xr a vpr\T TC2TT f^TPTP TTT7"f?TVT T TCJ^nP JCvJ1X w Jj>XSxx WJCaJXxV. V JCalN JLatlo JL «
»Danica« izhaja vBak petek na celi poli in veljš. po poŠti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za V, leta 3 krone, za 1/4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan popre|.
Tečaj LV.
V Ljubljani, 7. novembra 1902.
List 45.
Saj moja mati je Marija.
(Sv. Stanislavu, 13. novembra).
Mladenič sveti Stanislav, Deležnik rajskih zdaj višav, Vprašan: „Kaj da se nklanja, Ime Marija ko naznanja?" — Odgovor dal je vsem enak Prisrčen, mil, nad vse sladak, Ki samo čistim srcem prija: „„Saj moja Mati je Marija!""
Premnogega rešilo je Pognbe sladko to Ime. Če došla je skušnjava grešna In bila moč ti brezuspešna; Vselej ti vest je zapretila, Da te ne zvabi kaka sila In te ne zmoti hudobija: „ „Saj tvoja Mati je Marija.""
O čuj, slovenska mi mladost, Največja bodi ti radost Mladenčn svetemu slediti, Marijo vedno ti ljubiti; Na vzvišeno pomisli čast Ter kliči, ko se vzbuja strast, In koj premagana bo zmija: „„Saj moja Mati je Marija!""
Ne ljubi zlobnega sveta, Ki nima čntja za Boga; Sirene slušati nikari, Sladkanje njeno te slepari. — Kdo ve? mogoče že to noč Bo tvoja zemska sreča proč! A v smrti np edino vlija Zavest: „„Mi Mati je Marija!"®
Prosto poslovenil Radoslav Silvester.
Trstenik.
IV. Cerkvi.
1.) Zupna cerkev sv. Martina.
(Dalje.)
Leta 1874. je bila cerkev popolnoma dodelana. Gregorič je torej prosil tedanjega kneza škofa ljubljanskega, dr. Jerneja Vidmarja, da jo blagovoli posvetiti. Jeseni 11. oktobra 1874 na dan sv. Justine se je vršilo slovesno opravilo vpričo mnogo duhovnikov in neštete množice vernikov. Knez škof je delil tudi zakrament svete birme. Pridigoval je predaseljski župnik Jožef Kerčon. V veliki altar so uložili ostanke sv. Sekunda, sv. Diodore in sv. Evtro-pije. Pri zakristiji na zahodni strani velikega altarja viseča tablica nam pričuje o tem dogodku. Obletnica se obhaja vsako leto 3. nedeljo meseca oktobra ob obletnici posvečevanja vseh cerkva v naši škofiji. Takrat pričujoči verniki so se mogli udeležiti odpustka za eno leto, na dan obletnice morejo dobiti odpustek za 40 dni vsi, ki molijo v cerkvi po papeževem namenu. Leta 1899., ko je preteklo 25 let, odkar so začeli staviti novo cerkev, je povabil gospod župnik Janez Mikš gospoda duhovnega svetnika Jožefa Kerčona iz Predaselj, da je zopet že četrtič na Trsteniku — pridigoval ob redki slovesnosti. Drugi dan je bila za rajnega Frana Marinšeka, ustanovnika nove cerkve, črna sv. maša, h kateri so se sešli v obilnem številu hvaležni mu župljani.
Krasen je bil 11. dan oktobra 1874 za trsteniško župnijo, ki si je preskrbela z velikim trudom in občutnimi žrtvami hišo božjo, ki jo moramo prištevati med lepše cerkve po deželi.
Stari stolp, ki je za sedanjo cerkev prenizek, — 16*5 wi meri do lin in je pri linah 4*56 m širok — nosi 3 zvonove z glasovi: e, fis. ais = 1, 2, 4. Skozi spodnje krilo merijo 125 : 104 : 82 cm. Veliki tehta 16 20, srednji 11 in mali 5*48 stotov. Srednji se ne ujema dobro z velikim in malim. Napisi nam naznanjajo, kdaj in kje so bili uliti. Na velikem beremo spodaj ob robu: Anton Samassa La-baei 1827. Matheus Lombar, Jakob und Joseph Javemik, Martin Perne, Kirchenprobste (ključarji). Podobe na njem so: sv. Martin, Kristus na križu, sv. Anton Padovanski, Marijino vnebovzetje, sv. Marjeta in sv. Feliks kanta-licijski. Zvonarju so dali zanj 1248 gld. 6 kr-konvencijskega denarja. Srednji nosi zgoraj pod krono napis: Ecee crucem Domini, fugite partes adversae, vicit leo de tribu Juda, radix David, Alleluja. (Glejte križ Gospodov, bežite sovražne stranke, zmagal je lev iz Judovega rodu. Davidova korenina, aleluja). — Zu Gottes Ehr bin ich geflossen, Marx Mathias Zeehenter in Clagenfurth bat mich gegossen 1722. (V božjo čast sem tekel, M . . . M . . . Zeehenter v Celovcu me je ulil.). Spodaj : Lucas Globotschnik, derzeit Pfarrer zu Hoflein, Adam Hribar, Thomas Malv, Barthleme Gross, Urban Romia derzeit Ziehpriibs alda (. . . . tačas ključarji). Podobe: Sv. Martin, Kristu« na križu, sv. Barbara, Marija pomočnica, na vrhu pod krono 9 angelskih glav. Na malem zvonu slove napis zgoraj: Vineenz Gollner goss mich in Klagenfurth 1830. (V. Gollner me je vlil v Celovcu 1830); spodaj: Fr. Schustersehitsch, Pfarrer, Martin Perne u. Fr. LTranizh, Kirchenprobste. Podobe: Sv. Martin Kristus na križu, sv. Florijan, rožnovenska Mati božja. — Do leta 1827. je veljal za veliki zvon sedanji srednji, izmed ostalih dveh je vzel enega zvonar v račun, drugega so prodali v Cirčiče pri Kranju.
2.) Podružnica sv. Dominika v Tenetišah.
Dobre pol ure od župnijske cerkve proti jugu je oddaljena trsteniška podružnica, posvečena sv. Dominiku (f 1221). V Tenetišah je bila nekdaj, kakor pravijo, mnogo obiskovana božja pot, ki so jo imenovali: „Pri sv. Nedelji." Mogoče je, da so bile z njo v zvezi velesalske dominikanke. To se mi zdi tem verjetnejše, ker so bile nekatere hiše v Tenetišah res podložne samostanu v Velesalu. Iz tega bi mogli sklepati, zakaj so posvetili cerkev sv. Dominiku, slavnemu ustanovitelju reda pridigarjev ali domini-
kancev. Ljubka in precej prostorna cerkev s svojim pokopališčem ima krasno lego na holmcu. Zelo stara je. Ko jo je obiskal leta 1631. škof Rajnald Scarlichi, so bili v njej 3 altarji: veliki sv. Dominika, na evangelski strani sv. Nikolaja, na listo vi sv. Janeza Krstnika, vsi trije posvečeni.*)
Posvetili so jih Scarlichi-jevi predniki, Tomaž Hren. ali še njegovi predniki, kar je verjetnejše. Ob Hrenovem času se je namreč zidalo malo novih cerkva; ta apostolsko uneti škof je imel takrat polno drugih važnih opravkov. Tudi opazka, da je dobil Scarlichi v Tenetišah stare podobe (icones veteres) priča o starosti cerkve. Ze takrat je imela cerkev svoje pokopališče. Skof je ukazal, naj se stari altarji, ki so bili zelo zanemarjeni, popravijo ali poder6, njihovo kamenje pa uloži v zid okoli pokopališča (la-pides super coemeterii murum ponantur). Tene-tišani so namesto starih napravili nove altarje in sicer po tedanji šegi v baroškem slogu.
Na svodu je letnica 1766. Takrat so jo morebiti popravili. Lesena plošča, vzeta iznad starega stranskega altarja — sedaj jo ima cerkvenik na vežnih vratih — nosi napis: St. Joaones Baptista ora pro nobis. 1678. Tudi Valvazor jo imenuje kot 13. podružnico pred-dvorsko: „St. Dominici zu Tenetischah mit dreyen Altiiren. Am 1. Sonntag nach St. Georgii ist da Kirchweyheu (Sv. Dominika ... s tremi altarji. Prvo nedeljo po sv. Juriju je tukaj cerkveno posvečevanje). Po Erbežnikovem naznanilu so jo postavile vasi Tenetiše, Letence, ! Kamnjek in Zav6de. — Pod župnikom Grego-i ričem je prenovil stare altarje Juri Tavčar iz Idrije in sicer oba stranska leta 1877., velikega 1878. Trije so: veliki sv. Dominika, ki ima ob straneh podobe sv. Roka, sv. Notburge, sv Jakoba starejšega, apostola, in sv. Sebastijana; gledalcu vstopivšemu v cerkev na desno: altar sv. Janeza Krstnika, ob straneh sv. Neža in sv. Apolonija; na nasprotni strani: altar Matere božje, ob straneh sta kipa sv. Barbare in sv. Lucije. V poslednjem je bil prej sv. Nikolaj. Pri popravljanju 1877 so se odločili za Mater božjo. Cerkev je obrnjena proti vzhodu. Lepi stolp sredi pročelja je dobil leta 1860. pod Marinškom novo uro „Prejšnja je bila stara nad
*) Die 3. sept. 1631 visitavit ecclesiam s. Dominici in Te-netiseh, ubi reperta sunt tria altaria et quidem 1. in choro, eidem Sancto dicatum et consecratum, 2. in cornu evangelii s. Nicolao et 3. in cornu epistolae s. Joanni Baptistae dicatum, ambo consecrata, carent tamen necessariis praeter mappas et icones veteres«. Visit. gen. etc. 1631.
nad 200 let. Gospod župnik Mikš je oskrbel leta 1900. — kakor smo že omenili — novo bakreno streho. Stroški so znašali 3596 K. Stolp, stoječ sredi pročelja, nosi tri zvonove s premerom 115 : 95 : 81 cm in z dobro ubranimi glasovi eis—gis—h (zmanjšani trizvok sedme stopinje) =1,3, 5.*) Veliki tehta 14 stotov in I 24 funtov, srednji nekaj nad 8, mali 5 stotov in 24 funtov. Pri velikem zvonu je samo zgoraj napis: Sub A. R. D. Franciscus Rabitcsh Loci Parocho. Johann Christian Riser gossen mich j zu Krainburg anno 1753.) Pod veleč, krajnim župnikom Francem Rabičem me je ulil Janez Kristijan Riser v Kranju 1. 1753. Jako dobro je še ohranjen in lepo poje. Podobe ima: Kristus na križu, sv. Dominik pred Materjo božjo, sv. Ana in sv. Lucija. — Pri srednjem zgoraj: Zu Gottes Ehr bin ich geflossen, Matthias Lantsmann hat mich gossen in Clagenfurt 1691; spodaj: Ecce crucem . . . kakor pri srednjem na Trsteniku. Podobe: Kristus na križu, zraven žalostna Mati božja, sv. Janez evangelist in sv. Magdalena, škapulirska Mati božja, sv. Sebastijan in sv. Barbara; na vrhu 24 angelov. Tretji ima napis na sredi: Nr. 963 opus Antonii Samassa, La-baci 1852 (. . . Delo A. Samassa v Ljubljani. . .); ob robu spodaj: Fr. Šusteršič, fajmošter, P. Rozman, M. Uranič, ključarja. Podobe so: Kristus na križu, žalostna Mati božja in sv. Janez evangelist, Marija na oblaku stoječa s krono na glavi in z detetom v naročju, sv. Anton Padovanski. — V Kranju, kjer je bil ulit tenetiški zvon, je imel pod mestom svojo zvonarno v sredi 18. stoletja Janez Kristijan Riser. Mož je bil nesrečen. Njegov pomočnik je trdil, da rabi pri ulivanju zvonov slabo blago. Riser se silno raztogoti, prebode neprevidnega pomočnika in za kazen pride potem v ječo**).
Tenetiška cerkev ima precej glavnice. Že 1811. leta je znašala nad 5000 gld. Z dovoljenjem knez škofijskega ordinarijata in deželne vlade je leta 1859. posodila 400 gld. za 5 let brez obresti za zidavo preddvorske šole. Koliko je prispevala k novi trsteniški cerkvi, smo že prej slišali. Pred mnogimi leti so kupili ključarji za cerkev zapravljeno zemljišče „pri Vod-njavu44 v Zgornjih Tenetišah; pozneje so je zopet prodali. — Tudi 4 živinski semnji so bili v daljni preteklosti, kakor sem čul, vsako leto v Tenetišah.
*) Glej Lavtižarja: »Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj« (»Zgodnja Danica« 1901), str. 125.
Glej Lavtižarja: »Zgodovina župnij v dekaniji Kranj.« Prvi zvezek. Str. 12 in 13.
Slednjič naj še povem, zakaj so pustili staro ime „Sv. Nedelja11 in so sprejeli naslov Tenetiše, četudi je samo „ben trovato14 (dobro izmišljeno), kakor pravi italijanski pregovor.
Nekdaj je bilo — tako pripovedujejo — dosti tatov v teh krajih. Ukradli so vola. toda za petami so jim bili že zasledovalci. Prestrašeni tatovi hočeio v naglici skriti vola v cerkev. Vlečejo ga, ali ker se žival brani, zakliče eden izmed tatov svojemu tovarišu: „Tine, tišči!*1
Pror'. dr. Fran fenir.
Dalje prideš
Lurška Mati Božja.
(Potovanje tje, bivanje v Lurdu ter hoja nazaO (Nadaljevanje.«
2. Lurške cerkve.
Zdi se mi umestno, da Vam sedaj še opišem kratko romarske cerkve v Lurdu, ker p»tem bodete lažje umeli ta spis.
„Naznani duhovnikom, da mi sezidajo tu kapelico" Tako je dejala Marija Bernardki.
Neki dan je bil lurški župnik Pevramale ravno pri čudežnem studencu sredi mnogih duhovnikov, ko mu poda zidarski mojster sicer dosti lep obris, po katerem bi se zala, mala cerkvica zidala nad jamo. Župnik ga pogleda in obleti ga rudečica. Naglo zmečka in strga obris ter vrže kosce v Gav. „Kaj delate44, vpraša strme mojster. „Saj vidite44, odgovarja župnik, „sram me je bilo, da si upa človeška skopost darovati kaj takega Materi mojega Boga in zato sem uničil to zanikrno ponudbo. V spominj velikanskih dogodkov, ki so se izvršili, ne smemo zidati vaške cerkvice, nego marmornat tempelj, tako velik, kakoršen se le mora zidati vrhu Masabijelskega skalovja: tako veličasten, kakorš-nega si le more izmisliti vaš duh. Tako, gospod zidarski mojster! Nič se ne bojte, naredite veli-kansk obris, da bode naša cerkev imenitno delo. Ko bi vi bdi tudi Mihael-Angelo, še ne bi naredili cerkve, kakoršna bi bila le količkaj vredna presvete Device, ki se je tu prikazovala.44 „Ali gospod župnik44, opomnili so mu drugi. „treba bi bilo milijonov, da bi se naredilo, kakor vi pravite.44 „Tista, ki je studenec poklicala iz tega nerodovitnega skalovja, bode že vedela nakloniti srca vernikov k darcžljivosti.44 odgovara župnik.
*
MožBožji je hotel zidat i prekrasno cerkev in taka se je tudi zidala. Lepa gotska bazilika v Lurdu se sedaj prišteva najlepšim svetiščem na svetu. Zidali so jo deset let od leta 1862—1872 in stala je milijon goldinarjev. Morda je ni na svetu romarske cerkve, katero bi tako mnogoštevilno obiskavali pobožni kristijani iz vseh delov sveta kot lurško Marijiuo cerkev. — Sestoji pa iz dveh cerkva. Spodnjo cerkev imenujejo krioto: zgornjo pa baziliko. Pri vhodu v kripto stoji bronast kip sv. apostola Petra. Sv. Peter sedi na prestolu, v rokah drži ključe. Prav vsak francoski romar se tu ustavi, pobožno nekaj zmoli in poljubi noge sv. apostolu. Na desni in levi od kipa vodita dva hodnika v temno, nizko cerkev. Stene na hodnikih so obložene z belimi marmornatimi ploščami, na katerih so z višnjevimi črkami popisani mnogi čudeži. Na koncu desnega hodnika je zakristija, kjer stanuje po dnevi vedno duhovnik, da blagoslavlja romarjem rožni vence, podobice, svetinje in druge stvari. Od zakristije na desno je cerkev: kripta s 5 altarji. Pred velikim altarjem, posvečenim Materi Božji, sveti vedno 23 sve-tilek. Kaj pripravna je ta podzemeljska cerkev za zbrano molitev. Zato pa starejši romarji najraje zahajajo tu sem, da tem lažje opravljajo svoje dolge pobožnosti. Kadar ni v Lurdu vna-njih romarjev, tedaj masujejo domači duhovniki ob delalnikih navadno le v kripti. Kakor se gode čudeži pri jami in v baziliki, tako je že marsikdo v hipu ozdravel tudi ▼ kripti. Omenim le dveh bolnikov Viktorja Musy (Mizi) in Ivane Fontenay (Fontne). Slišali ste gotovo že pri šmarnicah, kako jima je Marija nakrat podelila ljubo zdravje v tej cerkvi. Viktor je ozdravel 15. avgusta 1873 in Ivana 15. avgusta 1874. Prav, ko jc mašnik Dominik Sire (Sir) nekdanji Viktorjev profesor pri velikem altarju izrekel: „Sursum corda — kvišku srcau, obšel je hromega Viktorja čuden čut. Zdelo se mu je, da je zdrav in nekaj ga je sililo, da naj vstane in poskusi hoditi. To se je zgodilo nagloma in prej ni čutil nikake razburjenosti. Hipoma se je čutil popolno zdravega, vstal je iz postelje, 11 letna bolezen je prešla kakor premine tema, ko se zjutraj prikaže solnce. Leto dni pozneje veliki šmaren je za nekim stebrom pri velikem altarju ležala na vozičku Ivana, bila je prav na istem mestu, kjer se je pred letom ozdravil Viktor. Gospod Dominik Sire (Sir) je bral zopet sv. maso ob 7» 9 in ko je dokončal evangelij, vstala je Ivana z vozička. Sedemletna bolezen je izginila v trenutku.
Krona vseh zidarij v Lurdu je Marijina bazilika, ki se ponosno dviga nad kripto. Kakor sem že omenil, zidali so jo dolgih 10 let. Krasna je njena lega. Ustopili smo v j mesto, in že smo jo ugledali. Sezidana je namreč na 30 metrov visokem, skalnatem griču. Zadaj ! za cerkvijo se polagoma in stopnjevito 1 vzdigujejo pirenejske gore. Res romantično — krasno ozadje! Na levi strani od cerkve je skalnata Kalvarija, na desni pod cerkvijo so masabijelske skale, reka Gav, od Gava naprej nizki griči, vrh katerih stoji več samostanov. — Cerkev z zvonikom gleda v mesto. K baziliki se pride od dveh strani. Na levi strani med baziliko in Kalvarijo je široka cesta, ki se polagoma dviga in vodi k cerkvi. Na desni strani, kjer se grič strmo spušča na ravnico ob masabijelskih skalah, so napravili umeten cestovod. Pot vodi k cerkvi na mostu podobnih obokih, ki se vspenjajo od ravnice do cerkve na skali. Ti oboki so sezidani iz samega kamena. — Na vrhu smo pred cerkvijo. Oglejmo si jo, kalrosna je? Ponosna stavba iz belih, štirivoglatih, obsekanih kamenov. Slog je gotsk. Stolp je veličasten, streha je kamenita. Po vseh robeh na stolpu in cerkvi ugledamo male, steklene posodice v vrstah, druga tik druge. Več sto jih je, kaj neki je to? Električne žarnice so, barvane so belo, zeleno, rudeče. Kd?j vendar gore vse te nebrojne lučice? Na večer pred vsakim velikim Marijinim praznikom in na praznik sam se vžgo te žarnice in s*pljejo daleč na okrog prekrasno električno luč in oznanujejo svetu brezmadežno svetlobo Marijine prečiste duše. Najkrasnejše, najčarobnejše je na večer Marijinega vnebovzetja, ker prižgo prav vse lučice in tedaj cerkev kar nekako plava v sijnih, i svetlih višavah. Duhovnik iz ljubljanske škofije, ki je pred par leti bil v Lurdu prav o velikem šmarnu, se je izrazil, da kaj takega še celo v j Rimu ni v baziliki sv. Petra ob najizvanrednejših slovesnostih, ko tudi razsvetle vso cerkev. Lurška
i
bazilika tedaj v razsvetljavi nadkriljuje papeževo baziliko v Rimu. Zunanjščina cerkve je lepa, bogata, a ni v nobeni primeri z notranjščino. Kaj vse vidiš, ko vstopiš v najbolj obiskovano cerkev na svetu? To je bogastvo, to je krasota, kar strmiš. Le počasi se more oko nagledati lepote te hiše Božje, te palače same nebeške Kraljice. Spodobi se, da ti, cenjeni bralec, in jaz poklekneva najprej pred velikim altarjem in počastiva Kraljico kraljic, Mater vsega Človeškega rodu, Čudodelnico devetnajstega stoletja. Po kratki molitvi si oglejva vse po cerkvi. Ozri se, kaj vidiš naj-
prvo pred velikim altarjem? Pri nas povsod sveti pred presv. Rešnjim Telesom le ena večna
luč — tu vzreš 15 zlatih svetilek, v katerih
* i
gore lučice noč in dan neprenehoma v Čast Je- ! zusu in Mariji. Vse te svetilke so darovali Ma-riji njeni goreči častilci. — Poglej veliki altar. i Ves je iz čistega kararskega marmorja. Tako se tudi spodobi za najčistejšo Devico, ki ni imela nad seboj niti najmanjšega madeža. V altar ju stoji prelep kip lurške Kraljice. Srednje postave je, oblečena je tako, kot se je prikazovala Bernardki. Na glavi ima dragoceno, zlato krono, v kateri se blišče v treh vr- j stah dragi kameni. O slovesen je pač moral biti trenutek, ko so kronali lurško Marijo. Gotovo je bil navdahnjen nadzemskih čutil nadškof nuncij Meglia, ko je 3. julija 1876. v imenu slavnega papeža Pij IX. odičil lurško Gospo s to krono. Iz 100.000 grl je takrat zadonelo: „Vive P Immaculče Conception—Brezmadežno Spočetje naj živi!" — Tega glasu odjek pač še danes zvenčva med romarskimi četami v Lurdu.
To je bil svečan dan za Lurd, za katoliški svet, pa tudi za nebesa. Tudi angelji v nebesih so takrat Mariji zapeli: „Vive V Immaculee Conception, — Brezmadežno Spočetje naj živi !a Kdo je ta, ki je tako lepa, bela? Kdo je ta kronana Kraljica? Poglej, kaj vidiš nad njeno glavo? Te-le besede bereš: Jaz sem Brezmadežno Spočetje". Nad altarjem držita dva angelja zlato, palmovo vejico, katero je poslal Mariji, svoji Gospej, sam Kristov namestnik, slavni Pij IX. „ V sprejmi to palmo — ki naj ti je znak zmage!"
Marija je zmagala, osramotila vse svoje mnogovstne nasprotnike. Brezmadežna Mati vlada in kraljuje v tej cerkvi, dočim večino njenih nasprotnikov davno že zagrinja grob.
Kipelan Ivan Miklavčič.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenska propoved iz 1.1755.
V trnovskega župnišča podstrešju sem našel troje, kar me je zanimalo: raztrgano na platno slikano podobo sv. Ivana Nepomučana — delo Mencingerjevo, katalog profesorja F r. Metelka, kažoč rede, ki so jih prejemali njegovi, sedaj že mrtvi učenci iz slovenščine, in staro osem strani male čveterke ob-segajočo, z orumenelim črnilom drobno pisano slovensko propoved. Sliko je zakrpal in vešče popravil akademiški slikar g. Ljudevit Grilec. Metelkov
zapisnik sem izročil Rudolfišču, o poslednji najdenki pa poročam v nastopnih vrsticah.
Neznan novomašnik je opravil 21. nedeljo po binkoštih 1. 1755. prvo sv. daritev v vodiški cerkvi. Bila je tedaj zahvalna nedelja. Obeh slavnosti spomin je strnil nepodpisan govornik v propovedi. s kraja omenjeni, noseči na čelu opomnjo: J: M: J: Haec contio dieta est Dominica 21 post Pentecostea anno 1755 in Bodiz, ubi una cum primitijs neomystae celebrabatur Dominica gratiarum aetoria, in qua pro-ponitnr ss: sacrificij missae et status sacerdotalis dignitas.
Rek („Pot.rpi z menoj in vse ti povrnem". Mat. 18.) je latinski, kakor pozneje v govoru vsi navedki iz sv. pisma in iz cerkvenih očetov. Menda jih je pro-povednik sproti prevajal govoreč, ne da bi jim zabeležil prevod v spisku.
V uvodu pretehtuje evangeljskega hlapca dolg. Ogromna svota se mu zdi še premajhna v primeri z dolgom, ki naj ga pomenja t. j., z grehom, ki je neskončno razžaljenje božje. Vsi smo dolžniki Boga, tudi tisti, ki ni grešil. Božji dolžnik je tudi on, ker nikdar ne more Bogu povrniti dobrot, ki mu jih deli vsak dan. Potem opozarja govornik svoje poslušalce na darove, ki so jih prejeli v bližnji minulosti od Boga rekoč: „Slaste dons ste persehle ukupei sse bogu ien s: meriete kocer patrone uasehe fare sse sahualite. ke ste posegnane bli per sitnem pulo, ker taisto ie blu obuareuano pret hudem urtmenEm. kir nasehe pohistuo ie blu sciiirmano pred ognam ien uaseha suinza pret nasnaneme bolesneme ien sa uez drugeh gnat, praum bote prasehale na kai seno uiso bote bogu sse mogle po dousnuste sahualet ien doste strite.**)
To store lahko z daritvijo sv. maše; rpo-gleite le na tega nouo segnanga masehenka, katire dans ta peruecrat ies negoume rokame bo Xtesa .Te-sesa senu bosiega temo nebeskemo ozeto u s: masehe gore ofrou, ies tistem, ze ga tude ui bote ofrale, snate plazate uefs uaseh douch ien ies tem samem ofram ien ies nobeno drugo rezio nasamorete letega strite.*4 Zato jim hoče razložiti neprecenljivost sv. maše, da jim bode jasno, kako naj se zahvalijo Bogu in mu plačajo veliki dolg, potem pa da spoznajo čast presv. daritve in mašnika, ki jo izvršuje.
Sv. maša je neprecenljiva, ker je častna, spravna, zadostna in prosna daritev. Našemu neznancu rabijo žato latinska poimenovanja: sacrificium Eucharisticum, propitiatorium, satisfactorium, impetratorium. Razlago o sv. maši je povzel iz propovedne knjige: Jos. Ign. Claus, Der an vilen Orthen eingeladene Gast-Prediger, Augspurg und Ihnsprugg 1752, česar pa ne omenja v svojem spisku. V tej knjigi se nahaja na str. 426—432 propoved o visoki ceni sv. mašne daritve in duhovskega stanu, ki jo je govoril Claus 19. nedeljo po binkoštih 1. 1731. na novi maši v Hin-delangu. Vodiški slavnostni oropovednik se je polastil jedrovitega Ciausovega govora, ga prosto prevel. zamenjal mu uvod in prekrojil zvršetek. Mestoma je kaj izpustil, tako pri prvi točki primero: rDenimo, da bi bil svet poln knjig, vsa morja samo črnilo, vse stvari
*) V tem sestavku navedene besede noznanega propovednika
niso prepisane na gajico. nego stoje tu tako. kakor v izvirniku; ■ samo pri podvojenem s-u si je misliti prvega dolžina ^fj.
sami pisalci in bi bile vse knjige popisane s slavo božjo tako, da bi pošlo vse črnilo in bi bile vse stvari utrujene od pisanja, bi bila vsa ta čast Bogu prav toliko, da se mnogo manj dostojna, kakor če bi kakemu mogočnemu vladarju, kralju ali cesarju podaril vinar; ker se omejeno bitje ne more enačiti neskončnemu." Drugod je zopet kaj dodal ali razširil kako trditev Clausovo. Ko pri drugi točki nagovarja maš-nika. mu živeje slika njegovo bodočnost, nego nemški izvirnik rekoč: „Tude te nima strasebet ta uelika muia katira te sebe naprei stoi. ke boseh mogou tekat po bribeh ien dolinah, po nože ien podneue, u snego ien u desio. u mraso ien u rozine, lakoten ien sein, u per-tergeino tega potrebnega spaina ien pozitka". V kulturnem oziru je jako zanimiva slika, ki jo razgrinja neznani propovednik novomašniku pri 3. točki, opisujoč mu zaničevanje, ki tolikrat leti na duhovnika. Bridke čase mu prorokuje: ,.Ze glih sse boseh po nože ien podneue trude (I). ze glih boseh siue lasse sse pustou raste od skerbi kocu be ta folg bel poduzon ze glih sse boseh u spondnizali potiti, ze glih boseh prossou boga sa srezo taistega, uez naueriome de be tisto ka-tire poahtou, ampae ussaetere le poreže da ie dous-nust tarioua. ke te bo sagledou de greseh pobesi pret tabo bel ket pret hudizam. al pa od delež te bo po-kasou. poglei tam far gre; o nai sse pa permire ies zloueske slabuste. kar bueh nadapuste, de be sse ti utegnoo u ene al dmge reze spoteknite. kei falite, usseh ozi boio utehe, usse bo od tebe gourelo, usac-tera baba al telebalast .lune/, ien preuseton kmet bo toi sodu ig. bo zes te gospod a rst no otou iemete ien te bo noter do serza usekou. uideseh tocu boseh za-steir. Ob zvrsetku opominja govornik novomašnika, za koga naj prosi Zveličarja, ko ga bo držal prvikrat v rokah. Tudi tu se drži Clansa; razlika je samo v tem. da je imel vodiški novomašnik mater živo. hin-delanški pa očeta in tla je prvemu dnšel s prižnice opomin, naj se spomni pri sv. maši tudi tistih dveh, ki sta 11111 naklonila mizno praviro: sprosi naj blagoslov »slaste tema dvema Patronama katira ies neh dobroto sta me htemo stano pomagala.- Poslednje besede posvečuje govornik zopet zahvalni nedelji bodreč vodiške župljane k hvaležnosti. Poslušalce ogovarja: andohtelne usse senpei sbrane. o Andohtelne Ntiansce dnsehe. ali samo: andohtelne; novomašnika pa z besedami: o lube moi nouo segnan maseheng, ali: lubes-nine mui nouo segnan maseheng.
Beročemu to propoved so mi prišle na misel Vodnikove besede, s katerimi je dobro označil večino p i s a 1r e v prvih treh četrtin Iv stoletja: -Sleherni pisavec je krajnsko pisal, kakor se mu je zdelo; nobeden ni gledal na eno stanovitno vižo. vstavo ali red." Da. ..z' krajnskim pisanjem so delali kakor prešič /' liiehain". Vodiška p ro po ved z 1. 1756 nam P r i č a. kako zelo je p r o p a 1 tedaj s 1 o ve n s ki j e z i k. Stari p is a 1 e i so bili pozabljeni: v pozabo je šla H i pol it o va slovnica. Slovenščino je pisal do maletra vsak v svojem narečju ne meneč se ni za pravopis ni za jezikovno čistočo. Naš propovednik si je samovoljno sestavil svoj krivopis iz bohoričice nametano z latinskimi in z nemškimi črkami (/.• piše z: I: in ' li. pr. /.o.er. /,el»er. tebo: črka * mu rabi za: * v tem slučaju jo včasih podpre z Bohoričevim dol-ginom — :. : in le katerekrati tudi za: katerega pa
večinoma izraža z: srh; z stavi za: c in č; črko m izpušča konec besed po zgledu latinskih pisalcev, naznanja jo s črtico, zavihnjeno preko predzadnje črke. Kako okorna je njegova gorenjščina, kažejo gorenji zgledi. Proti koncu propovedi omenja naš neznani govornik svetopisemskega dogodka, ko se je očak Jakob boril z Bogom. Poglejmo, kako se je propovednik sam boril ž njim in kako mu je mikastil poslednji črki v nekaterih sklonih: 1. buch, 2. boga, 3. bogovo, bogouo, bogu, bugo, 4. boga, 5. per bugo, 6. ies bogam. Poleg kopice zrnja (obet, a = obljuba; slat = cekin; sa-praulenez; zeste = česte pl.; doduschmalou; umerkne; pobesi = pobeži, krasen fut.) se šopiri nebroj nem-čizmov oznanujočih, kako se je v 18. stoletju z božjo besedo vred zasevala s propovednic tudi tuja beseda med slovensko ljudstvo.
Župnik Ivan Vrhovnik.
Izlam in krš&anstvo.
(Dalje.)
Bolj zanimiv je „dokaztf, ki ga navaja v isti suri (261. vrsti). Tako-le govori:
ln ko je rekel Abraham: „Gospod, pokaži mi, kako bodeš oživil mrtve!" odgovoril je: „Ali še ne veruješ?" — „Pač,u reče (Abraham), „toda, da se srce moje za stalno umiri." Nato mu reče: „Vzemi torej štiri ptice in razreži jih v kosce, in potem položi na vsako goro po jeden kos. Potem jih pokliči iu prišli bodo k tebi: vedi, da je Bog premogočen in moder.11
Nato ne pove dalje, ali je Abraham napravil ta poskus ali ne. No, izlamski bogoslovec Gelal dopolnjuje to bajko na ta-le način: „Vzame torej Abraham pava, orla, vrano in petelina, zakolje jih in razkosa, pomeša kosce mes£ s perjem, glave njihove pa obdrži pri sebi: potem jih pokliče raztresene po raznih krajih, kamor jih je bil raznesel; in priletel je del k delu, dokler niso bile ptice obuovljene, in na to so pristopile k svojim glavam". Ta bajka naj bi bila dokaz, da Bogu ni nemogoča nobena stvar, torej niti vstajenje od mrtvih. Sploh pa, dasiravno je ta dogodbica dosti smešna in neverjetna, vender je skoro jasno, da je pobral vso misel iz sv. pisma. V Genezi (pogl. 15. vrsta 7. si.) beremo: „In rekel mu je (Bog Abrahamu): Jaz sem Gospod, ki sem te izpeljal iz (Jra Kal-dejcev, da bi ti dal to deželo v posest. — On pa je odgovoril: Gospod Bog, kako morem vedeti. da jo dobim v posest? — In Gospod mu je odgovoril: Vzemi mi triletno telico, triletno kozo in triletnega ovna, tudi grlico in goloba. — In vse to je vzel in jih razpolovil po sredi in oba dela položil drug druzemu
nasproti, ptic pa ni razdelil. In ptici sta planili na trupla in Abraham ju je odganjal." — Zopet lep dokaz, kako korenito je znal Mahomed izrabiti in izkvariti svetopisemska mesta, ki so mu vgajala slučajno.
Nebrojnokrat omenja koran vstajenja sopet na druge načine. Sura 75. govori celo samo o vstajenju, zato se ta sura imenuje „kijameta; ker je dosti pristojna in kolikor toliko zanimivim načinom sestavljena, naj jo navedem v
celoti.	;
„V imenu Boga smilovatelja usmiljenega!*) Prisezam**) pri dnevu vstajenja in prisezam pri duši, ki toži sama sebe. Ali misli človek, da ne bodemo zbrali njegovih kostij? Resnično, mi moremo zravnati prste njegove. Ali človek utaji rad tudi to, kar je pred njim. Vprašuje: kdaj bode dan vstajenja? Ko mu oko otemni, in ko mrkne mesec, in ko se združita solnce in mesec, j tisti dan poreče človek: Kje mi bode pribežališče? (Kam naj ubežim?) Nikakor, nobenega pribežališča ne bode! Pred tvojim Gospodom bode se stalo ti ti dan. Povedalo se bode človeku tisti dan, kaj je storil poprej in pozneje; Človek bo celo priča proti svoji duši, čeprav bi se opravičeval . . . .***) Tako je. Toda vi ljubite brzo minljivo življenje, prihodnje pa zanemarjate. Lica nekaterih bodo tisti dan bliščeča in gledala bodo svojega Gospoda; obrazi nekaterih bodo pa žalostni, mislili bodo, da se jim dogodi veliko zlo. Resnično, ko pride duša že do grla in poprasujejo okolostoječi: kdo mu prinese začarane pijače, (da ozdravi)? In mislil bode, da je ločitev prišla, in položil bode nogo k nogi****); tisti dan bode prignin k Gospodu tvojemu. Kajti ni veroval in ni molil in dolžil je (koran) laži in obrnil se od njega, in oholo je stopal k svoji družini. Blizo ti je, blizo; zopet rečem, blizo ti je, blizo. Ali misli človek, da je popolnoma sloboden? Ali ni bil izsejano neznatno seme? Potem je bil izkapljana kri, in Bog ga je ustvaril in sorazmerno obličil, in napravil je iz njega dva spola, moškega in ženskega. Ali ne more tisti, (ki je kaj tacega storil,) tudi mrtve obuditi v življenje?"
Bogoslov Karol Cankar.
*) S temi besedami (»bismi-llahi •rr&hmini-rrabimi«) se namreč pričenja vsaka sura.
**) Nekateri prevajajo 14 uksimu z »ne prisezam«, drugi zopet »prisezam«, ker besedica »la« se rabi včasih negativno (non), včasih pa trdil no (utique). Sicer je pa čudno, da se Bog roti pri vstajenju, katero misli še-le dokazati.
***) 17., 18. in 19. vrsta niso v nikaki zvezi z vsebino te sure, zato jih izpuščam.
*••*) slika vzeta od umirajočega, ki iztegne noge in obenem združi,
Greh in pokora.
(Povest, i
2. Rojen na cesti — vzgojen v trdnjavi.
Pridni trobentač je bil; kakor je bilo že povedano, najdenček. Redar ga je našel v vasi blizu Pariza, na robu nekega jarka na pol mrtvega od mraza in lakote. Nesel je torej nekaj tednov starega otroka k županu, kar je bila njegova dolžnost. Župan, strastni kadilec, imel je polno zbirko malih in velikih pip. Ko torej vstopi redar z otrokom v njegovo sobo, nagovori ga župan po stari navadi: Kakšno pipo si mi prinesel? Od tega časa se ga je prijel priimek „Pipa" Izročeno je bilo dete redarju v oskrbovanje. Pol franka plačila je prejemal na teden zanj. Ko je otrok nekoliko odrastel, da je pričel hoditi, smel je z županovo mačko in psom v kuhinji jesti. Za vzgojo je skrbela vas, to se pravi: nikdo se ni brigal zanj. Pipa je dobil tu skorijo, pobral tam kost. spal kjer je hotel ali kjer je mogel dobiti kako luknjo. Zaničevali in tepli so ga vsi vaški otroci. Tako so mu potekala leta. Postal je star šestnajst let ali o vzgoji je vedel toliko kakor županova pipa, katero mu je podaril oče župan. Bal se ni drozega nego tepenja in Ijabil ni druzega nego prostost. Bil ni hudoben po naravi, videl se je marsikomu le, ker ni bil nič poučen. Nekega večera ga vrže njegov gospodar, kateremu je pasel živino, brez vzroka na cesto. Enako divji mački zarujove, ter premišljuje nekaj časa, ali bi surovežu kamen vrgel v okno ali v čelo. Ali v pravem času se premisli, vstane ter teče proti Parizu. Tukaj je bil v treh mesecih pri treh gospodarjih in prav toliko mojstrih. Dasiravno je bil delalen in spreten, vender ga niso trpeli dalje nikjer, nego kake štiri tedne. — Ko je sprevidel, da z njegovim rokodelstvom ni nič, stopil je pri vojaškem polku v službo. Zdaj je bil sam svoj gospod, snažil je hleve in delal rezanico za konje. A tudi takaj je sprevidel že v štirinajstih dneh, da v vojašnici ni z rožicami nastlano. Kesal se je, da ni ostal pri kakem mojstru, hotel je ubežati ali to se mu ni posrečilo. Mesto proč od vojakov, — prišel je v luknjo. Ko bi bil poznal dneve v koledarju, videl bi bil vse polno rudeče zaznamovanih, katere je preživel v zaporu. Slednjič se sta njegov stotnik in „pipau odločila, da se ločita drug od druzega. Mislil je sedaj zopet na beg, ali to se mu ni posrečilo. Stotnik ga je pustil vjeti in zapreti za kazen v trdnjavo. Tu je dobil slabejšo obleko, mesto sablje lopato, mesto konja dvokolnico. V trdnjavi je bil Pipa prav miren. Tukaj se ni dalo zbijati šal s temi jonaki, ki so imeli na levi prsni strani velike zaslužne svetinje. Narednik trdnjavi je padel nekega oblačnega popoludneva v jarek z vodo napolnjen. Bil je precej vinjen in zdaj se je poleg vina napil še precej vode. Pipa je to vedel in ker sam tudi ni ljubil vode, imel je usmiljenje z narednikom. Skočil je brez premisleka za njim, ter tako v nevarnosti za lastno življenje rešil narednika. Za ta junaški čin mu je bila odpuščena kazen v trdnjavi. Poslali so ga sedaj k drugemu konjiškemu polku v Oran na Algirskem. — S tem se prične drngi oddelek življenja našega Pipe.
3. Pregrešek in obup.
Polk, h kateremu je prišel Pipa, je bila postaja pomaknjena proti Makti. Na taki postaji imajo čast-
niki in vojaki več prostosti nego v navadni vojašnici. To je bilo našema Pipi popolnoma po goda; a bila je žalibog to tudi njegova nesreča. Proste ure je porabil v začetku v to, da se je učil trobiti. Takoj od začetka svojega prihoda to sem je videl, da so trobentači bolj prosti nego navadni vojaki S spretnostjo in pridnostjo je prišel kmalu do tega, da je postal trobentač. Kakor tak imel je tudi večjo plačo. Od tega ea.-a je večkrat po cele noči presedel v gostilni, ter praznil bokal za bokalom in slednjič postal — pijanec. Neki večer zasliši redar v vojaški gostilni grozno vpitje. Vstopivši vidi moža z razbito črepinjo na tleh ležati. Poleg mrtveca, pa kleči mali deček, ki glasno jokaje kliče: „Oče. oče!" V kotu stoji naš Pipa z zabuhlim obrazom od jeze in pijače. V roki je de trdno držal poleno, s katerim je ubil gostilničarja. ker mu ni botel več dati pijače na kredo. Morilec se ni pustil redarjem vjeti in še le po dolgem borenju se jim je posrečilo, da so ga odpeljali in zvezali. Drugi dan se je vršila preiskava. Gostilničar je bil mrtev. Da ga je umoril trobentač, tega tudi sam ni tajil. Takoj so odpeljali trobentača v Oran pred vojno sodišče, kjer so ga obsodili na smrt. Sedaj je bilo ž njim pri kraju. Ako bi bil Bog pripustil, da bi se bila stvar iztekla tako, umrl bi kakor pes, brez da bi bil kaj vedel od Boga. Ali Bog je imel usmiljenje s človekom, kateri je brez lastne krivde zabredel tako daleč. Bog je vedel, da iz revnega hudo-delnika postane lahko še kaj druzega, zato je stopil s svojo previdnostnostjo vmes. Prišlo je tako. Dva orožnika sta peljala poleg na smrt obsojenega trobentača še nekega Arabca. Kriv je bil tudi umora ter odveden iz Orana v Makto. Vojaško povelje se glasi: Kjer je storjen pregrešek, tam se mora delati tudi pokora. Po potu pa pretrga pravi velikan vezi, udari orožnika po glavi, da se takoj zgrudi nezavesten. Potem plane kakor divja zver na druzega orožnika ter ga hoče zadaviti. Takoj je ležal še drugi orožnik na tleh in Arabec je klečal na njem. Zdaj je imel trobentač lepo priložnost, da bi ubežal. Ali bil je kljub temu še pridni trobentač. Ker je imel roke zvezane na hrbta, vrgel se je na Arabca ter mu z zobmi grizel ramo, da je od bolečin kričal in bežal. Tako je bil orožnik rešen. Komaj je bil orožnik prost, zgrabi samokres ter ustreli Arabca v glavo. Bil je pa tudi že skrajni čas. Takoj potem je padel trobentač krvaveč in nezavesten na tla. Sedaj so ležali vsi štirje v peska na tleh. Ko so tako nekaj časa ležali ter prišli zopet k zavesti — seveda izvzemši Arabca, kateri se ni več prebudil v življenje — napotijo se vsi trije v Makto. Tnkaj so povedali poveljniku, kaj se jim je pripetilo. Orožnika sta dobila zapor. Pridnega trobentača in njegovih vrlin pa niso mogli dovolj prehvaliti. Poveljnik bi bil rad rešil ubozega kaznjenca. Zato napiše pismo do guverneija, ter pošlje vse tri do njega da mu lastnoročno izroče pismo v katerem prosi pomiloščenja za trobentača. V Oranu so stvar še enkrat preiskali, ter slednjič orožnikoma zaradi njihove lahkomišljenosti prisodili osem dni zapora. Trobentača so pa smitno obsodbo izpremenili v desetletno prisilno delalnico. Orožnika sta bila tega vesela, a ne tako trobentač. Ko je izvedel, da ne bo usmrčen in tndi ne popolnoma oproščen, temveč da
bo moral deset let delati pod varstvom, polasti se ga grozen obup. Začel je razsajati in preklinjati, tolkel je okrog sebe, pulil lase iz glave. Vsi so mislili, da je zblaznel. Zakaj neki je delal tako? Naš trobentač je hotel biti usmrčeu ali pa oproščen A deset let zaprt — ne tega ne more prestati. Da, veselil se je smrti, kakor največje dobrote. Kajti od onega večera, ko je ubil gostilničarja, ni imel več pokoja. O kesanji, j molitvi in spravi z Bogom ni vedel ničesar. Videl je 1 po noči in po dnevi bledo krvavo žrtvo svojega zločina pred seboj in čul je osirotelega dečka, kateri kliče očeta in preklinja ubijalca. In kadar se je po noči probudil iz strašnih sanj, stopil mu je mrzel pot na čelo. Tega ni mogel več dalje prenašati. Da si je i zaslužil z obojem smrt, to je bilo po njegovem mišljenju pravilno, to mu je bilo po godu. Ali sedaj ga hočejo drugače mučiti. Deset let pod varstvom biti, pri tej misli mu je hotelo počiti njegovo divje srce. Dvakrat je poskusil, da bi se bil usmrtil v zaporu; a vselej so ga rešili še pravočasno. Pri drugem poizkusu samomora si je pa zadal tako globoko rano, da so ga prinesli v bolnišnico. — A sedaj mu je pa prišel čas I milosti.
Gospica M. R.
L Br&tovske sadove
molitvenega apostolstva.
a) Glavni namen za mesec oktober 1902 Pomagajmo dušam v vicah!
b) Posebni nameni:
8) Sv. Bogomir. Izpreobrnitev razkolnikov k kat. cerkvi. Izpreobrnitev protestantov na Angleškem.
9.)	Bt. Božidar. Krščanski mir v slovenskih družinah. Češčenje presv. Bešnjega Telesa.
10.)	St. Andrej. Slovensko moštvo. Misijoni po slovenskih krajih. Preganjani redovniki.
11) St. Kartta. Sv. Oče in njegov jubilej Zvestoba do rimske stolice
12.)	St. LItIb. Slovenski delalci na Nemškem. Društvo za krščanske posle. Varihi in strežniki bolnikov.
13.)	St. Stanislav Kostka Slovenska mladina. Redov-! niki in redovnice. Semenišče za dijake in zavodi za mladino.
14) St. Jozafat. Blag spominj na pokojnike. Bratovščina za uboge duše v vicah.
8.
JL Bratovske zadeve N. I]. Gosp* presv. Jezusovega Sroa.
Zahvala.
Edina moja hčerka je bila smrtno bolna in vsaka pomoč je bila zattonj. V tej nadlogi sem iskala tolažbe v molitvi in obljubila sem očitno zahvalo, ako bodem uslišana. Ker sem bila res uslišana in je hčerka ozdravela, izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo najsv. Srcu Jezusovemu, Materi Božji sedem žalosti, sv. Jožefu in sv. Antonu Padovanskemu.
A. VotiHna iz Idrije.
Odgovorni vrednik Tomo Zupan.
— Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.