preteku 14, mesecev so bili ti ljubljanski dolarski princi stavljeni pred sodnijo in kaznovani. Radovedni smo, če zdaj poštna oblast .oficiala Milana Detela še dec. 1919. do maja 1920), je prt tako zapostavlja, ker je to tatinsko družbo razkrinkal? Ali ga bodo za to pozornost in vestno službovanje zdaj pomaknili v višji činovni razred, ali net Kako nlogo je pri tej igral baš oficial Milan Detela, in kako se je zato ž njim postopalo od strani višjih oblasti smo že lansko leto v drugem izvirnem poročilu sledeče poročali : "Na ljubljanski glavni pošti službujoči oficijal Milan Detela je že decembra 1921, ali januarja 1. 1920, torej pred 1 letom neko špo: lirano ameriško pismo tedanjemu kontrolnemu organu predložil. Sumil j«1 takoj enega uradnika, ki jc prvi začel odpirati ameriška pisma ; saj je imel dotičnik vedno dosti ameriških bankovcev na razpolago in jih je cek> ofieijalu Deteti ponujal za nakup, kar je pa oficijal Detela odločno odbil češ: "ko si ta denar poštenim potom dobil, idi ga sam v banko zamenjat!" Po tajnih poizvedbah poŠ nega oficijala Detele, katere je vodil med časom vojne cenzure (od šel le ta uradnik na sled onim nepoštenim uradnikom, ki so že te- l je na to višje uradnike, nazadnje, ker vse to ni nič polo je to tatvino meseca maja 1920 naznanil tudi ljubljanski policiji. Na to so se sleparji in prizadeti pritožili pri poštnem ravna tel ju čez poštenega in vestnega o-ficijala Detelo, češ, da ni za nobeno rabo in da se ž njim ne more službe opravljati (krasti!?) Kaj so bile poslediee te pritožbe? Oficijal Detela je bil meseca juni ja 1. 1920 v Veliki Beškerek pres tavljen. Vendar je bila ta pre mestitev na zahtevo • nekega poslanca preklicana in Dele!a je moral še naprej molčati o tatinski manipulaciji na posti! Ko je na-vedenec pred 4 meseci zopet začel "brskati", so ga kratkoraalo, ne glede na njegove družinske razme *re (več let bolno ženo in srednje šolo obvezanega sina) ponovno premestili v Mokronog. S to pre mestitvijo je pa nastopil dne 20. nov. 1920 katastrofalen moment Govorilo se j* res že dlje časa o defravdaciji na pošti a nikdo ni imel poguma nastopiti proti zlo čincem. Ofieijalu Detelu je bilo takrat ze vseeno. Saj ga bolj uničiti niso mogli. — Isti dan je Detela e-nergično od predstojnika urada (glavne poste) zahteval, da se to zadevo policiji izroči. Predstojnik mu je rekel, da to ni res, db dotični uradniki kradejo. Zažugal je celo Deteli, da bo imel zaradi "obrekovanja" sitnosti, in da bo oficijal Detela zaprt?! Prizadete, oziroma oškodovane stranke v Ljubljani, zdaj tega vrlega oficijala (Detelo) vprašujejo, čemu ni te sleparije že prej raz krinkal in uazneriF, ker je bil o nji dobro poučen. Detela vendar ni mogel posamezniku zatrjevati, da je to že davno storil, a zaman! Oficijal Detela tudi ni smel in ni mogel dati v ljubljanske liste kakih pojasnil, ker ge mu ni dalo tozadevnega uradnega potrdila o dejstvu.. Oficijal petela ima dokaze in priče, da je že opozoril predstojnika pošte na to stvar, in tudi poliieiji isto naznanil. To ni bila dolžnost oficijala D., ampak predstojništva. Namesto, da bi bila poštna u-prava ofieijalu Detelu hvaležna, ker jo je obvaroval pred še večjo škodo, (kajti isti gospod ie i bi še lepega dne lahko tudi odnesli vso poštno blagajno) — so gA v zahvalo izi priznanje premestili od gl. pošte k malemu poštnemu (nedržavnemu) uradu, kjer je dodeljen namesto ene mlade gospodične. Moški še* nikdar ni bil pri onem uradu dodeljen. Sedaj pa pride najlepša: Kontrolni organi špedicije, ki so več, al imanj krivi te sleparije, ali prizadeti, saj so s temi gospo-diči skupaj popivali na račun a-meriških Slovencev, so pa lepo 0-' stali na svojih uradnih mestih. Takratni predstojnik tega oddelka, ki je tudi ž njim popival, je še celo odlikovan, da je dobil časa preiskave mastno službo pri ministrstvu v Belgradu! Oficijal Detela bi moral še pred 1. letom avanzirati; pa se sedaj ni, ker je baje slabo!? kvalificiran. Državno službo na pošti pa opravlja že celih 13 !et." O kazenski razpravi in obsodbi teh "kraljevih" uradnih uzmovi-eev posnemamo iz starokrajskih listov bedeče: "Dne 6. februarja 1922 se je pričela pred ljubljanskim 1 deželnim sodiščem na tri dni proračun-jena kazenska razprava proti devetim postnim uslužbencem ki so obtoženi, da so odpirali pri svojem službovanju na ljubljanski pošti amerikanska pisma in jemali iz njih dolarje. Zanimanje za razpravo je zelo veliko; že v zgodnjih jutranjih urili so t>ile vse vstopnice za občinstvo oddane. Porotna dvorana, v kateri se vrši obravnava* je nabito polna, vse z naglostjo zasleduje potek razprave. Razpravo vbdi kot predsednik sod. svetnik dr. Skaberne, votanti so: nads. Bulovee svetniki dr. Mohorič,, Pernus in dr. Kaiser, obtožbo pa zastopa glavni državni pravdnik dr. Domenico. Zagovornikov je sedem: dr. Fettičh, dr. Jelene, dr. Švigelj, dr. Tavčar in Ir. Tekavčič. OBTOŽENCI. Par minut pred 9. uro so prišli v dvorano obtoženci. Obtoženi so: 1. __ Ernest Banovec, poštni aspirant, rojen 1898. v Ljubljani. 2. Maks Jean, poštni oficijant, rojen 1894. v Ljubljani. 3. Vekoslav Acelin, poštni aspirant. rojen 1893. 4. Maks Favetti, poštni aspi-pirant, rojen 19Cp. v Sežani. - 5t Mirko Prosen, rojen v Spodnji Šiški. 6. Rudolf Klampfer, poštni a-piraut. rojen 1899 v Sp. Šiški. 7. Štefan Šaka, poštni oficial 7 Subotivi. rojen v Tcpfcrini. 8. Frolic R- poteč. poštni aspirant, rojen 1891. V Kozini, Istra. 9. Rajko Hribar, poštni ofici-ant, rojen 1898. v Vevčah. OBTOŽNICA. iPo otvoritvi razprave je bila najprej preeitana obtožnica, ki u-rotavlja, da so obtoženci odpirali na ljubljanski pošti iz Amerike prihajajoča pisma in jemali iz njih 'vložene.dolarje. Oškodovali so s tem ne le odpošijatelje in adresa-te, ampak tudi poštni erar. Na podlagi celotne preiskave ugotavlja obtožnica, da so si prisvojili v času od jeseni 1919. do avgusta 1!)20.: 1. Ernest Banovec 260 dolarjev; v družbi z Jeanom še daljnih 10, z Acelinom 100 in v družbi s Favottijem še 30 dolarjev. Torej skupaj 400 dolarjev. 2. Jean sam 209 dolarjev, družbi z Banoveem 10, skupaj 219. 3. Acelin sam okoli 300 dolar jev, v družbi z Banoveem 100, skupaj 400. 5. Prosen 80 dolarjev. 6. Klampfer čez 50 dolarjev. 7. Šaka in Rapotec vsak neznano število, ali vsekakor v vrednosti nad 4000 kron. Hribar, Acelin in Rapotec so vr hu tega obtoženi tatvine poštnih znamk v vrednosti okoli 14 tisoč kron. Vsega skupaj so si torej obtoženci po tedanji vrednosti dolarja prisvojili okrog 124,000 K. . Nadalje je Acelin obtožen, da je imel tekom leta 1920. intimno razmerje z dvema dekletoma v času, ko je bil spolno bolan. Obtožnica navaja tudi zelo inte-resantne podatke o veseljaškem življenju, ki ga je družba vodila v spedidjskem oddelku. Dognano je, da so obtoženci med uradnimi urami popivali v uradu samem, večkrat pa tudi odhajali v razne ljubljanske gostilne in se popolnoma vinjeni vračali v službo. Kontrolni uradi so se čudili temu veselemu uradnemu razpoloženju. Niso si pa mogli tolmačiti, odkod jemljejo osumljenci toliko denarja za svoje zabave, ki so jih prirejali večinoma v družbi veselih deklet. Šele ko je poštni oficial Milan Detela prejel odlok o premestitvi iz Ljubljane v Mokronog, je prišel dne 20. novembra 1920 za obtožence usodepolni dan razkrinkan ja. Detela je namreč izjavil, da mora on iz Ljubljane, dočiin ostanejo tatovi se tukaj. Ko po ga zaradi teh besed prijeli, je povedal vse, kar je vedel, nakar SO bili krivci aretirani in so na policiji svoje dejanje tudi priznali. Tndi med sodnijsko preiskavo so obtoženci svoje dejanje večinoma priznali.- Preiskava je trajala do meseca decembra lanskega leta. ZASLIŠANJE OBTOŽENCEV. Po prečita n ju obtožbe se je takoj pričelo zasliševanje obtožencev. Ernest Banovec priznava vse, kar mu obtoženca očita. Nato obširno pripoveduje kako je prišel v službo in kako je sortiral pisma za hrvatsko in gorenjsko progo do Borovelj.- Videl je, da vlada v uradu veselo razpoloženje, seznanil se je pobližje z Jea-lom. ki mu "je o priliki omenil, da jemlje dolarje iz amerikanskih pisem. On sam se je pričel pečati z istim poslom. Pri tem sta mu pomagala tudi Acelin in Favetti. O Rapotcu ne ve ničesar gotovega povedati. Videl ga je da je imel sicer pisma v rokah, a ne ve, če jih je odnašal domov. Nadalje pripoveduje, da je denar zapravljal veseleč se mladosti, v nadi, da jim iihče ne pride na sled, in ne taji niti najmanjššo stvarice. Za njim je bil zaslišan Jean, ki priznava, da je spoliral amerikan-,ka pisma. Na njegovem stanovanju so našli in zaplenili 757 a-nerikanskih pisem, v katerih so morale biti velike svote denarja. Drugačen je obtoženec Acelin, ki je pri preiskavi svojo krivdo sicer priznal, a jo sedaj odločno zanika, izgovarjajoč se, da je bil id policijskega inšpektorja Habe-ta k podani izjavi dejansko prisiljen. Pravi, da je verižil in da mu je neki prijatelj iz Amerike pošiljal večje svotc denarja. Acelin taji, Bauovec ga pobija in trdi, da sta skupaj spolirala in v družbi z dekleti zapravljala velike svote denarja. Tudi Favetti priznava svojo krivdo in naglasa, da je našel v Banovcu vedno oporo za svoje manipulacije. ,Nato je dobil besedo Prosen, ki je v veselem razpoloženju blatil in obdolževal vse ostale obtožence, ces, vsi smo kradli, vsi smo pili, nikdo se ne more izgovarjati, da je nedolžen. Njegov nastop je bila prava senzacija. Obremenil je težko brez dvoma vse ostale obtožence. Vsi ostali obtoženci, in sicer Šaka,Klampfer, Rapotec in Hribar izjavljajo, da so nedolžni ter da se ne čutijo krivim. Šaka pravi, da je sovražil vso to družbo, ker je videl, da so pijanci, in da zato ni bil ž njo v 'prav nobeni zvezi. Ker ga ostali delajo sokrivega, izjavlja, da delajo to iz maščevalnosti, ker jih ni iharal. Nato obširno slika, da je kot filatelist kupčeval z znamkami in si na ta način zaslužil nekaj denarja, ker od doma poleg svoje majhne plače ni imtl nobenih do-Jodkov. Govori hrvatsko iu napravi na vse zelo dober vtis. Prosen ga obtožuje, Šaka pa odgovarja, da je laŽnjivec. Rapotec in Hribar izjavljata, da sta nedolžna, vendar je dokazano, da je Hribar ukradel, ko je nadziral v Jugoslovanski tiskarni tiskanje znamk, pol natiskanih znamk in jih pozneje v družbi z Acelinom in Ra-potcem prodal. Po končanem zasliševanju obtožencev se je pričelo zasliševanje prič, vsega skupaj 43. Zaslišane so bile sledeče priče : Pavla Novak, Marija Otrin, Marija Ločnikar, Leo Štrukelj, Vladimir Koser, višji poštni ravnatelj dr. Anton Debelak in policijski inspector Jože Habe. Vse priče 'so izpovedale pod prisego. Zasliševanje priče Pavle Novak je bilo tajno. Priznala je, da je bila v intimnem razmerju z Acelinom.Ob-tožnica tudi sama močno obtožuje. Intercsantna je bila izpoved 77-letne oškodovanke Ločnikar, ki je izjavila, da ni prejela iz Amerike poslanih jej pisem z dolarsko vsebino. Predsednik vpraša Kamp-ferja: "No, kje so dolarji?" Odgovori: "Ne vem." Stara ženica odgovori: "Vi že veste, kje so dolarji." Tudi ostale priče so ob-težilno izpovedale za obtožence. Policijski inšpektor zlasti odločno zanika trditve Acelina, češ, da je ta podpisal protokol pod dejanskim pritiskom. GOVORI IN OBSODBA. Zatem je pričel staviti prvi državni pravdnik Domenico sodnemu dvoru svoje predloge.. V svojem govoru je poudarjal, da jc ta razprava prvo bliskanje v ofenzivi javnosti proti pojavom korupcije v poštni uprayi. Razprave ne zasleduje samo naša domača javnost, marveč tudi tisti naši u-božci v ameriških rudokopih, kamnolomih, tvornicah in po farmah, kateri so pošiljali dolarje svojim bednim svojcem, a so jih obtoženci pognali skozi svoja grla in za ženske. Pograjal je in zahteval discipliniranje tistih nadzo-rovalnih organov, ki so tako kontrolirali, da so se mogli dolarji krasti. Končno je opozoril, da tisti, ki so mislili, da je poštna direkcija krila dolarske prince, niso je naj se vsi obtoženci kaznujejo in da naj se spis odstopi poštni direkciji, da bo disciplinarno nastopila proti tistim, o katerih se je med razpravo ugotovilo, da so prava dokazala, da poštna direkcija ni bila udeležena pri dolarjih ali znamkah, ali da bi bila poskušala potlačiti razpravo. Zahteval prišli na svoj račun, ker je raz-grešili proti redu na pošti. Dr. Švigelj je v tričetrturnem govoru poudarjal, da je poštna u-prava v Sloveniji takorekoč velik svetilnik v Jugoslaviji, 80 se pojavile nerednosti, jih je povzročila povojna nemorala. Na pošti je bilo, kakor na kaki narodni veselici, na kateri se je iz šaljive pošte razvil srečolov na dolarje. — Dr. Tekaveie je poudarjal, da je bila kontrola silno slaba. Če bi se bilo strožje kon--troliralo, bi kuge v ekspediciji ne bilo. — Dr. Krivic je v govoru zahteval, da se Acelin prosti, ker je preklical svoje priznanje, do« kazalo se mu pa tudi ni nie. Dr. Puc je grajal, ker je trajal proee:* tako dolgo časa; njegov klij*»nt Favelti bi bil lahko /:c v pr.ih 14 dneh sojen. — Dr. Ko-kalj je rekel: Pijača je bila tisti demon, ki je spravil Prose na na zatožno klop. Demon pijače je vplival tako na njega, da ne mo,e biti kazensko odgovoren za to, kar je storil v popolni dušni zmedenosti. — Dr. Fettich je poudarjal, da kar se tiče priznanj na policiji, jih on zelo skeptično presoja. —. Dr. Ivo Tavčar in dr. Jelene sta zahtevala oprostitev Šake in Ra-potca, ker razprava ni dokazala, da bi bila kaj zagrešila. Po kratki repliki prvega državnega pravdnika Domenica ter repliki dr. Šviglja in dr. Puca se je razprava zaključila. Sodni dvor se je posvetoval o sodbi nakar je razglasil predsednik svetnik dr. Skaberne sodbo, Banovec in Jean sta bila obsojena vsak na 15 mesecev težke ječe, Acelin na 17 mesecev težke ječe, Favetti na 4 mesece težke ječe, Prosen na 5 mesecev težke ječe in Klampfer na 4 mesece strogega zapora. Saka, Rapotec in Hribar so se oprostili od obtožbe. Odškodninski zahtevki so se zavrnili na pot civilne pravde. Prvi državni pravdnik Domenico je glede na oprostitev Šake, Rapotca in Hribarja prijavil ničnostno pritožbo. Uradno naznanilo. PREMEMBE ČLANSTVA ZA MESEC FEBRUAR 1922. Pristopili. R, 16, $1000. 9913 Glavau Marija, roj. 1906, R. 16, $1000. 9914 Levstik Antonija, roj. 1891, R. 31, $1000. 23914 Zupan Stanko, roj. 1906, R, 16, $1000. 23915 Božič Josip, roj. 1905, R. 16, $1000. 23916 Ne-manič Rafael, roj. 1901, R. 20. $1000. 23917 Pikuš Jurij, roj. 1892, R. 30, $1000. 23918 Sega Alojfcij, roj 1886, R. 36, $1000. Spr. 5. febr. 1922. Dr. 421 članov(ic). K dr. sv. Družine št. 5 v La Salle, 111., 9915 Klopčič Štefanija, roj. 1905 R, 16, $1000. 23919 Blekač Johan, roj. 1904, R, 17, $1000. Spr. 5. febr. 1912. Dr. šteje 136 članov (ic). K dr. sv. Jožefa št. 7, v Pueblo, Colo., 23920 Krasovitz Josip, roj. 1906, R. 16, $1000. 23921 Kochevar Franc A. roj, 1905, R. 17, $1000. 23922 Mohorčič Anton, roj. 1905, R. 17, $1000. 23923 Blažič Alojzij, roj. 1905, R. 17, $1000. 23924 Kochevar Anton, roj. 1903 R. 18, $1000. Spr. 19. febr. 1922. Dr. šteje 484 članov (ic). K dr. sv. Cirila in Metoda št. 8, v Joliet, III., 23925 Ivnik Franc, roj. 1895, R. 26, $1000. Spr. 19. febr. 1922. Dr. šteje 102 članov(iv). K dr. sv. Jožefa št. 12, Forest City„ Pa., 23926 Sašo Alojzij, roj. 1898, R. 24, $1000. Spr. 12. febr. 1922.- Dr. šteje 244 članov(ie). K dr. sv. Jan. Krstu. št. 14, Butte, Mont., 23927, Mihelič Rudolf,' roj. 1906, R. 16, $1000. 23929 Meglen Štefan, roj. 1888, R. 34 $1000. 23928 Cemič Anton, roj. 1905, R. 16, $1000. Spr. 15. febr. 1922. Dr. šteje 178 članov (ic) K dr. sv. Vida, št. 25 v Cleveland, Ohio, 23930 Sebenik Franc, roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 5. febr. 1922. 444 članov (ie). K dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111., 23931 Music Franc, roj. 1906, R. 16, $1000. 23932 Legan, Josip, roj 1906, R, 16, $1000. 23933 Muc Franc, roj. 1897, R. 25, $1000. Spr. 5, febr. 1922. Dr. šteje 386 članov (ic). K dr. sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kans., 23934 Jur-kovič Anton, roj. 1901, R. 18, $1000. 23935 Sercar Josip, roj. 1889 R. 33, $1000. 23936 Tomac Peter, roj. 1887, R. 35, $1000. 23937 Knaus Ludvik, roj. 1882, R. 40, $1000. Spr. 5. febr. 1922. Dr. štejo 91 članov(ic). K dr. Vit. sv. Florijana ššt. 44, v So. Chicago, IU., 23938 Livkj Josip, roj. 1904, R. 17; $1000. 23939 Zeleznik Alojzij roj, 1903, R. 19, $1000. 23940 Žagar Josip, roj. 1885, R. 37, $1000. Spr. 5. febr. 1922. Dr. šteje 204 Članov (ic). K dr. sv. Frančiška Seraf. št. 46, 4 New York, N. Y., 9916 Cerar Marija, roj. 1900, R. 21, $500; 9917 Kosirnik Angela, roj. 1895, R. 27, $500. 23941 Kosirnik Avgust, roj. 1896, R. 25, $500. 23942 Medved Karol, roj. 1890, R. 31 $1000. 23943 Capuder Franc, roj. 1890, K. 31, $1000. 23943 Capuder Franc, roj. 1£78, R. 44, $500. Spr. 11. febr. 1922. Dr. šteje 70 članov (ic). K dr. Marije Sedem Žalosti št. 50, Allegheny, Pa., 23944 Cemas Franc, roj. 1902 R, 20, $500. 23945 Bahor Mihael, roj. 1900, R. 21, $1000. Spr. 23. febr. 1922. Dr. šteje 281 članov(ic). K dr. sv. Jožefa ft. 57 v Brooklvn, N. Y., 23946 Janežič Ivani roj. 1906, R. 16, $500. 23947, Gregor Franc, roj. 1892, R, 29, $500. 23948 Laurič Jakob, roj. 1875, R. 47, $250. Spr. 4. febr. 1922. Dr. šteje 134 članov (ic). K dr. sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., 9918 Arko Frances, roj. 1906, R. 16, $1000. 23949 Fortuna Alojz, roj. 1906 R, 16, $1000. £3950 Papež JOsip, roj. 1906, R, 16, $1000. 23951 Tomazin Alojzij* roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 12. febr. 1922. Dr. šteje 221 članov(ic). K dr. šv. Janeza Evangelista št. 65, Milwaukee, Wis., 9919 De-, zelan Rozalija, roj. 1886, R. 35, $500. 23952 Vinkler Franc, roj. 1881» R. 41, $500. Spr. 5/febr. 1922. Dr. šteje 151 članov(ic). K dr. sv. Antona Padovanskega št. 72, v Ely, Minn., 9920 Pucelj Marija, roj. 1884, R. 38, $500. 23954 Dolentz Josip, roj. 1906. R 16, $1000. 23953 Lushnick Mihael, roj. 1905, R. 16, $1000. Spr. 15, febr. 1922. Dr, šteje 102 člauov(ic). ' ... K dr sv. Barbara št. 74, Springfield, 111., 9921 Kuznik« Alojzija, roj. 1905, R. 16, $1000. 9922 Sehust Rozalija, roj. 1902, R, 20, $1000. Spr. 12. febr. 1922. Dr. iteje 50 članov(ic). 1922. i K* S* K« s, J+tiet«, Ustanovljena t Joliet«, I1L, dne Z aprila UM. Inkorporifif državi Illinois, dne IZ januarja, 18M, GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. J Telefon 104«. od ustanovitve do 1. marca 1922 skupna izplačana podpora $2,033,845. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St.. Joliet, IU. I. podpredsednik Matt Jerman. 332 Michigan Ave., Pueblo, Cola < II. podpredsednik John Mravintt, 1C22 East Ohio St, N. S Pittsburgh, Pa Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, IU« Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St Joliet IU. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, lil Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St, Waukegan, IU. Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh. Pa NADZORNI ODBOR: , I rank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, IU. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. > John Zulich. 6313 St. Clair Ave^ Cleveland, Ohio. :. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet IU. POROTNI ODBOR: Martin Teiak, 1201 N. Hickory St Joliet IU. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wuksbinich, 5031 W. 23. Place Cicero, IU PRAVNI ADBOR:. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IU, John Dečmau, Box 529 Tcrest City, Pa. , UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet IU. Telefon Chicago 1041. JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče «e Jednote naj »e pošiljajo na glavnaga tajcika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, UL, dopise društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa an "GLASILO" K. S K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St, Joliet IU. K dr. Marija Vnebovzete št. 77, Forest City, Pa., 9923 Novak, Fannie, roj. 1895, R. 27, $1000. 23955 Okoren Franc, roj. 1905, R. 16, $1000. Spr. 16. febr. 1922. Dr. šteje 167, članov (ic). K dr. Marija Pomagaj «t. 79, Waukegan, 111., 23956 Mlinar Stanko, roj.-1904, R. 18, $1000. Spr. 19. febr. 1922. Dr. šteje 70 članov(ic). K dr. Marija Čistega Spočetja št. 80, So. Chicago, 111., 9924 Kum Jožefa* roj. 1900, R. 21, $1000. 9925 Chorak Antonija, roj, 1883 R. 38, $1000. Spr. 19. febr. 1922. Dr. šteje 179 članov (ic). K dr. Marija Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa., 9926 Spehar Marija, roj. 1903, R. 18, $1000. 9927 Kucinič Burga, roj. 1898, R. 23, $1000. Spr. 26, febr. 1922. Dr. šteje 170 članov(ic). K dr. Marija Čistega Spočetja št. 85 v Lorain, Ohio, 9928 Smith Marija, roj. 1904, R. 18, $1000. 9929 Zore Franca, roj. 1882, R. 40, $1000. Spr. 12. febr. 1922. Dr. šteje 58 članov (ic). K dr. sv. Antona Padovanskega št. 87 v Joliet, 111., 23957 Sever Josip, roj. 1878, R. 44, $1000. Spr. 15. febr. 1922. Dr. šteje 107 čla-nov(ic). K dr. sv. Petra in Pavla ššt. 89 v Etna, Pa., 23958 Erdelja<\ Nikolaj, roj. 1905, R. 16, $1000. Spr. 13, febr. 1922. Dr. šteje 113 čla- nov(ic). K dr. Marija Zdravje Bolnikov št. 94 v Sublet, Wyo., 23959 Han-gič Maks, roj. 1906, R. 16, $1009. Spr. 12. febr. 1922. Dr, šteje 38 članov(ic). - K dr. sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorain, Ohio, 23960 Virant, Ivan, roj. 1905, R. 16, $1000. Spr. 5. febr. 1922. Dr. šteje 54 Čla-nov(ic). K dr. Marija Čistega Spočetja št. 104 v Pueblo, Colo., 9930 Pugel Ana, roj. 1905, R. 16, $1000. Spr. 10. febr. 1922. Dr. šteje tfl članov (ie)^ K dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111., 9931 Bučar Neža, roj. 1906, R. 16, 1000. 9932 Jelenič Terezija, roj. 1897, R. 24, $1000. 9933 Jelenič Katarina, roj. 1893, R. 28, $500. Spr. 8. febr. 1922. - Dr. šteje 137 članov(ic). K dr. sv. Srca Marije št. 111, Barberton,.0., 9934 Valeutinčič/Jožefa, to j. 1901, R. 21, $1000. 9935 Železnik Marija, roj. 1888, R. 34) $500. Spr. 12. febr. 1922. Dr. šteje 75 članov (ic). K dr. sv. Veronike št. 115, Kansas City, Kans., 9936 Pozek Terezija, roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 12. febr. 1922. Dr, šteje 114 Qla^ nov(ic). K dr. sv. Ane, št. 120 v Forest City, Pa., 9937 Svete Mamie, roj. 1903, R. 19, $1000. Spr. 19. febr. 1922. Dr. šteje 167, članov(ic). K dr. sv. Roka, št. 132, Frontenac, Kans., 23961 Rožaj Anton, roj. 1886, R. 36, $1000. Spr. 23. febr. 1922. Dr. šteje 58 članov(ic). K dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis., 23962 Brula Matija, roj. 1899, R. 22, $1000. Spr. 5. febr. 1922. Dr. šteje 126 čla-nov(ic). * . ' K dr. sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, O., 9938 JCenik Marija, roj. 1906, R. 16, $1000. 23963 Perko Adolf, roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 26. febr. 1922. Dr. šteje 98 članov(ic). K dr. sv. Ane št. 150 v Cleveland, Ohio, 9939 Lončarič Zora, roj. 1900 R 1922. $1000, sprejeta 26. febr. 1922. Dr. šteje 86 članov (ic). K1 dr. sv. Mihaela št. 152 v So. Deering, 111., 9940 Markovič Katarina roj. 1904, R. 18 $1000. Spr. 6. febr. 1922. Dr. šteje 60 članov(ic). K dr. sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa., 23964 Koklič Josip, roj. 1884, R. 37 $250. Spr. 21. febr. 1922. Dr. šteje 64 članov (ic). K dr. sv. Ane št. 156 v Chisholm, Minn., 9941 Bradovič Marta roj. 1894, R. 28, $1000. Spr. 5. febr. 1922. Dr. šteje 88 članov (ic). K dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa., 9942 Vucinovič Ana. roj. 1889, R. 33, $1000. 23965 Ratkaj Alojzij, roj. 1888 R. 34, 1000. Spr. 12. febr. 1922. Dr. 167 članov(ic). K dr. Presv. Srca Jezusovega št. 166 v So. Chicago, III., 9943 Jer-govič Marija, roj. 1894, R, 27, $1000. 9944 Grahovec Franca, roj. 1892, R. 29, $1000. Spr. '24. febr. 1922. Dr. šteje. 35 članov(iv). Suspendovani zopet sprejeti. K dr. sv. Jurija št. 3 v Joliet, 111., 169 Rogina Katarina, R. 52; $500. Zopet spr. 17. febr. 1922. Dr. šteje 147 članov(ic). K dr. sv. Jožefa št. 55 v Crested Butte, Colo., 21319 Snideršič Josip, R. 35, $500. Zopet spr. 1. febr. 1922. Dr. šteje 87 članov (ic). K dr. sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa., 16018 Horvatin Niko. laj, R. 25, $1000. Zopet spr. 6. febr. 1922. Dr. šteje 113 članov(ic). K dr. Marije sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn., 7641 Boben Angela, R. 22, $1000. 20117 Boben Josip, R. 25, $1000. Zopet spr. 20. febr. 1922. Dr. šteje 122 članov (ic). Prestopili. Od dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, k dr. sv. Antona Pad. št. 87 v Joliet, 111., 18867 Stražišnik Anton, R., 43, i$1000. Prest) 12. febr. 1922. 1. društvo šteje 444 članov(ic). 2. dr. šteje 107 članov (ic). Od dr. sv. Frančiška^ Sal., št. 29 v Joliet, 111., k dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111., 6922 Laurich Franc, R. 34, $1000. Prest. 4. febr. 1922. 1. dr. šteje 386 članov(ic). 2. dr. šteje 212 članov(ic). Od dr. Frid. Baraga št. 93 v Chisholm, Minn., k dr. Marije Sedem Žalosti št. 50 v Pittsburgh, Pa., 17481 Kolarič Vincenc R. 35 $1000. Prest. 12. febr. 1922. 1. dr. šteje 119 članov (ic). 2. dr. šteje 281 članov (ic). Od dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111., k dr. Marija Pomagaj št. 78 v Chicago, III., 5495 Planine Antonija R, 23 $1000. Prest.'20. febr. 1922. 1. dr. šteje 137 članov(ic). 2. dr. šteje 199 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa št. 112 v Ely, Minn., k dr. sv. Jožefa št. 16, v Virginia, Minn., 6102 Laekner Peter, R. 54, $1000. Prest, 20. febr. 1922. 1. dr. šteje 62, članov(ic). 2. dr. šteje 110 članov(ic). Od dr sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., k dr. sv. Roka št. 113 v Denver, Colo., 10247 Perme Josip, R. 27 $1000. Prest. 9. febr. 1922 1. dr. Šteje 142 članov(ic). 2. dr. šteje 56 članov(ic). Od dr. sv. Martina št. 126 v Mineral, Kans., k. dr. sv. Roka, št. 132 v Frontenac, Kans., 16026 Debelak Franc, R, 38, $100Q. 5061 Debelak Marija R. 42, $1000. Prest. 12. febr. 1922. 1. dr. Šteje 11 Članov (ie). 2. dr. šteje 58 članov(ie). Od dr. Marija sv. Rožnega Venca Št. 131 v Aurora, Minn., k dr. sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn., 3937 Perjon Ivan, R. 33; $1000. Prest. 20. febr. 1922. 1. dr. šteje 122 članov(ic) 2. dr. šteje £8 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, WiB., k dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis., 19982 Seme Ivan R. 26 $500. Prest. 5. febr. 1922. 1. dr. šteje 105 članov(ic). 2. dr. šteje 126 članov(ic). Od dr. sv. Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Minn., k dr. sv. Ane št. 156 v Chisholm, Minn., 2062 Pečovnik Marija R. 47, $500. Prest. 5. febr. 1922. 1. dr. šteje 57 Članov(ic). 2. dr. šteje 88 Članov(ic). Od dr. Marija Magdalena št. 162 v Cleveland, Ohio, k dr. Marija Čistega Spočetja št. 85 v Lorain, Ohio, 9690 Popek Jožefa R. 21, $500. Prest. 12. febr. 1922. 1. dr. šteje 328 članov (ic). 2. dr. šteje 58 čla-nov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa., k dr. sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y., 5999 Murn Fannie, R. 29, $500. 22960 Murn Martin R. 28S, $500. Prest. 4. febr. 1922. 1. dr. šteje 38 članov (ic). 2. dr. šteje 134 članov (ic). Suspendovani. Od dr. sv. Cririla in Metoda št. 8 v Joliet, III., 6105 Tcrlep Franc, R, 19 $1000. Susp. 25. febr. 1922. Dr. šteje 102 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 16 v Virginia, Minn., 7113 Erjavec Josip, R. 42, 1000. Susp. 19. febr. 1922. Dr. šteje 110 članov(ic). , Od dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, O., 23221 Moran Franc R, 23 $1000. 6792 Zakrajšek Matevž, R. 40, $1000. Sasp. 21. febr. 1922. Dr. šteje 444 članov (ic"). Od dr. sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111., 9520 Novak Marija, R. 21, $1000. 19419 Novak Franc, R. 25, $1000. Susp. 12. febr. 1922. Dr. šteje 177 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., 5564 Turk Marija, K 25, $1000. 18949 Turk Franc, R. 30, $1000. Susp. 14. febr. 1922. Dr. šteje 142 članov (ic). , Od dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 6247 Cergolj Helena, R. 28, $500. 20627 Cergolj Ivan, R, 29, $500. 20967 Blatnik Frank, R, 36, $500. Susp. 18. febr. 1922. Dr. šteje 221 članov(ie). • Od dr. sv. Alojzija št. 88 v Mohawk, Mich., 15474 Umek Ivan, R.! 36, $1000. 22313 Požek Josip, R. 47, $250. Susp. 21. febr. 1922. Dr. šteje 26 članov(ic). Od dr. Frid. Baraga, št. 93 v Chisholm, Minn., 19193 Komidar Alojzij, R. 27, $1000. Susp. 23. febr. 1922. Dr. šteje 119 članov (ic). Od dr. Marije Čistega Spočetja št. 104 v Pueblo, Colo., 5349 Arko Marija, R. 34, $1000. Susp. 15. febr. 1922. Dr. šteje 61 članov(ie). Od dr. sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa., 8828 Širca Jennie R. 19, $1000.- 5741 Francheski Pavlina, R. 19, $1000. Susp. 19. febr. 1922. Dr. šteje 168 članov (ic). Od dr. Marije sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn., 22082 Karakaz Tomaž, R. 23, $1000. 22929 Maršič Martin R. 38, $1000. 9376 Maršič Ana, R, 47, $250. Susp. 20. febr. 1922. Dr. šteje 122 članov (ic). • Od dr. sv. Mihaela št. 152 v So., De'ering, 111., 19991 Turovac Jurij, R. 34, $1000. 22283 Rupčič Anton, R. 21, $1000. 20577 Štif Filip, R. 31, $1000. Susp. 21. febr. 1922. Dr. šteje 60 članov(ic). Od dr. sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa., 8922 Ličen Ro-zalija, R, 39, $500. 23086 Ličen Johan, R. 40, $500. Susp. 27. febr. 1922. Dr. šteje 64 članov(ic). Od dr. Marija Pomagaj št. 154 v Peoria, 111., 4939 Kaučič Antonija, R. 27, $1000. Susp. 24. febr. 1922. Dr. šteje 11 članov(ic). Od dr. sv. Ane št. i56 v Chisholm, Minn., 8513 Cvar Ana, R. 20, $1000. Susp. 5. febr. 1922. Dr. šteje 88 članov(ic). Od dr. Kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan, Wis., 7437 Kropu-še$; Marija, R, 30, $500. Susp. 8. febr. 1922. Dr. šteje 72 članov (ic). Od dr. Marija Čistega Spočetja št. 160 v Kansas City, Kans., 7734 Mikulič Marija, R. 20, $1000. Susp. 7, febr. 1922. Dr. šteje 26 članov (ic). -«•* Od dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 9827 Hočevar Ana, R, 22, $1000. Susp. 20, febr. 1922. Dr. šteje 328 članov(ic). Od dr. Marije Pomagaj št. 164 v Eveleth, Minn., 8812 Ulašičr Marija, R. 16, $500. Susp. 22. febr. 1922. Dr. šteje 56 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa., 23602 Horvat Matija, R. 30, $1000. Susp. 20. febr. 1922. Dr. šteje 38 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa št. 169 v Cleveland, Ohio, 23699 Germek Albert, R. 16, $1000. Susp. 23. febr. 1922. Dr. šteje 23 članov(ic). Odstopili. Od dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111., 19958 Pavlič Anton, R. 22, $1000. Odstop. 4. febr. 1922. Dr. šteje 212 člauov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., 10805 Nachtigal Ivan, R. 47, $1000. Odstop. lvfebr. 1922. Dr. šteje 484 članov(ic). Od dr. sv. Janeza Evangelista št. 65 v Milwaukee, Wis., 18069 Močnik Ivan, R. $500. 21645 Ketiš Ivan, R. 42, $500. Odstop. 15. febr. 1922. Dr. šteje 151 elanov(ie). Od dr. sv. Družine št. 109 v Aliquippa, Pa., 20504 Vrečar Josip, R. 22, $500. Odstop. 12. febr. 1922. Dr. šteje 28 članov(ic). Znižali zavarovalnino. Pri dr. sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich., 1606 Derzaj Josip, R. 50, z $1000 na $500. Znižal 12. febr. 1922. Pri dr. sv. Alojzija št. 47 v Chicago, 111., 12856 Nemanich Martin, R. 31, z $1000 na $500. Znižal 2. apr. 1922. Josip Zalar, gl. tajniki FINANČNO POROČILO K. S. K. J. ZA MESEC FEBRUAR 1922. ASESMENT 2—22. Plačali na I Dr. št. | ases. 2-22, 1...... 2. 3. 4. ...... 5...... 7...... 8...... 10...... 11. ______ 12...... 13...... 14...... 1 5...... 1 6...... 17...... 20...... 21. ...... 2 3...... 2 4...... 2 5...... 2 9...... 3 0...... 3 2...... 3 3...... 38...... 39.'..... 4 0...... 4 1...... 4 2...... 4 3...... 4 4...... 4 5...... 4 6...... 4 7...... 4 9...... 5 0...... 5 1...... 5 2...... $ Smrtnina. 356.41 806.78 290.69 190.90 245.82 824.98 196.57 37.13 158.24 458.39 92.69 259.28 55.57 133.75 127.82 84.26 15.18 736.93 672.00 629.98 215.93 178.95 32.78 185.40 348.63 197.86 366.68 109.47 76.91 156.39 104.46 449.16 84.61 226.77 $ Toškod- H nina. j Dolg, bol. 1,530.00 700.00 2,000.00 1,000.00 50.00 150.00 50.00 50.00 50.00 50-.00 50.00 Centr.. bol, podp. 500.00 1,000.00 50.00 50.00] 41.00 51.00 11.00 86.50 21.00 198.00 128.00 147.00 78.00 221.00 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 77. 78. 79. 80. 81. 83. 84. 85. 86. 87. ' 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 97. 98. 100. 101. 103. 104. 105. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 115. 118. 119. 120. 121. 122: 123. , 124. , 126. , 127. . 128. . 129. . 130. . 131. 132. . 133. 134. 135.: 136. . 139. . 140. , 143. , 144. . 145. . 146. 147. . 150. . 152. 153. . 154. . 156. . 157. 158. . 160. . 161. . 162. . 163. . 164. . 165. . 166. . 167. . 168. . 169. . 310.67 - 131.80 203.58 267.57 177.37 169.17 443.25 90.64 162.67 40.05 341.52 138.41 230.51 57.91 157.89 10.99 245.52 61.83 130.14 104.92 280.16 284.42 115.09 303.97 298.04 28.46 94.05 123.18 168.27 63.89 176.48 51.80 155.61 122.83 197.86 85.45 129.01 57.20 105.07 10.96 91.17 „161.65 101.64 86.38 188.03 61.64 75.68 97.00 90.22 76.25 187.97 39.15 68.57 236.26 61.34 95.96 25.24 61.76 82.44 17.52 8.03 273.98 15iM 52.96 54.92 161.48 113.51 51.33 42.05 47.68 178.12 49.88 141.00 70.60 107.25 104.44 83.09 24.09 123.55 71.25 30.78 59.65 33.81 442.68 280.23 110.39 50.09 52.72 10.41 62.09 83.52 $ 20,470.57 1,000.00 1,000.00 50.00 50.00 48.00 290.00 500.00 250.00 50.00 50.00 50.00 31.0 135.H 137.50 46.00 800.00 1,000.00 100.00 50.00 100.00 50.00 50.00 50.00 50.00 32.00 15.00 26.00 60.00j 58.00 45.00 100.001 47.00 76.50 16.00 48.00 18.00 43.00 83.50 400.00 $ 11,530.00 50.00 1.00 32.00 15.00 $ 1,450.00|$ 160.00j $ 2,318.00 .$892,342.63 Preostanek 1. februarja 1922 ................. • • • ••• Prejemki tekom meseca februarja 1922. Prejeli od društev ........................$20,470.57 Obresti..........•........................ 3,454.38 Najemnina dvorane ....................... J7.50 Provizija od posojila 11a hipoteko.......... 270.00 Bonus pri nakupu obveznic ................ 195.00 $ 24,397.4a $916,740.08 Izplačali: Posmrtnina ............................... Poškodnina............................... MnO.OO Centr. bolniške podpore^.................... linnn Dolgotrajne bol. podpore....................................>< Dotečene obresti od kupljenih obveznic...... ? 1 Upravni stroški...........................* 4,901.-4 20,535.63 Preostanek 28. febr. 1922 ..................$^96.204.45 Joliet, 111., 4. marca 1922. ...... ' Josip Zalar, gl. tajnik.1 ■TEITAME ^OŠILJATVE. • Jugoslavija: Italija: 500 kron za......$ 1.90 100 lir za......$ 5.7o 1000 kron z/i...... 3.70 500 lir za......28.00 10000 kron za...... 35.00 1000 lir za......55.00 ^ Nemška Avstrija: 1000 kron za......$ .70 Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Posojujemo in vzamemo posojila na prve v' žbe (Mort- gage. . Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIČ & VEBDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, UL Tragedija vestnega orožnika. Morilci ▼ rokah pravice. Iz Brežic poročajo: Pokopali smo orožnika Maurerja, Čevljar Iv. Konig iz Koče* ja št. 189 in njegova žena I- vana, donna iz Preddvora pri Kranju, sta živela že dalj easa v razprtiji. Tekom zadnjih' Gorioana, ki je bil, vršit- svojo |mosoc ,v se to sovraštvo še službo, zavratno na bestijalen poostrilo, ker je žarel Konig način umorjen. Pogreba so j hoditi za 14-le,tno nezakonsko se udeležili predstavniki obla- h^rko» kat*r0 mu & prinesla ... v, .i v. c- , 4 ižena v zakon. Deklica je h<>- Bti m številna množica. Splo* v «... J v . ' . . .. . idila v 30I0 v ''Marijin dom" v s,no soclitje velja pokojni kov i; K^ovju Da hi jo spraviia nesrečni rodbini. Medtem »e |možu izpred oči, jo je vzela iz je orožnikom, ki so neumorno šole in j0 ^^ služit izven iskali, da odkrijejo tajnost u* I Kočevja. To je Koniga tako mora, posrečilo dognati, kako se je izvršil bestijalen zločin. Orožnik Maurer je pri Dobravi naletel na že dolgo iskanega vojaškega dezerterja Bolca, kmečkega fanta, ki je že od nekdaj na slabem glasu. Aretiral ga je in ker je Boleč ponovno skušal pobegniti, ga je vklenil. Boleč je nato orožnika prosil, naj ga spremi, prodno ga odžene v Brežice, še du-mov, da se "Se enkrat naje" in poslovi od domačih. Mauer se je usmilil dezerterja ter ga spremil v domačo hišo, kjer gospoduje nad 60 let stari kmet Boleč s svojo 17-letno lepo hčerko. Mati je že pred leti umrla. Dosedaj se ni znano, kako se je mlademu Bolcu posrečilo obvestiti nekatere ralzjarilo, da je ženi večkrat groeil, da se bo maščeval. Dne 6. febr. zjutraj med 2. in 3. uro je prišel Konig k postelji svoje žene in jo prebudil. Ko ga je vprašala, kaj hoče, ji je odgovoril, da se odpravlja v Ribnico, v tem hipu pa je zavihtel pripravljeno sekiro in udaril ženo večkrat ž njo. Pri tem ji je skoraj popolnoma odsekal k vo roko, smrtnonevarno pa jo ranil na glavi in na prsih. Po izvršenem zločinu je zapustil Konig dom, šel k potoku Rind-ži in se vrge^ v ledeno vodo. Zjutraj ob osmih so ga potegnili mrtvega iz potoka in prenesli v mrtvašnico. Ženo so odpravili v ljubljansko bolnišnico. Najdena trupla. Otroci iz vojaške pajdaše in ali je bil že Bilj so našli ob Vipavi truplo poprej ž njimi kaj domenjen. Vse kaže, da gre za dobro pripravljen zavratni komplot. Nič hudega sluteč se je orožnik 79 let starega Josipa Besednja ka. — V. Sv. Križu priAjdov-ščini je bilo najdeno truplo o-k ,li 35 leit starega slovenske-vsedel pri Bolčevih k mizi ter i delavca, čakal, da mladi Boleč pove- Zmr>mil je ob cmti iz Sv Ra_ čerja. V sobi sta se nahaja- tarkl€ proti Hrastniku upoko-la tudi stan Boleč in njegova ^ rujar Blag Kirn Moža_ hči. Naenkrat je prišlo v hi- kar _ zllau W8e]jak _ ^ so pet vaških fajitov korenja- it? „ je zoptt enkrat nevlekel kov. Dekle je vstalo m naen 1 r krat ihte zapustilo sobo. Oči-vidno vznemirjen je Mauer pozval ntladega Bolca: "Hajd, da gremo!" Toda v tem trenutku so skočili navzoči fantje na njega. Pograbili so ga od zadaj in spredaj za vrat in že so padali po glavi nesrečnega orožnika smrtonosni udarci. Z noži in sekirami so bestijalni zločinci razmtesarili -orožniko-vo glavo ter so bili po njem še vedno, ko je že mrtev ležal na tleh. Vsa soba je bila skrvjo pobrizgana. ' Truplo umorjenega ja imelo strašne rane. Stari Boleč je izza zapečka navidezno ravnodušno gledal strašno dajanje. Po izvršenem zločinu so zločinci slekli trup lo skoraj do nagega. Nato so poklicali v sobo dekleta ter ga prisilili, preteč mu s smrtjo, da očisti sobo od krvi. Potem so prijeli truplo ter ga v temni noa skoraj istočasna^ volitev eku-menskega patriarha ki je do-veo menda prosto davka? Pozdrav! NA PRODAJ je šest lot na Highland Ave. in Ludwig cesti v Jolietu, III. Več se poizve na 1210 N. Centre Sts. Joliet, 111. PISMO 11111 IZ STARE DOMOVINE. V Kranju, dne 13 febr. 1922, Spoštovani g. urednik: — Naznanjam Vam, da* sem se iz Kokrice preselila v Kranj, kamor mi naprej list pošiljajte. Ob enem vam hočem tudi natančno poročati, kake delavske razmero so sedaj v nasi Jugoslaviji; kloiko pri prost i delavcev na dan zaslužijo in koliko lahko potrosiijo? Zidarji imajo po 100 (sto) STAROKRAJSKE KOSE. Affenturo ima za IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene, kakor tudi chromatične z 12 basi; pišite po cenik. Nadalje imam v zalogi tudi prave STAROKRAJSKE KOSE kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREN-HOF iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno orodje in brusilne kamue po sledečih cenah: kron na dan; drugi delavci pa ! Posamezna kosa z rinko in ključem..........................$2.50 1 1 Sest kos skupaj ali več.....................................2.00 Klepadno orodje, garnitura ................................ 1.25 BERGAMO brusil I, še toliko ne; rokodelci imajo pa od kosa, kolikor zaslužijo, včasih več, včasih manj. Zdnj pa primerjajte koliko K 100. — dnevno pri dandanašnji draginji zaleže! _ Ko to pišem, so v našem mestu sledeče cene: 1 klg. govejega mesa K 40. — Teleč je meso K 44. — . Svinjetina K 52. — • Suho me$o K 64. — Mast K 100. — Slanina (Speli) K 84. — Sladkor K 64. — Moka pr*ve vrste K27. — Kava 1 klg. K 130. — Biž K 36. — Jajce (eno) K 9. — Krompir kg. K 6. Ena repa KI. — Eno koren jo KI.— Ena kokoš K 100. — Koruzna moka klg. K 18. — j Liter ka«e KI6. — Liter ječmena K 16. — Frank cikorja K 9. — Platno belo 1 meter K 100. — ; Sukno za moške 1 meter K 300. — Blago za ženske obleke 1 me- i ter K 200. — * in več. Kaj ne, kako more živeti u- i obgi oče z ženo in 5 otroci z i K 100. — denevnega zasluž-! ka? Meni je žal da sem šla iz A-merike; tako mislim, da vsak-1 do -obžalujei, ki jo od tamkaj sem prišel; marsikomu se bodo ; po Ameriki vedno sline cedile. Naj vam se omenim, da nam zdaj obetjao, da kateri imamo j zlate zobe, bomo morali od j njih posebni davek plačevati;! pralvijd, da je to sama potrata ?! Tako se nam godi v tej srečni detželi. S pozdravom do vsega osob- ja v Vašem glavnem uradu, tako tudi do vseh znancev ter prijateljev v Rockdale (Jolietu) 111. Lucija Eibnikar. Kranj, št. 32. * Slovenija. Jugoslavija. Opomba: Moj mož Jernej tudi vse lepo pozdravl ja. Op. urednika: List Vam bomo na novi naslov pošiljali. Ne tožite preveč o slabih slabih časih v '1 srečni ga ti" in 4'osvobojeni V9 gosla/viji. je dandanes v Nekateri delavci, ali družinski očetje že celo leto niso centa ali vinarja prislužili. Delali bi šega radi, a dela ni. Na spomlad se nanj. obetajo boljši! ča«i. Vali izjavi glede nameravanega obdačenja zlatega zobovja verujemo, ker v Jugoslaviji je dandanes vse mogoče. brusilni kamni, dva kamna 1.00 Pri teh cenah je všteta tudi že poštniua; z naročilom vred je poslati tudi d^nar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že naročili od mene. ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Place -:- Brooklyn, N. 7; Največja slovenska banka v Amerik Denar v stari kraj Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini^ v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka. Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja v. 4 ■» . Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko. Naša banka je pod državno kontrolo Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STREET. NEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. i ■ Pod nadzorstvom dr rare Ohio, Id je tndi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. • Posebno pozornost dajemo Inozemtkemn oddelka. "bo-Ju- Pri nas v Ameriki obče 'še slabše. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti *sled večje množine denarja med ljudstvom delajn špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo aa limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji nljudni in hitri postrežbi i Mi plačujemo na hranilno ulofo po 3 odst. ki jih pripiiemo k (lavnid ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nazorst-vom vlad« Združenih driav ia članica federalnega reservna-ga sistema. Pri pošiljanju denarja v J«-goslavijo bodite previdni Brezvestni mesetarji nastavi-ljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti « nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasTet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino 1 Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim of nja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JOLIET KATIONI L BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 ... , S. K. JEDNOTE 8. MARCA 1922. (Nadaljevanje.) Priseljevanje ob reki Ohio. Po velikem poraza Indijancev v bitki ob reki Maumee so se ti krvoločni rdeče Jkožci bolj proti zapadn iz države 0-hio, umaknili; to je povzročilo vedno bolj številno priseljevanje belokožcev v dolini Ohio, onstran Allegheuy hribov. Prva naselbina, vstanovljena v tej okolici je bila Marietta (1788) zatem pa Cincinnati (1790.) Cincinnati je dobilo svoje i-nie po znanem starorimskem pleme initašu in vojskovodji Cinciniiatus, ki je pustil ob izbruhu vojne svoj plug, ter služil svoji domovini; po uspešno končani vojni se je zopet posvetil poljedelstvu. Ker so častniki po revoluciji Združenih držav ustanovili posebno družbo s tem imenom, je bila ona naselbina imenovana "Cincinnati." Mesto Marietta v Ohio je dobilo svoje ime po nesrečni, o-zir. umorjeni francoski kraljici Marie Antoinette. Ko je znani Anthony Wayne Indijanec premagal, je sklenil ž njimi sedemletno mirovno pogodbo. Med tem časom se je v Ohio naselilo toli: ko Evropefjcev, da je ta država ^prosila za vstop v Unijo. Med tem časom je bil ruski plemenitaš, princ Gallitzin posvečen v mašnika, nakar je pričel s svojim misijonskim delom po pustinjah tedanje Pen-nsy Ivani ji in države Maryland. Misijonar Gallitzin je L 1799 ustanovil mesto .Loretto v sedanjem Cambria okraju; to mesto je služilo za središče njegovih obsežnih misijonskih postaj v Pennsylvaniji. V spomin ter v priznanje za velike zasluge, je bil v Lorettu 29. sept. 1899 temu misijonarju postavljen krasen spomenik. Ustaja vsled viške. Ker je vlada v svrho pokritja državnih dolgov nalagala večji davek na žganje, so se temu davku zapadn i pennsyl-van&ki farmerji uprli. Krat-koinalo so napodili vse carinske uradnike, zatrjajoč, da na noben način ne plačajo zahte-nega davka. To je bil direktni upor napram zvezni vladi. V svrho pomiritve teh upornih farmer je v je George Washington poslal 15000 vojakov miličarjev v one kraje. Tolika armada vojaštva je upornike tako prestrašila, da so so uelali in vrgli proč svoje orožje. To je ljudstvu zadalo velik moralični pomen in strah tudi po ostalih državah. V-sakdo je razvidel, da se mora postave kongresa natanko iz-vrš, vati. Mlin za bombaž. Ko se je leta 1793 Eli Whitney iz Massachusetts mudil na jugu, je pričel razmišljati, na kak način bi bilo mogoče sestaviti stroj, ozir. mlin, ki bi bombaževino ločil ter delil od Bombaževega semena. Tedaj se je tako delo vršilo na zelo priprost način,-z rokami. Za izčiščenje 4 funtov bombaža, je rabi vsak delavec en dan, to je povzročilo veliko draginjo obleke iz bombaževine (kote-niaie). Whitney je torej sestavil posebni rotili mlin, s katerim je lahko en mož izčistil do 50 fntov bombaža na en elan; sčasoma je ta svoj mlin v toliko izboljšal, da se je množina izčiščenega bombaža še z-natno povečala. Whitneyeva iznajdba je po južnih državah, središču pridelovanje* bombaža namah zaslovela in to industrijo naenkrat dvignila. Do leta 1790 ni bilo mogoče iz Združenih držav nobenega bombaža izvažati. L, 1794 (eno leto po iznajdbi tega mlina) je znašal'izvoz že poldrugi milijon funtov; 1. 1795 pet in četrt milijonov funtov; 1. 1860 dva tišoc milijonov funtov; dandanes, pa znaša ta izvoz že nad 3 bilijone funtov. Leta 1920 se je pridelalo na jugu 12,987,000 zavojev bombaža, vsalka težka po 5001b. Prvi mlin za bombaž je prišel baši pravočasno v rabo, kajti tedaj je padla cena ri!ža in "indigo" barvila tako nizko, da tedanji farmerji istih niso več hoteli pridelova* ti. V severnem delu države Mass. se je kmalo po tej iznajdbi zgradilo velikanske moder-«ie predilnice za izdelovanje sukna in platna. Ker se je istočasno v južnih državah sužetnjstvo najbolj širilo, so delali* lastniki bombaževih nasadov, tako tudi lastniki predilnic ogromne dobio-ke. Naseljenci, živeči bolj na severu so početje teh kapitalistov že tedaj obsojali in zahtevali odpravo prisilnega dela potom sužnjecv/ Vedno rastoča industrija bombaževine je pa to vsled nasprotovanja za-interesirancev ovirala, da je o-stalo suženjstvo v južnih državah v veljavi dokler istega 1. 1865 predsednik Lincoln ni odpravil. Francoski minister Ge^et poslan v Ameriko. Leta 1789 je na Francoskem izbruhnila revolucija; 4 leta zatem so uporniki obglavili te- danjega kralja Louisa m njegovo ženo Marijo Antonieto, ter proglasili vojno Angliji. Istočasno je bil po nare>čilu Francije v Združene države za ministra pe>slan Edmont C. Genet, da utrdi tesnejšo -zvef^ med Francijo in da odcepi ter danjo državo Florido ter Lo-uisiano od Španske. Genet je prispel v Charleston, (Južna Karolina) leta 1793. Ne da bi se pri naši vladi zglasil s svojimi poverilnimi listinami, je Genet v onih državah pričel takoj prostovoljce zbirati, ki naj bi bojkotirali angleško tr govino. Predsedniku Was-hingtonu to početje njkakorf ni bilo po volji, vsled eeisar je trdil, da se Združene države ne smejo vmešavati v spletke Evrope, tudi če bii to hotele storiti. To je Washingtona na potilo, da je kmalu zatem proglasil Ždruzeme države kot nevtralno oblast. Te prokla-macije pa republikanci nikakor niso hoteli odobriti, trdeči, da je bila Francija vedno ožja prijateljica Združenih držav, Anglija pa zatiralka in sovražnica. Republikanci so zatem priredili velik shod, kjer so izrekli svoje simpatije napram Franciji. V tem kritičnem času se je francoski minister Genet j ako nespametno vedel; iz sovraštva do nezadovoljivih Amerikaaioe^v je celo iste ščuval, da naj se uprejo svoji vladi; to je povzročilo dejstvo, da je bil Genet kmalo zatem v Pariz e>dpozvan. Jayeva mirovna pogodba z Anglijo. Da bi Anglija v Združenih državah zopet nemir zanetila in sicer ravno v tem kritičnem času; ni hotela na noben način odpoklicati svojega vojaštva z raznih pe>staj in utrdb na se-verozapadu; poleg tega je na morju zasegla celo več ameriški fy ladij pod pretvezo, da se na istih nahajajo angleški podaniki kot mornarji. V svrho ureditve teh zapletenih slučajev je poslal predsednik Washington - veščega državnika John Jaya na Angleško, kjer naj bi skušal z Angleži skleniti mirovno pogodbo. Po Jayovem prihodu v London je angleški krajj sporazumno s parlamentom navede- ampak bogata in rodovitna. no pogodbo v resnici podpisal, nakar je bik) vse angleško ver jaštvo odpoklicano iz Detroi- ta, Oswego in Makinaw-a. Anglija «e je tudi zavezala plačati Vso odškodnino za zaplenjene ameriške ladje. Pogodba je dalje določila prosto, oziroma svobodno trgovino z britansko zapadno Indijo; vendar ni smela nikamor izvažati v inozemstvo: kave, sladkorja, kakao in bombaža. v Jay je to pogodbo podpisal ne e>zirajo se, kako hudo bo v-sled tega njegova dežela prizadeta v industriji bombaža. Vsled tega in ker Anglija ni ho tela izročiti angleških mornarjev, je Jayeva pogodba med Američane i pospešila splošno nezadovoljnost. Ljudstvo je vsled tega Jaya javno smešilo; obsojalo predsednika Washingtona; Hamiltona pa celo kamenalo, ker je pogodbo javna zagovarjal. Navzlic v- semu temu je bila ta pogodba 1. 1795 v senatu sprejeta; črtalo se je samo točko glede trgovine z Zapadno Indijo. Edino korist so s to pogodbo Združene držalve s tem dosegle, ker se je na podlagi iste vojno z Anglijo za 20 let odgo- dilo; med tem časom je pa prebivalstvo Združenih držav tako narastlo, da so Združene države lahko same skrbele za dosego svojih pravic, pogodba s Španijo in Alžirom. Isto leto (1795) je bila sklenjena šie ena važna pogodba in sicer s Špansko. Na podlagi iste je bii veletok Mississippi odprt za našo plovbo jpristaniš- £e New Orleans je bilo pa nam za 3 leta določeno kot skladis- v 1 < ce. Isto leto so Združene države sklenile pe>ge>dbo tudi z Alžir jem. Istočasno so imeli Al-žirci veliko število ameriških mornarjev vjetihj, katere so tja e>dvedli morski roparji iz Afrika V svrho osvoboditve teh mornarjev so Združene države alžirskemu pe>glavarju izplačale 80,000 dolarjev; za nadaljno zaščito ameriških ladij na morju pa še letno $23,000. (Dalje sledi.) Drugi dan je prišel k nam kozašjki polkovnik^ ki je bil za-eno tudi načelnik (hetman) bapjorskega okruga. Začudeno nas je mož gledal ko smo stali v vrsti, potem pa vprašal, kje smo bili, kaj smo delali, da smo tako shujšani in kakšen načelnik je bil, da nam je dal namesto čevljev lapke. Zatem je ukazal, da se mora vsem lapkarjem takoj lapke zamenjati z novimi čevlji, kar se je tod i v resnici zgodilo. Pripeljali so pred nas zaboj z obuvalom, ter je začel deliti med navzoče iiovodošlece. Med tem pristopi k meni mlad ker zak z besedami, čemu ne grem po nove Čevlje! Rekel sem mu, da imam svoje čevlje še iz gozda. "NiČ zato!", ter me pelje k zaboju, kjer sem dobil lepe nove čevlje iz usnja, kakoršhih še tudi nisem nosil kar sem, živel na Ruskejm. Mladi kozak mi je med tem otožno pripovedoval, da je ,tudi njegov brat ujet v Avstriji, in da bo moral v kratkem tudi sam iti na germansko fronto. Vpraševal me je tudi kako se nam je v o-nom gozdu godilo? Ko som mu začel pripovedovati je vzkliknil: "Ali je kaj takega na Ruskem mogoče V' K skle?pu nas je še ojunačil ter potolažil, da se nam bo tu, ob Donu boljše godilo, kjer bomo lahko svobodno živeli pri inu-žikili (kmetih) ili kozakili. Ko je bila delitev obuvala končana, so nas naši stražniki izročili poveljniku denskili ko-zakov ter odšli nazaj v Sara-pol. V resnici so nas kozaki pustili svobodno šetari in okrog; med tem so pa že pričeli prihajati kmetje in kmetice iz raznih krajev. Tj vam je bil semenj isti dan, ko smo "gli-hali" s kmeti. Ker smo se bali, da bi kmetov in kmetic (novih naših gospodarjev) r.e znianjkalo, smo si naglo zbrali vsak svojega. — Tenia, naš strah je bil neosnovan! Baš nasprotno, Avstrijcev, (nas) je kmalo zmanjkalo, kmetov pa ne. To so tudi kmetje dobro vedeli, zato so tako hiteli, kdo bo preje dobil avstrijskega delavca, kajti tedaj so bili Avstrijci na najboljšem glasu glede dela na polju. Pjredno smo začeli "glihati" s kmeti, smo se sami domenili, da bi šli po dva, trije ali več skupaj v eno vas, da nam ne bo dolg čas. Jaz in moj tovariš Ivan Ber-eič iz Srodnjil^ Gamelj pod Šmarno goro »va se domenila, da greva skupaj k enemu gospodarju, ali pa k dvema kmetoma iz ene vasi. Med tem je pristopila k meni postarana kmetica, ter me prosila, da naj grem k nji služit. Rekla je, da se mi bo dobro ge>dilo pri nji, da ipia deset glav živine, štiri konje in lepo kmetijo. Trdila je, da je vdova, doma ima samo se eno 18 letno hčerko. "Same sve, le pojdi k nama, nihče te ne bo jezil" me je navduševala. Jaz sem jo zatem vprašal, če jo še kdo iz njene vasi prišel po kakega Avstrijca, na kar sem dobil odgovor, ela jp prišla sem na ta semenj sama. "Ndč ne bo kruha iz te moke," sem ji rekel, trdeč da grem samo v družbi kakega svojega tovariša. Tako sem torej odklonil ponudbo te prijazne* kmetice, kar mi jo bilo kasneje skoraj žal. Ta ženska je kmalo zatem dobila nekega drugega Slovenca, ki je šel ž njo. S sabo je. imela polno culo raznega peciva, s katerim je onemu postregla, ki je šel ž Kmalo žatem mer- jovpr.ašal i*ek -stari mužik, če hočem iti ž njim? Ttuli ta jo obljuboval, 4leta v ruskem ujetništvu (Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.) (Dalje.) Na cilju v Urjupini. Dar sočutnega Kozaka. Na čudnem semnju. V službi pri novem gospodarju. Neko nedeljo popoldne nas je prepeljal naš transportni vlak na cilj v kmečko mestece Urjupina, ki leži v glavni donski oblasti, (pokrajini), ali v domovini sloveči h donskih kozakov. DospeVši na kolodvor, so nas vojaki oc|yedli v neko hišo, kjer smo prenočili. Kako radovedno so nas kozaki gledali sprehajajoči se, v svojih lepih) uniformah; tudi drugega o^pinstva ni manjkalo. Kako vs£ drugačno lice, je i-melo mesto Urjupina od mesta Sarapol. V Sarapolu in drugod sem videl vse bolj siromašno ljudstvo; mužiki in Tartarji so v lapkali,valenkah in v slabih kožuhih capljali po ulicah; tukaj v Urjupini,je pa vse občinstvo bolj elegantno o-pralvljeiho. Najboljši vtis so name naredili kozaki, ki so po-ne>sno korakali po ulicah, da jim je kar žvenkVtalo pod nogami.' * Ker v tem mestu ni nihče nosil lapk, so nas zato tem bolj radovedno gledali v naših lap-kah, katere sfno dobili pred e>d-hodpm vi Sarapolu in nekaj obleke. Tudi hrano so nam dali v Urjupini dokaj dobro; dobili smo tudi okusen pšenični kruh, katerega m nisem imel v ugjih, exlkar sem bit na Ruskem; vse -je kazalo, da ta d(>nska ppkra|ina ni revna, prijetno, ker so že trije drugi Avstrijci. Poleg njega je *J.|114i i l UV.ll 1(1 JU ' ------- ' • l 1 1 Vv * da nam bo pri njem v oni vasi jih vodil napajat k bližnjem stal sosed označenega mužika, ki je tudi rabil enega delavca. Ko smo se "zglihali", je mene prevzel prvi mužik,mojega to- varša Berčiča pa njegov sosed. 3atem sta naju mužika peljala v pisarno, da naju vpišejo v pisarni pri načelništvu, da sva sedaj midva njihova last. Prebrisana kmeta sta to zaradi tegfw-tako hitela in naglo izvršila, ker sta se bala,, da naju kdo drugi ne pregovori. Die, ko bi človek te kmete malo bolj pexznal, bi si že kaj boljšega izbral, saj nam je bilo dano na pre>sto voljo izbirati, kakor smo hoteli. Po izvršenem vpisu smo jo odrinili proti njihovem domu. Seveda smo se, peljali na "te-legi" (ruskem vozičku) kamor sta bila vprežena dva čila konja. Istotako so storili tudi drugi kmetje, ter se odpeljali s svojimi Avstrijci na razne strani, vsak na svoj dom. Krepko smo'si stisnili roke pri tem slovesu, milo se nam je storilo ko smo se poslavljali drug od drugega, saj smo si bi Ij vedno dobri prijatelji in zvesti tovariš-. Mahali smo jim v pozdrav s čepicami: "Z Be>gom tovarši !" in izginili smo drug drugemu izpreid o- V . . k či. Naša eiva mužika sta precej naglo vozila. Ker se je nagibalo že proti večeru, smo isto rie>č ostali v neki vasi, kajti iz Urjupine do njihove vasi je bilo 45 vrst razdalje; zjutraj za ranp smo jo pa e>drinili zopet naprej čez široke ruske poljane. : Tudi to pot sta precej naglo vozdla naša nova gospodar ja tako, da smo opoldne dospeli že do cilja. De>spevši v ono selo pred domačijo mojega hišnega gospodarja, me je ta odvedel s sabo v "hato" (hišo), tovariš Beirčič je pa odšel na dom svojega ge>spe>darja, našega soseda. V li^ši je bila samo ena ženska, ki nama je prinesla ju-žine (mleka in kruha.) Ko sva z gosipoelarjein povžila to južiiio in se malo e>ddahnila ter pogovorila, zatem sva pa zopet sedla na telego in se odpeljala na polje, kjer so orali in sejali žito. Radovedno so me gledali Rusi, ki so ondi delali; bili so mužiki in ženske; več pa žensk, kajti mužiki so bili v vojni. • Sin stareiga gospodarja, ki je nadzorovat te delavce je pristopil k" meni, me pozdravil, ter vprašal, če znani delati na polju? Jaz sem mu povoljno odgovoril. Nato mi je ukazal, da naj poibiram suha stebla solnenili rož, ki so ležala po široki njivi. Zvečer, ko smo končali delo, so se drugi odpeljali domov, le z omenjenim gospodarjem sinom, Vasilijem sva ostala na njiv j. . Vasilij je bil star kakili 30 let; k vojakom ga niso klicali, ker je že v ruski armadi služil njegov brat Mihael, drugi njegov brat Ni-kander je bil pa na daljšem dopustu doma. Meni se je zelo čudno zdelo, ela sva baš midva, ali sama tukaj ostala. Zadevo mi pojasni Vasilij trdeč, da morava tukaj paziti na konja Ko sva povečerjala mleko in kruh sva legla k počitku v mali, iz slame zgrajeni "šalaš" (utico), ki je služil v slabem vremenu za streho. Da naju ni zeblo sva se odela s kožuhi ter zaspala. To je bila moja prva noč na ruskem (sibirsikem) polju meseca maja leta 1916. Zjutraj ko sva vstala, je bilo treba poiskati konje, da sva jih v plug v-pregla, kajti drugi delavci so bili že zopet na svojem mestu. Tako se je vršilo ves teden. V soboto je tudi Vasilij odšel z drugimi domov;, med tem ko sem jaz ostal čez mdeljo v salašu", pazil na konje in 5LVERQVA ZOftAVIlA VZQR2UJE ZDRAVJt V 0RUZINAH : SEVERA 5 E S K Q Aqf^cpttcqo fyllilo Priporočljiv Zd odponjoc pri zdravljenju srbečice Ii) fVizrp}) Iqozqif] bolezqi* CEHA 50 c Vprašajte pri vtiien) ie^u W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. iowa Dišeči ekstrakti. RŽENI, VIŠKA KIMEL BOROVIČKA KOGNAK TROPINO-VEC SLIVOVKA IN DRUGI katere uspešno rabi na tisoče odjemalcev.; Te tekoče ...dišave so uspeh dolgo-, trajne poskus-nje. BoljSih nI dobiti na trgu. Samo en poizkus vas bo pre« pričal. ,, Ena unča eks-traktov in barve za 1 galono. 1 unča ..$1.35 5 " .. 5.50 12^ " ..10.50 Poštnina plačana. Zavarovalnina zavitka 25c več. FORBES EXTRACTS CO. Forbes and Moultrie Sti. Pittsburgh, Penna. Well Installed V _ MU'';. > MONCRIEF FURNACE Postavimo jih v bližju 50 milj odJolieta. Joliet Slovenian Sheet Metal Shop Jos. M. Klemenčič, lastnik Shop 1212 N. Broadway . Stan. 1207 Cora St. Phone 1255-M Joliet, HL Furnace, Gutter, Cornish Slat- ing-Ceiling Work. '* \ 'jiri;]n" (lnvil (Dalje sledi.) Pozor! Pozor! Krasni stenski KOLEDAR sa leto 1922. Koledar ima 14 strani, na vsaki strani so različne krasne slike, strani so široke 9V2 palca in dolge 16y2 plača; tako krasnega in lepega KOLEDARJA še niste imeli v hiši; cena je 25c s poštarino; pošljite poštne znamke in Vam ga takoj pošljem. Za lase, za sive lase, moške brke, za prahute na glavi, za revmati-zem, otekline, za rane, opkline, bule, ture, kraste, grinte, lišaje, mo-zole, srab. in solnčne pege, ktfrje oči, bradovice, potne no^e, oeeb-., line, debelo kožo in žulje in še veliko drugih zdravil pišite takoj po cenik, ki ga pošljein zastonj. Jakob Wahcic CLEVELAND, OHIO. 6702 Bonna Ave. N. E. m* Ljudska povest. (Napisal Frano Jaklič). ' (Nadaljevanje.) On se ni zmenil zanjo, kar o-tresel se je ji, pa tolkel in suval Barbiča naprej, sikajoč grožnje in psovke, ftelo Roh-in dragi, ki so prihiteli vied krika, so ukrotili besnega Lazarja. "pomagajte!" je vpila Lazar i ea obupno. 4' 1 »omagajte!" Eni so dr/ali Lazarja in ga mirili, drugi so j?a ogledovali Barbiea. "I'mrl nam bo!" je dejal Hren. "Nesimo ga v hišo!" Možje so ga prijeli, nesli v hišo in položili na klop k peci. Rohnočka je zvila staro Lazar jtvo kamižolo in mu jo porinila pod glavo. 4 4 Ven ga vrzite, ven iz moje hiše!" je kričal Lazar ves be sen, ko je videl, da so ga pri-irt sli v hi.šjo. 4 4Ta mi jo to naredil!____Ta mi je zapeljal otroka. Proklet!.... Proklet!" 4 4 Nikar ga ne kolni!----U- mrl bo!____Bo že dobil* kar je zaslužil," ga je pogovarjal Robne. 4 4 Na j se stegne! Cak, da mu pomagam!. .*.." Komaj so ga udržali, da ni iznova planil nanj, in potem so ga peljali v kamrico, kjer so ga straiili. Bar biča so močile ženske z vodo. Ko se je zavedel, je iz-pregovoril komaj razločno: "Slabo mi je----Menda bom umrl----" Ženske so za vpile: 4 4 Brž po gospoda!*1 Nekdo je skočil k mežnarju, ena ženska je umivala'Barbica, druga je pometala. 44Kaj bo?.... Kaj bo?" je tarnala Lazarica in prosila: 4 4 Pomagajte mi!'' Vsa je bila brez glave. Prinesli so križ in sveče in pogrnili mizo. Rohnečka je stopila k Barbiču in mu povedala:4'Gospod bodo prišli, pripravi se!" JCni so posedli po klopeh, drugi so se razšli po vasi, da razneso, kaj se je zgodilo. V začetku ni nihče vedel, kaj je pravzaprav, polagoma so pa že prišli stvari do dna, nekaj iz Lazarjevih besedi, nekaj pa iz njenih____ /"O, ti punca, ti!____ Kako je korajžna!" so dejale ženski _ Lazar je bil noutolažljiv. Žalost in jeza sta ga razburjali, da so ga le s težavo krotili. Šele, ko je zapel zvonček v veži, je umolknil, pokleknil k mizi, si podprl glavo in vzdihoval... Barbič se je dolgo izpovedoval____Po prejemu svete po-/ potnice pa pride gospod župnik k Lazarju in pravi: "O čt\ bolnik vas Mi viditi!" 44Pa jaz njega ne____Iz hiše naj ga vržejo!" "On umira!" '4Naj!----Prej naj bi bil, prej----Preden mi je to storil!" 44 Prosi vas odpusoenja!" 44Nikoli, nikoli!____ Odpustim mu pa ne!" Župnik je napel druge strune in govoril Lazarju na srce. Omdeil ga je, da se je vdal in sel ž njim v hišo. Lazar se je tresel, ko je stopil k peči. Nekaj časa se gledata z Barbičem, kakor bi ne vedela, kaj bi rekla, potem pa zbero Barbič vse moči in reče, da so ga vsi slišali, ki so bili v hiši: 4 4 Odpusti!" Lazar se je stresnil, solze so mu udrle ih je vzkliknil: 44O, da si mi to naredil!" Barbič ga je gledal proseče, da se je vsem smili in so zace- li nagovarjati Lazarja: 4 4 Kar se je zgodilo, se je! .•.. Odpusti mu, ko te prosi!" "Dajte mu roko in pokažite, da ste kristjan!" Lazar so je že neka j časa o-botavljal, potem je po prijel Barbičevn desnico in dejal: "Jaz ti odpustim, za nesrečo moje hčere boš pa le ti odgovoren." , 44Bo že Bog prav naredil!" je dostavil župnik, da se je v-sem olajšalo srce, in se je po obrazu umirajočega razlil žar veselja. Župnik in Lazar sta pa šla v kamrico, ker sta se imela še precej pogovoriti. Nekaj ur potem jo Barbič u-mrl in v Lazarjevi hiši so napravili zanj skromen oder. XII. . Za tisti večer je bilo zopet 'ukazano'. Nihče ni vprašal ukazovalke, kaj bo; po večerji *o kar vsi prišli iz Sela in iz Repa. Sedeli in stali so na starih sedežih in pričakovali, kaj bo, gledajoč se nczaupno, kakor vselej, ko se ni vedelo, kaj pride. Kcpec je vlekel jia uho, kaj razpravljajo ob mizi, z roko je pa dajal znamenje to-varšiji, naj molči. • 44Kaj boš vlekel na ušesa!" je zavpil za njim Jostek, kateremu je bilo zmanjkalo potrpežljivosti. 4 4 Tja stopi pa reci, da tako se psa ubije, kakor je Lazar Barbiea....." Po teh besedah je hipoma vse umolknilo. Za nekaj tre-autkov se oglasi nekdo iz gneče blizu vrat: "Sajgani ubil!" 44Kaj ga ni!----Ali ga ni s sekiro!.... Zakaj je pa mrtev f" so zrasli Kozjei»epci in se srdili. 44O, pamet!_____ Pamet!____ so pa zagnali vr je povedala! To je bila enkrat poštena befceda! Prav tako je!" S| ' 0 4 4 Ječi te za prazen wv.V[ je vpil Kravajec. 44Bog, da j« Barbič s poti." (Konec prih.) Bdim svojo botro Marijo Boltezar, doma iz Smerjen, 1'ara Želimlje, na Kranjskem. ;čula sem, da'je t. 191 .'i živela nekj<> v qic*ve-land, Ohio. Rada bi zvedela, Se še živi in kako se ji kaj godi. Prosim torej, ako kdo ve za njen naslov, da mi ga blagohotno naznani, ako pa morda naveden-ka sama čita ta oglas, naj se mi pismeno javi. Jaz sem doma iz Smerjen i, in sedaj tukaj omožena. Mrs. Frančiška Garvas 513 Stanton Ave Pueblo, Colo. Slovenci In Hrvati v CMsholm, Minn., in okolici. Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari i» zanesljivi Miner's State Bank Chiahohn, Mina. Frank Gouie, Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite v mate-"rinem jeziku. "T o č n o s t", "Varnost'* in Postrežba" je naSe geslo. VZEMITE VZOREC PO GEO. WASHINGTONU! George Washington se ni nikdar lagal, vsakdo naj bi se ravnal pa njegovem vzorcu, ker laž .je precej dregetajoea igrača. Kot bi se skrivali pred strelnimi kroglami, nikdar ne vejste kdaj vas doleti, da vam laž škoduje. Preveč livale je neke vrste laž tudi, ne vzame drl go ko ljudje spoznajo in takoj odbijejo do 25 proč., preč od tega kar ste povedali. Naj-' pravilnejši človek je oni, ki vedno govori resnic,o kot jo jc; govoril George Washington. Zasluge za resnicoljubnost postanejo bogastvo. Resnica pemenja, redne, vračajoče, zadovoljne in vedno veie odjemalcev. Se vedno je bila samo rcsnica oglašana za Trinerjevo grenko vino, to so fondi vzroki, zakaj ima to zdravilo toliko zaupnikov in slave med ljudstvom. Vsak odjemalec postane naš prijatelj pi prostdvoljnv' DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO PO POSTI IN PO KABLJU DINARJI — DOLARJI NAJNŽJIH CENAH PO &IFKARTE ZA VSE PROGE PIŠITE PO CENIK. Emil Kiss, tank ir 133 Second Ave. New York. cglašcvalec. Mr. Peter Dir-Saj ste možje!" je pogovarjal ^ iz Hitesman, Iowa, nam je ^ loisal dolgo pismo prošli mese? "Matci, kaj ječite, ko ni tre- ;'in pripoveduje kako je on pou- fca.... Jaz sem ga videl Barbi-1^ angleške, škotske, švedske ea, prav celo glavo se ima!" se . francosket mdavjey da naj je oglasil kravajec. uživajo Trinerjevo grenk() vi. "Pa ga ,ie vendar ubil! La- >n0 za zgubo slasti do jedil> pro. zar ga je ubil!.... V luknjo ž,; zaprtnici in drugim želodč- fniin_nerednostim. Kadar ku-" Veseli bodite, da ni več piljoteva§ora lekarnarju Barbiea, matci!.... Ga vsaj ali trgovcu z zdravili zahldvaj-fitrvhai" jeprev- tc vednono le Trlnerjeva zdra- pasti ne bo več treba! pil Kravajec druge. " Možje, to ni vredno besede!" je dejal Roline. "Lejte, lejjte, to ni besede vredno, ako kmet ubije reveža!" je zažgolela Sivka ob peči. 14 Pa naj bi bil eden od vila ! (Ad*.) KRANJSKE KLOBASE V zalogi imamo vse vrste gro- cerijo, kakor tudi svežega in pre-kajenega mesa. Blago vedno svpže, a cene vedno zmerne. Naša tfas Lazarjevemu petelinu na posebnost so dombče kranjske klobase, katere pošiljamo tudi izven mesta. Tako razpošiljamo prstd stopil! To bi bil dir! precej bi bila komisija na vasi, pa bi nikoli ne bilo dosti plačevanja---- Nas eden seveda ni vreden toliko, kolikor kmetov petelin____" Po teh besedah je nastala mučna tihota, katero je izpridil Rohne, ko je zavrnil Sivko: '4 Baba je baba. Govori, da le zija, Mari bi bila molčala, ako nisi vedela kaj bolj pametnega povedati!" tudi Trinerjevo vino, Alpenkreu-ter, Theil Oil in več drugih lini-mentov; daje suho grozdje (rozine) fige, slive itd. Naprošene ste vse slovenske gospodinje, dan nas čestokrat obiščete; prav gotovo boste zadovoljno postrežene. Oddaljene družine, pečlarji in pcčlarice, naročajte kranjske klobase na ta naslov: i MARTIN GORSIOH 1134 N. Hickory St.....Joliet, HL TRAKULJA IN ZDRAVLJENJE. Mnogo mož, žen in otrok bolehajoSih za razne bolezni, se zdravi na različne načine brez uspeha, ko je njih nered vsied navadne trakkulje. Pravi znaki so: odhod malih delov te porasitnice, prilicna znamenja so: zgnba slasti, kolcanje, beli jezik, bolečine pod sr-eem, v želodcu, občutki kot, da se nekaj premika v želodcu, vzdiganje v grlo, bruhanje, slaba prebava, bolečine v hrbtu }n ostalih delih života, omotica, glavobol, izmučenost, oslabelost ko je prazen želodec, plavi okrožki okrog oči, in čisto navadno znamenje ,pri otrocih je stalno drezanje v nos, slabo spanje, itd. I Fancide je namenjen, d& odžene trakuljo iz vašega t-e lesnega sistema in ker je to navadno zdravilo, ki se rabi v vsi Evropi ni dvoma o tem zdravilu. To je pravo zdravilo v obliki sladkorčka; otroci ljubijo to, in nor bene sitnosti ni za vživanje tega. ko mislite, da je trakulja, ki vatn kvari zdravje, tedaj ne pozabite rabiti Fancide, ki se prodaja le pri Laxal Med. Co. 1-3 Laxal Bldg., Forbes and Moutytrie Sts., ftttebuEgfr, Fa. ' Zdravilo za celo zdravljenje stane $ltt.48; polovično $7.25. Za zavarovalnino po pošti še 25c posebrj. Znižana vožnja Ker so nekatere linije znatno znižale svoje cene, se nudi u-godna prilika onim, ki so v kratkem namenjeni v stari kraj. Pišite nam po cene in vozni red parnikov. Ako želite dobiti kakega sorodnika iz starega kraja nam pišite po tozadevna pojasnila. Kadar pošiljate denar v stari kraj, ne prezrite naše banke, ki Vam nudi točnost in nizke cene. Za vsa nadaljna obrnite na: pojasnila Zakrajšek & Cešark SLOVENSKO BANKO 70—9th Ave., New York City. Začimbe, zelišča in najr&zno-vrstnejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR . 0. Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY, MATIJA SKJENDER javni notar za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. Našim jugoslovanskim odjemalcem in prijateljem. Neki mož je silno tekel na železniško postajo, da bi še pravočasno pri.šol na vlak. Ko je bil že blizu vlaka, se jo pričel isti pomikati in mu je izgH nil i z pred oči. Poleg njega stoječi prijatelj nagovori tega moža: "Ti nisi dosti naglo te- j kol." — Na to mu prvi odgo-J vori: "Tekel sem dosti hitro, ali prekasno sem pričel teči." Ravno tako je z hranjevan-jem denarja. Začnite štediti že sedaj in nadaljujete to vsak mesee. Če tudi so vaše vloge nizke, v naši banki boste vedi*) dobrodošli. Va« rojak Mr. J. Osbolt bo vesel, če Vam za-more kaj pomagati v vaših trgovskih zadevah. WASHINGTON fe ftlavni sedež Združenih dri*? | in je tudi $edež urada za ird»-jo palentov in naš veliki slovenski urad se nahaja SAMO v Washingtonu, blizu patentnega urada, tako da zni lahko vse o-sebno opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PO NIZKI CENI. Infe A. M. Wilson je znano te 31 let. Pišite danes po našo sloven, sko brezplačno knjigo v izumik in patentih. A. M. WILSON, Inc. Siiccesftor* to the lato A. M. Wilson J PATENTS 312 Victor Building. WASHINGTON, D. C. First National Bank CHISHOLM, MINN. Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter član« K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI. Slavna društva K, S. K, JM pozor! Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniike liste, društvena pravila i t. d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unij ska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenske-ga na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše sL društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas. V naii tiskarni se tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOV. LIST V AMERIKI. Stane na leto samo $2—za pol. leta pa le $1. v 1 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.. Established 1857 Lincoln vlagal dsnar v banko ter jo ves čas svojega življenja ljudstvu toplo priporočal, da naj varuje in štedi. Lincoln je bil mišljenja, da je bodočnost naže dežele v tesni zvezi z varčevanjem med ljudstvom. Rojstni dan tega velikega emancipatorja ne moremo na lepši način proslaviti, kot da se sami osvobodite vseh skrbi s tem, da vlomite svoj denar na bančni račun. Naša banka se vam za te posle toplo priporoča, da vložite denar na čekovni ali na hranilni račun. rA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 185- Zrno do zrna - pogača Kamen do kamna - palača VLOŽITE VAŠ DENAR V SIGURNO BANKO IN ZAVARUJTE SE S TEM PRA- VOČASNO ZA VAfiO STAROST, i tel r«vt l^K i' '•ifffflSMI Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na ''special interest account", (posebni obrestni račun). Vloge so zasigurane z najboljšimi bondi. Državno nadzorstvo. Vlagatelji izven New Yorka, kateri hočejo napraviti redne vloge nam naj pošljejo denar po pošti; za prvi polog izdamo knjižico, katera bi ostala na željo pri nas v pologu, ter jo )do polletnem obrestnem pripisu pošljemo v pregled. 82 Cortland Street New York, N; Y. FRANK SAKSER STATE BANK GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE B ANKE.