DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Itkaja kot priloga .SLUVMNCU' ireiet otok prvi m tretji četrtek meeeea. Ako je ta dan prasni, ttxde ,DOMOLJUB• dam poprt). Cena »« je nO kr. a« etlo letu - Spin tn dop... naj te vohljajo: urertnUnu .DOMOLJUBA', Ljubljana, v •eme-•»UMA tUietth it. 9. Narotn*na m tnterati pa oprarmhru .DOMOJJUBA" Vodnikov* ukce it. I - Namanila tt »prejemajo t* plačujejo po dofoomm. kifT. 18. V Ljubljani, 21. junija 18»4. Leta I k TKI. • ■ - - - - - - ■ ———-— — -t. -~ ------- ---------- ...-- Katoliški shod v Trnovem. Veličastno in slovesno vršil se je v nedeljo dne 3. junija shod katoliškega političnega društva v Trnovetu na Notranjskem. Omenili amo že, koliko ao ae trudili narodno-napredni nasprotniki, da bi aliod preprečili. I)o-pia v »Slov. Narodu« iz Trnova pri II liiatrici, objavljen dne 6. junija, je najboljši dokaz za to. Ta dopia je naj bu*|a obsodba nHiodnih naprednjukov v Trnovem, ki ao aa zoper abod katoliškega političnega društva borili a tem, da ao ščuvali gostilničarje, nuj ne dajo v ta namen svojih prostorov, da so branili postavljali mlaje, zsbra-njevali streljanje s topiči, da je župan ob vršečem se shoda prikorakal na čelu bandi muziknnlov, ki je nameravala v bližnji gostilni onemogočiti shod s svojim skripti njem. Najbolj značilno je, da je vodil to bando župan I rbsnčič asm. Mislili amo do sedsj, da ju župan v kraju zato, da skrbi za red, a sedaj nas je trnovski župan prepričal, da temu ni tako. Ne spominjamo se, da bi se bil še kedaj kateri župan pri uas tako oBtnešil pred javnim avetom, kakor trnovski župan frbančič. Zupan na čelu bande muzikantov I Skoda, da ni bilo fotografa, ki bi bil naslikal to podobo, ter jo ohranil v spomin poznejšim rodovom. Surovost je bila skoro izključno orožje, katero se je vihtelo zoper snovatelje katoliškega shoda v Trnovem. To ni bilo dostojno in ne lepo, u mislili amo, da bo omejeno ostalo samo na Trnovo, todu istih misljj so ludi pri »Narodu«, ker v omenjenem dopisu opravičujejo in lepšajo skrajno surovo in negostoljubno ravnanje trnovsko-bistriškili naprednjakov. Stavimo, ko bi bili napravili Lahi ali Nemci kak shod v Trnovem, da bi se aoper nje ne bilo tako grdo postopalo, kakor se je to godilo e somišljeniki katol. pol. društva. in vendar vkljub ali recimo vzlasli radi tega ne-oinovnnegn, neolikanega ravnanja župana Urbanfiiča, notarja Hahne-ta in drugih napredno narodnih kričačev zvršil se je shod katoliškega polit, društva v Trnovem tako slavno in ob ogromni udeležbi, kukor malokateri drugi shod. Iz Ljubljane pripeljali so se dopoludne v Trnovo odborniki katoliškega političnega društva, gg : dr. Gre-gorič, dr. Papež, Franc Peterca, Ivan Pete r <• n . in dr. S u š t e r š i C. Na kolodvoru vsprejeli so jib gg. dekan Vesel, kapelan H u d o I f in več odličnih trnovskih inož. Trnovo je bdo ozaljšano z mlsji in zastavami, topiči so pokali. Čez cesto bil je napravljen slavolok z napisom: »Vse za vero, dom, cessrja!« Ob 3. uri popoludne pričel se je shod. ljudstvo jelo se je zbirati na določenem prostoru pod milim nebom. Čudno je bilo in nečastno, da so ljudem zbira-jočiin se na shod, ki se je vršil ob državni cesti, uka-zovuli bistriški naprednjaki, župan Crbančič s tovariši, rekoč: »Cesta je prosta, stran s ceste!« Toda vlaki ljudstva jeli so se množiti in množica pričujočih je tiiko silno narasla, da sta pomagač in Urbančič izginila kakor kafra s ceste. Videla sla, da sla popolno osamljena in da se za nju spletke nikdo ne meni* V ime odbora katoliškega političnega društva otvo-ril in predsedoval je zborovanju deželnegu glavarja namestnik dr. Fr. Papež. V iskrenih beseduh pozdravljal je pričujoče zborovalce ler izražal svoje posebno veselje na tem, da se ju zbralo od blizu in daleč tako nepričakovano in ogromno število udeležencev. Kot govornik je prvi naatopil dr. V. Clregorič ter v krepkem, navduševalnem govoru pojasnjeval krščan-sko-socijnlna načelH, za katera se je boriti vsem zavednim katoličanom, ako hočemo, da se na bolje obrnejo žalostne razmere na verskem, na narodnem in gospodarskem polju. Ker je Slovencev tako malo, želeti bi bilo, da bi se vsi združili pod to krščansko - socijalno zastavo ter z združenimi močmi delovali >a duševni i» gmotni napredek slovenskega naroda. Navzoč »o go*p. ter govornika pazljivo poalušdl glasno odobravali njegove beeede. Do tedaj je bilo aa shodu pree« mirno. A ko na .topi do^karelanMK-zjjRu O ki i je pridobil najved zaslug za t. ahod tedaj * je Hčelhmp. ki je pribajd od navzočih aaiodn, na «d njakov. Nekateri so si za ta dan navla* narc.ll r ter z njih žv,žganjem skuhal, moliti govornika a vat t poskus, so se izjalovili, navzoča množu-n ljudstva se m dala motiti in tudi govornik je nadaljeval woj govor. Toda prizor se zopet spremeni. Zborovale, zapa^o namreč, da se od županove kile pomika tolpa muzikanlov s slabo hrt-Sčečim orodjem; v noji a!ab. vest. m se akrbno ognili zborovalcev. napravili »o ovinek ter prišli zborovalcem za hrbet. Pred njimi se iroko razkorač« oče županov in na dano znamenje udan kor munkantov na svoje ikripajoče instrumente in župan si je gotovo mislil: Zborovanje je onemogočeno! Zmaga je naia! Mislil je. da bo njegova banda dejala tako kakor tro benta pred Jer.ho. Toda oder se ni hotel podreti in navzoči na odru se niso pogreznili, pač pa se je banda pod vodstvom župana Irbančiča podala v gostilno pred zborovaliSčem Tedaj pa je bilo zborovalcem nagajan;a dosti. Nekaj čvrstih moi stopi k gostilni ter zapre vrata Bati se je bilo kakega izgreda od strani najete bande. zato je okrajni glavar stopil v gostilno in ondi županu pojasnil stališče Nasledek je bil, da je bil ta dogodek dokončan, pisčala so obmolknila in godci ao se skrivaj porazgubili. Zborovanje se je potem mirno vr«iV>. Nasprotniki so bili osramočeni, zborovaici pa vedno bolj navduteni, ker so videli kaka turovost da bi zavladala, ako bi taki ljudje ie zanaprej zvonec nosili. Drugi govorni g. Alojzij Nudolf je bil ravno jel poj.anovati vedno bolj naraščajočo revi"ino mej notranj-akimi kmeti, ko se je pričel pop.saui hrup. Zato jc po tem. ko je volja zbranega ljudstva ukrotila Gum, popolnoma opravičeno zaklical nekako tako-le: Sedaj vidite, kakim ao liberalci. Mej tem. ko vam govorim o vaših ranah in o vasi bedi, skušajo oni zaduiiti moje besede, da bi ne slišali, kaj vaa tare Pojasnova! je dalje vzlasti neznosno breme dolgov in brezsrčno ravnanje domačih oderuhov. Na tisoče dolga je v trnovski okolici, od ka torega morajo ubogi dolžniki plačevati po deset in več da eel6 po dvajset odstotkov. Ljudje, ki sicer morda knče za narod, ne vidijo v ljudstvu druzega, nego sred stvo, kako hi ložje obogateli. Krščanske pravičnosti je vedno manj, o ljubezni se Se govoriti ne more Kmečki oderuhi so najgorje pijavke in komur je kaj mar blagor ljudstva, mora se jim ustavljati To pa samo ie nič „e pomaga; treba je pomagati tudi v dejanju, kedar in koder se more Ljudstvo je bilo do solz ginjeno pri tem govoru-saj mu je bilo tudi znano, da gospod govornik v dejanju izpolnuje najpoirtvovalnejie vse, ktr privoro,a Jn zato n, uda, če je njegovemu vprašanju :^Tna m auP.te. zagromela vsa nebrojn« množica z jednkn ' «««pamo!. In ko je\vrš" svoj govor, ni hotelo bili konca odobravajo, a kateri*, hvaležni i oalolaloi aktivi. pokazati svojo udaoo.t ,n sal orloetojno ravnanje na-•proiaikov, Izzivali aajn. na najo^iu.lneja. natin ;„ zasluž li so trezno premišljen in dobro oaoljen odgovor, (lovornik je povdarjal, da se nasprotniki katoliiketnu gibanju ni« Sloveoci tako radi imenujejo izobražen« - inteligencijo Hanea en pokaitali, kakšna ;e ta imeli-gencija. NajMj neotesani hribovski kmet bi »e sramoval kaj tarega vprizoriti, kar smo ravno kar videli Zato suio lahko ponosni, da ne spadamo mej tako inteligencijo, mej tako ruzumništvo. Razvijal je a« dalje razloček mej pravo krš-an^ko stranko in mej njemtni sovražniki Ljudstvo je čeeto nrlobnijoi se oglašalo že mej govoroa in po govoru je gla«no zahvaljevalo govornika. Za njim je zaključil predsednik ahoiba dr. Papat. katerega mirnemu in previdnemu vodatvu se je zahvalil, da se je shod vr*i1 v tako lej ein redu, v izbranih besedah zborovanje, zahvalil pričujoče z borovnice za tako oblino vdele/b i ter jih vzpodbujal, nuj vsak jki svojih močeh deluje na to, da se čim preje vre«ničijo namen katere ima pred seboj konservativna stranka. Skrbenaj da v ta namen delo;emo vedno bolj z združenimi močmi po geslu naAega presvetlega cesarja Sklepajo* svoj govor pohvali Slovence vsikdur zveste svojemu vladarju ter i ••lava« klici na cesarja *avr«i shod — Z neznana navdn«enjem odzivalo se j« ljudstvo na le besede ter kazalo posebno udanost in 'jnbezen do presvetlega c«-sar;a Naie ljudstvo pa se j« s ležkun sn-em ločilo Ii mesta kajti ie hi bilo rado vvtmjalo in poslušalo pozno v n** Hvaležni »ponjenik so si postavili v srcih prehvi-ležnih Notrunjcev vsi. ki so «e potnidili na ta «hod Hvala «e izreka v«em naji«krene;*a. I tod it e plačani za trud • teui, kar vnm hvaležna srca podajajo. Iloguii niso ta nttnsjo zlata, da bi vain vrnili, a lesk**« solze, ki iriia jajo iz dna sres. ntrinjajo se za vami, želeč vaa km»!o zopet videti* Tak katnliaki shnil ima res lepo. v«vi««no poganstvo 1'zori čim dalje, tem holj izginjajo it našega zasebnega in javnetm življenju; gnili malerijalizem s tvojimi živalskimi si rast mi vse oktitujt. Ksko dobro j« ««daj. če se ob takih slovesnih prilikah zopet vdiše v opnsto-ieno človeško srce vitjega vzornega vzleta Naravi *t zopet odpre nova zdrava smer. upanje s« vrača in i upanjem življenje in delovanje. Vzgoj«valne sile katoliških shodov ne moremo dovolj povdnrjali. In ljudstvo samo kaže s svojo mnogobrojno udeležbo in a svoji« zanimanjem, da ai želi take vzgoje. !>o «000 vrlih No-fanjcev ja prihitelo v Trnovo in vsi so bili do dna «rc» zadovoljni. Med njimi so bili odlifnl zastopniki duhovnega in svetnega stano. Pri ti priliki naj omanj«* da ste v prvem svojem poročilu prav mej poalašalc omenjali mnogo vrlih Primorcev, kateri ao ta dan bib v Trnovem. Katoliško politiAko društvo j« Ca«100 vrtilo zadnjo nedeljo rrojo zadano si nalogo. Bog dodah »rečno in vellčaatno pričetemu delu avoj blafoalotl lit Shod katol. slovenskega društva na Brezjah. Zopet nam je poročati o lepem osnovalnetn ahodu, ki se je vrSil 11. junija na Dretah in na katerem se je osnovalo katoliško slovensko društvo za radoljiSki okraj. Urczje so se ta dan odele v praznično obleko; lepe zastave papeževe, narodne, cesarske vihrale so iz bližnjih his. Za aborovaliSCe porabili so se prostori nove cerkve, ker je bil vsled obilne vdcležbe prostor pri • Finžgarju* v ta namen premajhen. Dasi je bil delavnik, poslale so vendar skoro vse občine radoljiskega okraja svoje zastopnike, duhovne, župane, občinske odbornike m druge vrle gorenjske mo/č. V obilnem številu so vzlasti prihiteli Uohinjci, kar jo zaradi daljave treba posebno omenjati, ti so imeli seboj tudi znani zbor bohinjskih pevcev, ki so poveličevali to prelepo slavnost s krasnim svojim peljem. Ob '/• ur< opravil je dekan blejski preč gosp. Jus Ha/. borSek slovesno sv. mafto, med katero je vbrano peval zbor domačih in hohinj»kili pevcev. Po dokončanem cerkvenem opravilu pričelo se je zborovanje. Shod olvori načelnik osnovaloega odbora katol. slov. druAtva za rudoljiski okraj gosp. Janez V urnik, kipar 10 poaesluik v lludoljiti V krepkih besedah pozdravi pričujoče, ki so e« v obilnem številu zbrali ud blizu in daleč ter pripomogli, da se teui alovesneje vrti osnovaloi shod katol. slov. druSlva za raduljiški okraj. 1'olcnt omenja, kaj vse jo storil osno valiti odbor, da je re«il stavljeno si nalogo, katero naj zborovalci danes potrde z izvolitvijo »talnega odbora. V kratkih potezah narisal je namen novega društva, ki ae zrcali v ge>lu in borbi za vero, dom, cesarja. Zelja osnovni-nega odbora je, da «e v tem druitvu /družijo vai, ki dobro hočejo gorenjskemu ljudstvu v verskem, narodnem in gospodarskem oairu. Ako ja bilo kaj pomanjkljivega pn delovapju osnovalnega odbora, blagovolijo naj rojaki oprostili, vo|ja bila je dobra, a borili se je bilo treba z raznimi začeloimi težavami. Vsak (ioreDjoc, ki se zaveda avojib javnih doli-nostij v sedanjem času, pristopil bo gotovo rad k novemu družini, katero hočo vaikdar krepko in vstrajno dvigali svojo katoliško slovensko zastavo po lepem radoljiAkeui okraju v duievni in gmotni prospeh nafte gorenjske strani. S to željo olvori predsednik zborovanje, ter da besedo župniku gorjanskemu preč. g. Janezu Atmanu, ki je v poljudnem in zanimivem govoru pojasnoval, zakaj se je novo društvo osnovalo za radoljilki okraj in zakaj se imenuje to druAtvo katoliško slovensko drufttvo. Za sedaj Io omenimo, da so gu pričujoči poslu šali zelo pazljivo ter da so bili gosp. govorniku celo hvaležni za čaau in razmeram toliko prikladne besede. Za njim je govoril gosp. državni in deželni poslanec vodja Po v le, ki ae je nalalč pripeljal z Dunija, kjer sodeluje v davčnem odseku. Pojasnoval je s slrokov-njatko temeljitostjo in z domačo besedo misel, da se je naicmu narodu treba organizovati, združevali in vrediti tudi v gospodarskem oziru, ako hočemo, da nas narod tudi v teh revnemu ljudstvu toliko nevarnih časih ohrani zemljo, katero je podedoval od svojih očetov. Tudi v gospodarskem oziru se jo zadnji čas vso spremenilo. Krtgi in ljudstva se sedaj vežejo med teboj po železnicah, tako da ni več skoro govoriti o kaki daljavi. Zato pa je tekmovunje toliko hujSe. Fabrike nastajajo in mali posestnik se umika bogatinu, ker se ne more ž njim kosati. Kar se je zdelo nekdaj nemogoče, to se godi dandanes. Trgovci iz Amerike, Avstralije, Indije, Kusije pošiljajo na naš trg plenico in druge vrste žita in je prodajajo po nitjih cenah, kakor je to z ozirom na stroške pri obdelovanju mogoče naSemu domačemu kmetovalcu. Cene žita so zato padle in zato umen kmetovalec sedaj prideluje žila le toliko, kolikor ga potrebuj« za domačo rabo, sicer pa se mora ozirati po druzih dohodkih Najbolj se sedaj nuftemu kmetovalcu »plačuje živinoreja. Zato pa treba krme, gozdne paSe. Tu govornik obširno razpravlja gozdne postave, omenja njih dobrih in slabih stranij ter povdarja, kaj vse trebu (udi kmetovalcem storili, du se v letn oziru zanje kaj na bolje obrnejo sedanje kmetu ne preveč prijazne razmere. (iospod poslanec je nadalje govoril, kako se sedaj dela na to, du bi se p r e o s n o v a I i davki in boy pravično razdelili, kakor do sedaj, vzlasti da bi se znižal ali odpravil zctnljifični davek, ki je posebno krivičen; govoril je o akmelskih domovih«, ki nty bi zabranjevuli, da bi slralni boben tako pogosto ne pel okoli kinctskih posestev ter cele družine preganjal iz očetovskega doma v tuji svet s trebuhom aa kruhom. Da se pa dosežejo lulutj načrtani nameni, za to pa je treba dola, razumnega dela, skupnega dela! Io la namen ai stavi novo drultvo, katero bo pripomoglo, da se bodo njegovi udje večkrat zbirali na shodih zdaj v jednem kraju zdaj v drugem ter se razgovarjali, kako vspelneje in bolje delovati za svojo gospodarske koristi. Zalo je pa tudi ravno zaradi gospodarakih oiirov to društvo selO potrebno. Želeti je zato, da se gorenjski gospodarji radovljiškega okraja prav v obilnem ftlevilu vpišejo v novo katoliftko slovensko društvo, ki se tako slovesno snuje na danainjem zborovanju. Govornik je žel obiloo pohvalo o sklopu govora. Primarij dr. Vinko U r e g o r i č govoril je o z n a-čajnoati, katere treba kalolilkim Slovencem vzlasti v sedanji dobi. Zavedati se nam treba avojih dolžnoatij in svojih pravic, da prve spolnjujemo, druge pa zahtevamo. Zoper liberalizem treba se Slovencem borili s katoliško z a v e 8 tj o , zoper oholega, zemljelač-nega tujca bojevati se nam je z narodnim delom za duševni in gmotni n&S napredek. Te miali govornik poljudno in nHuduSeno pojasnjuje ter spodbija pričujoče, naj zlasti zato radi in v obilnem fttavilu pristopijo novemu društvu, ki ima tudi n&men, na Gorenjskem vzbujali versko in narodno zavednost in njima primeroo delovanje. Tudi la govor je bil sprejet z živahnim odobravanjem. D.žslni odbornik , katenh del deželnegs M « ^JJ^ko iborovtrjo .e zahvali rs,- gornikom za lepe, poučne besede .er j,b Pro,. naj novemu druitvu ostanejo naklonjeni todi t r"bo*ni\ Z. tem se je vršila zadnja točk. dnevnega reda Volitev »talnega odbore, o kateri je poroča. Iupnik ča.t g Jan. Berlic Sog!a*>o W bil. izvoljen. r odbor n -Janez Arh. ^aestn.k m tupan iz Srednje Ve« t fe hinju, Jan A 2 m a n, župnik v Uorjsb. Andrej Jurgele po.ea-.nik io župan r Molnjsh. Janez Novak «op«» v Radovljici, Jc*'- Rszborlek. dekan na Bledu. Ant Šoklič, posestnik in župan na Korotki Beli, Rihsrd Sraj, poMarna Bledu. Janez Vurnik. kiper in po«e»! mk v Radovljici, Ignacij Zupan, izdelovatelj orgelj m posestnik v Kamoigorici, Jakob 2umer, župan iq ^ .rttnik v Oorjah — Zm namestnika gospoda; J»nei Berlic. župnik v Mošnjah, in Klemen Dolžan, po. sestnik z Breznice. Po dovrieni volitvi sklenil je predsednik zborovanje z Zivio- in Slava-klici na papeža in cesarja. Precej na to ae je novoizvoljeni odbor oanoral ter ai zbral za predsednika g Janeza V urnik a, podprt«, sedmka ais gg Janez Novak in Ignacij Zupan, tajnik m blagajnik g Janez A I m a n. Proaeč blagoslova božjega novemu druitvu želimo, da bi društvo, čegar rojstni dan je bil lako čuten ia slovesen, imtlo *e mnogo lako lepih dnij v avojern živ. Ijenju, da bi prav marljivo napravljalo shode pu raznih firah ter tako po avoje pripomoglo, da si Slovenci polagoma v ravnamo svoje zasebno in javno življenje po načelih katolike vere. ki ao lako lepo izražena v sklep h I slovenskega katoliškega shoda Kaj je novega j>o Slovenskem? Kranjsko Iz Kresnic 15 junija: Kakor nam je lansko leto g podobar Kr. Oaole tz Kamnika lično prenovil veliki altar v farni cerkvi, tako nam je prenovil letoi vse tri altarje v nali podtužni cerkvi na Poljanah Posebno veliki allar dela mojstru čast. Blagoslovil pa je četrto nedeljo po B nkoStib prenovljene altarje, ter slovesnosti primerno govoril v prčo mnogubrojnega ljudstva domači č. g župnik. — VKamnigorici so 17. junja mil. g. stolni prošt dr Klofu'ar blagoslovili nove orgije, katere eo c-skrbeii goreli tn radodsrni Ksancgončani, napravila pa izvrstno Kamnogori*ka rojaka umetnika brata Zupan Bil je lo lep sloveaen dan za Kamnogorico, ki ondolnim prebivalcem ostane v nepozabnem »pomnil. — V Semiču so praznovali ondotni dekan č. g Anton Alel Joletn eo odkar »o v Semiču. Dobro ljudstvo temilko je ob tej priliki pokazalo, kako iskreno da ljubi svojega duhovnega pastirja. — Za župana js bil v Semiču izvoljen g Ivan Suater-»ič, trgovec in poteatnik v Semiču. — I z B o r o v -niče: Pri nu je že delj eaaa, mej otroci zelo razširjena bolezen, tako imenovana .»krlatica. katera zelo nadleguje otroke. Precej otrok je že pomrlo za to boleznijo Tnrazredna Sola je zaprta žs zato od dnč U ar rila m oitane »e toliko Caas, d« se bolezen poleže - 11 Ne volj 5 junija. SporoCam Vara ob kratkem o slav-nosti, H se je pri na. vrs.l. dnč 3. t. m Preč. goap "aZ hi" 5 ? kamn'iki- Jun" 0bbk' * »■■» en. JTIi n°Ta ,lrSn'ka ^ PH.U.tov.lo nridiVk 'i"!1 dnigih duh0Vn0v Po ^ m S, n J.6 ' d0m4i g" lUPQik- bil" j« slovesna Res Tz dna " " jC Z¥rtiU 2 P—«0. Re. i, dna are. »o nam prUle besede: Tebe o Bm hvalimo! kajti prelep km, za cerkev „0va * * izdelal ju je g. Alojzij V o d n^ ki kamnosek v Ljubljani Sla preproaia, a vendar loli lK*aa da napravila na vsakega d<>ber vtis. Okraskov ni prave* a vendar nikjer nič ne pogreto oko. Sodba ob altsfjih je zelo ugodna; poznavalelji cerkvene umetnosti trde da se je tu g Vodnik izkazal mojstra atrokovsjakt Nekaj moram »e omeniti Ako ae miah na nov« kast-nite altarje, se navadno ljudje atraSijo a tem da Is taki aliarji preveč stali. Prav v lem oairu pa »e »on reči. da g Vodnik ne pretirava "On hoče ljudem pokazali — Uko ae je o neki priliki sam izjevil — ds se tudi za mele denarje da kaj 1'čnega napravili u kamenja « Sme ae loraj g. Vodnik fast. cerkvenim prri »tojnutvom v vsakem osiru prav tople pnporočeli. Pohvalno moram omenjati tudi neveljekih faranov Altaiji »ta »e napravila le a prostovoljnimi doneski faraotn Ako pomialimo, da je lara aelo majhna in bo|) revni pač moramo aklepati na veliko vnemo id požrtvovalno* faranov. Slava jim! Naj bi jih posnemali i drugod' -Doč 13 I. m. ponoči ae je vnolo poslopje poasatnikt Ant. Znidarja v Vel. MengSu. Pogorela mu js bils ■ gospodarsko poslopje, tudi streha hiše soeeda Fnntsk-i je močno poškodovana. Ogenj je vaičil tudi volem d* kravi. — Za župana izvoljen je bil v Pečeh v kamniške« okraju poaestnik Jaa. Klopčič is Selišč, svetovalce P» posestnik Jernej Barlič iz Goričan in učitelj Mat. is Peč. — Unč 7. t. m. je toča hudo pobila v občini (iojzd in Tučne. Unč 11. in 12. t. m. je posebns komika cenila škodo. — lin« 11. t. m. je vlomi v črnuški« potoku na Gmajni dveleten otrok hišama Pstnčs ' Načelnik cennega odbora sa ribniški okraj j« izvoljen župan sodertiški, g. Jurij Drobnič, nam«*""1 P» gosp. Jakob P a u s e r poštar v Ribnici. 8 Štajerskega. Lavantinaka škofija »aluje P°ta,t najboljših duhovnikov, po preč. g. stolnem dekanu ■ prelatu Francu Koaar-ju. Blagi gospod so se podali v Iko na Primorskem krepil si svojega zdravje, toda v noči od 10. na 11. junija jih zadene arčni mrtvoud. Rajni so bili rojeni dn6 10. aeptembra 1823 v Drasiovčah io v mašnika posvečeni I. 1846. Pokojni gospod so bili vzgled pobožnega duhovnika, duhovit ia sloveč pridigar ter iskan spovednik, delaven pisatelj in zvesti sin alo-venskega naroda, mož Slomšekovega duha in značaja. Kako obče priljubljeni so bili rajni, priča veličasten pogreb, ki je bil v Mariboru 14. t. m. Milostljivi knezo-škof sami so govorili ganljivo nagrobnico in vodili, v spremstvu 100 duhovnikov, sprevod na mestno pokopališče. — V bolnišnici usmiljenih bratov v (irudcu so umrli č. g loški župnik Val. Stiplovšek; pogreb je bil v (.očali dnč 20 t. m. Naj počivata v miru! — Slovensko politično društvo je sklicalo 20. t. m. v Celje shod zsupnih mož, da so se posvetovali kcdaj in koliko naj se skliče ljudskih shodov, pri katerih bi se naj obravnavalo o celjski gimnaziji (oziroma slov. oddelkih), o javnih napisih in novih davčnih predlogah. — Vkljub raznim ugovorom od nam nasprotne stranke smemo upati, da se otvorijo na celjski gimnaziji slov. vsporedni<*e. Kako vrlo na«i dijaki v njih napredujejo, priča skušnja iz štajerske zgodovine, ki se je vršila 9. t. m. v Mariboru. Le slovenski dijaki, in sicer 9 (med njimi 7 iz alov. od-delkai so se udeležili skušnje. Vsi so dobro odgovarjali; prvo darilo je dobil M. Vraber iz slov. oddelka. — Na štaj. deželni kmetijski šoli v tirottenhofu pri Gradci se odda začetkoma šolskega leta 15 septembra več brezplačnih mest. Prošnjiki. najmanj 16 let stari, morajo se osebno oglasiti (do 15. jul.) pri ravnatelju šole in napravili skušnjo o znanostih, pridobljenih v ljudski šoli. Hsvnateljem južno-šlajerske hranilnice je izvoljen gosp. dr. Juro Hrašovec. — Usmiljeni bratje v Gradcu so lani sprejeli 2i95 bolnikov. — Duhovniki dekanije Kozje so darovali družbi sv. Cirila in Metoda 25 kron, in duhovniki dek. Ptuj 20 kron. — V Mariboru se bo 1. julija osnovalo »delavsko bralno in pevsko društvo«; v Sevnici ob Savi se je osnovalo tamburaško društvo. Blizu Gradca so v Muri vjeli veliko ribo, 19 '/§ kg težkega in 1 m 30 cm dolgega solača. — V Za I o/ah blizo Polzele je poacstnik L Kotnik vrgel v prazen sod, v katerem je bil špirit, goreče žveplo. Sod se užge in ruleti ter Kotnika tako hudo rani, da je čez 2 uri umrl. — Pri sv. Petru niže Maribora je v Dravi utonil neki fant. — Č. g. Gregor Duplnik je dobil župnijo sv. Frančiška v Stražah in čaat. g. Fr. Skorjanc župnijo sv. Štefana v Gomiljski. Cerkev in šola. Obletnica delavske okrožnice. Aprila meseca je prišlo veliko število španjskib romarjev k sv. Očetu v Htm; mej iyimi je bilo posebno mnogo delavcev. Papež so jih ljubeznivo sprejel! in so jih zahvalili za njihovo udanosl in zvestobo. Homsrji so bili samega veselja vsi prevzeli in do solz ginjeni so obetali neporušljivo stanovitnost sv. katoliški cerkvi, dovolil se jim je tudi vstop v veliki valikanaki vrt. Tam so ravno delavci delali neko |>oalopje. Spanjski romarji so šli mimo in ao vprašali, komu to delajo. Odgovorilo se jim je, da za sv. Očeta samega. Delavski romarji so nato kar naenkrat odložili svoje vrhne obleke in so poprosili pspeževe delavce, naj jim za nekaj čaaa pre-puste delo. Badi so jim dovolili; romarji ao pa s svetim navdušenjem poprijeti za orodje in začeli delali, da je bilo kaj. Presrečne so se šteli, da smejo tudi s svojim telesnim delom skazati hvaležnost in otroško udanosl svojemu preljubemu Očolu in najboljšemu zagovorniku. Ta vspodbudni vzgled pobožnih španjskib romarjev nam kaj lepo kaže, kako nalorna in lepa je zveza irpinov in revežev s sv. Cerkvijo. Tisti, ki si v potu svojega obraza z žuljavimi rokami služijo svoj kruh, ljudje dela in trpljenja, vedo dobro, da imajo najboljšo podporo pri tistih, ki jim kažejo is te solzne doline pot v večno srečo, ki jih uče, da njihov pravi dom ni tukaj, marveč pri nebeškem Očetu. Zato so pa najhujši sovražniki človeškega rodu tisti hudobneži, ki revnemu, delavnemu ljudstvu trgajo vero iz srca in jih napolnjujejo s sovraštvom do nje in do njenih služabnikov. In vendar ao ravno rimski papeži in njihovi duhovniki največ dobrega storili za delavske trpine. Nobeden nc more tajiti, da ao ravno papeži odpravili aužnost, da so za tlačane pri grajščakih brezštevilnokrat posredovali, da ao ustanavljali v pouk in podporo prve šolo, bolnišnice, hiralnice, zavetišča, romarske hiše, porodnišnice, najdenišnice in posojilnice. Vsi ti zavodi so otroci sv. cerkve; ona jih je vzredila a Kristusovim naukom in jih vzdržavala z njegovo ljubeznijo. Ta Kriatusov dub se ne more izgubiti, v rimskem papežu ima vedno tudi vidnega zaatopnika. Scdajni sv. Oče bi se prav po pravici smeli imenovati »delavski papež«; saj ravno oni na vso moč skrbe, da bi se tiatim, ki se živč z delom svojih rok, zboljšale razmere. Veliko nasprotnikov imajo pri tem. — Najpreje nasprotuje tista želja po zložnoati, ki vlada križem svet. Veliko jih je, ki bi radi brez dela obogateli; zalo se lotijo vsega tudi najbolj prekanjenih zvijač in pregreh, aamo — delati se jim ne ljubi. Takim pravijo av. Oče, da je človek vetvaijen za delo, da je delo posvečeno, ker je delala Mati Božja in ker je delal sam včlovečeni Bog. (Okr. o rožnem vencu z dnč 8. septembra 1893|. Zeljo po bogastvu krotč a tem, da kažejo pravo vrednost ajegovo z ozirom na večnost in da učč, kako lahko postane revščina lepa in zaslužna za nebeaa, ako se trpi po vzgledu Zveličarjevem. Zraven pa razvozlavajo skrivnost, katere nobeden nejeverec umeti ne more, namreč zakaj ima delo za človeka .oliko težav. To izvira odtod. je de,o .ud, kasen z. greh. -V £ bode* slutil svoj kruh.. besede, k, j,h je jTdamu, bodo veljavne, dokler bode svet stal. Naj dejo strojev, kolikor hočejo, na) preobrnejo vse. Ur 2daj obstoji, težave ,n truda p- vendar delu n. bodo .ii odvs-i. Delat, bodo moral, ljudje do konca sveta in s tem pndobivati u svojo telesno natoro feaar potrebujejo, »raven pa odrsj.ovati davek za greh. Tako uče sv. Oče. ki pa posebno poudarjajo, da smo Uudje pred Bogom v« jednak. in d. mora krščanska ljubezen premosii.i pr«p«d m*J bogatini in reveži Ravno v t0r«k dne 15 maja ao minula trt leta, kar no av. Oče izdali znamenito okrožnico o delavskem vprašanju. Od tisteg, čaaa gre ie mnogo na bolje. Verniki duhovakega ,0 posvetnega s*anu se združujejo dan za dnevn po »vetih papeževih naukih v pomoč trpečemu delavskemu ljudstvu Prav je. da se spominja tudi alovensko ljudstvo, ki s« skoraj brej izjeme živi od telesnega dela. te imenitne obletnice in da pri ti priliki ponovi obljubo večne zvestobe sveti katoliški cerkvi in njenemu vidnemu poglavarju. Listek. Dobro delo — lepše plačilo. Strašno je razsajal vihar jesenskega popoludne v Nemškem morju med Francoskim in Britanijo lz daljine se čnjejo nerazločni glasovi in kriki, ki pr.baja.o iz male ladij«, katera se bon s strašnimi valovi Nekaj ribičev Hoji na obrežji ter s strahom opazuje nesrečno ladijo, ki med glasnim vpitjem mornarjev kliče z glasnim brlizganjem na pomoč. To niti na misel nikomur ne pride, da bi šel s čolnom na pomoč, kajti to bi bilo predrzno io nezmiselno. gotovo smrt bi našel v valovih. A vendar se je našei korenjak, ki se je kaj »«f» upal. Moi srednjih let akoči v čoln ter prosi pričujoče, naj gre še jeden ž njim, ker sam ne bode mogel v taki nevihti veliko opraviti. Toda nikogar ni. kj bi se drznil kaj tacega. Kar se prerije skozi množico dečko sedemnajstih let ter hoče v čoln. A tu stopi k njemu ženska v črnem oblačilu — njegova mati. .France«, mu jokaje reče ter ga k sebi potegne, «ne idi mi v gotovo smrt. Se ti li ne smilim jaz, nesrečna mati? Oče tvoj je že našel smrt v teh nesrečnih valovih, in celo njegovega trupla »e nismo dobili. In zdaj me hoče« še ti zapustit,?. •0 mati, pusti me, naj grem, saj bodem gotovo prišel srečno nazaj. Bog in moj ljubi angelj varuh me ne bodeta zapustila. Pomisli na nesrečnike, ki se zdaj tam-le borč za življenje s kruto smrtjo!« Ihteča ga poljubi mati in reče: -Pojdi, in angel varuh naj ti bode na strani!« Ni mogla več govonti Omedlela se zgrudi, in sosedje jo odneso v njeno hišo t rane* skoči naglo v čoln k onemu možu in precej odvrneta. Saj je Pa bil *e tudi zadnji čas. Nesrečni parobrod je že izginjal pod valovi, a se zopet prikazal videlo se mu Pa je, da se ne bode več dolgo držal na gladini, jambora so bila že vsa razlomljcna Mali čoln z našima dvema junakoma so silni valovi strahovito sem ter tja drvili - in kmalu je izgj kakor tudi ladija, gledalcem izpred oči. Drug za drug,m so počasi, z ramami majaje odha jali, in čez malo časa se ie le č..ln ^ k valov * bumo tkanje Drugo jutru bilo je morje že mirno, in ribiči »o zopet prihajali drug za drugim na obrežje. Od daleC zagledajo nekaj čolnu podobnega, ki ae pa vedno bolj zvekšuje, in kmalu se |iokaže včerajšni čoln z orno« korenjakoma, ki neutrudoma veslala, in kmalu je čoln na obrežju Toda. glej' v čolnu nista sama. poleg njih sedita š« dva druga možaka. Nista šla torej zastonj, prejela sta lepo plačilo Hrabn France pa ne hiti takoj k a«oji. željno ga ;nčakujoči materi, temuč on objeulje tujca in poleg n.ega veselja joka. A tudi pričujoči ribiči ostrme, se fudijo tujcu in mu roko atiakajo. Vai ga posnajo — bil je Francetov oče. Dogovorili ao ae, da naj žaloatni materi dvojno veselje pni naznani France, ker bali ao ae. da bi alabo uplivalo na njeno zdravje, ako bi aoprog kar precej, nepričakovano pred njo atopil. V solzah prevelikega veselja objemlje srečna mati svojega Franceta. »Mati, vam h nisem pravil, da se bodem »rečno vrnil V (J mati, vi bi *e žalovali, zelo žalovali, ko hi ju ne šel tje! Danes bi vi gledali na obrežju utopljeno truplo očetovo, a tako jih bodete še danes lahko objemali!« •Ka —ka —kaj?« • Da. mati! '/. onim hrabrim možem sva * malim čolničem ravno takrat prihitela k nesrečni ladlji. ko «e ja razbila. 7. največjim naporom sva rešila dva mota. tn med njima — mojega očeta »Takrat*, je pripovedoval oče zjutraj, ko smo po dolgih blodnjah naposled po umirjenem morju proti domu vealali, »ko sem lovil rib«. ID ko je nas«al nenadoma velik vihar, se mi je čoln o prevelikem tresku velikega vala razletel, sem blizu poldrugo uro z največjim trudom plaval in blodil po morju, že bi kmalu omagal, ali od dale« zagledam ladijo, ki jadra ravno proti menj. Ze|0 7Jt^neni vpiti in klicati os pomoč, in res mornarji me slišijo, ladija začne iti Mi P«e«i, in z malim čolničem me na ladijo vzerob Po««01 »e odpe|jem z njlnii v b)jžnje ^^ k.er geno bival ravno šest mesecev. Včeraj sjutraj se pa odpeljem * ladijo, katera je bila namenjena semkaj.« Tako so pri- Tu se pa vrata odpro, in rešeni oče plane v sobo, povedovali oče. Toda, ko je nastal tako stralen vihar, in trenotje, pa se 2e objemljeta mož in žena. kakor ste videli, so je lad Razne /nnaik 4.t« *»«»•» » Dne 7" JUn °b 6 "" Anton Missia. bral ljubljanskega prevknm Kajni je b.l rojen 5 j.nuvanj. 181« * K pri Ljutomeru na čtajarskem. posvečen je bil. U " Pokojnik je bil »redno priljuden in pobožen .. . ' vsakem o,ru dika duhov,kega stanu bolan n, M dolgo Dne 6 ju«, je M maleval. ob 10. ur, napadle so g. prve slabosti, k. so napovedovale mrtvoud na možgane, ob dveh je bil previden s svetim, zakrament,, kmalu na ,o opečale m mu dulne moč, ,n ob 6. uri zvečer sklenil je svoje bogoljubno življenje! - Naj v m.ru počiva. (t Prelat Kraači^k Koar) Dn« 14. Jun pnpeljal, so iz Ike, kjer je nagioma umrl prelat mariborski Franc Košar, truplo nepozabnega ranega v Maribor. Ob 3. je bilo v stolni cerkvi slovesno blagoslovljeno in potem so ga pokopali na mestnem pokopablču. Drugi dan. v petek, dne 15. t. m. je bilo ob 8. slovesno cerkveno opravilo v stolni cerkvi. — Tako naznanjal je Žalujoči mariborski stolni kapitelj, ki je izgubil v rajniku svojega ljubljenega od vse Škofije spoštovanega dekana. — Slovenci Žalujemo za njim. ki je takorekoč od zibelke slovenskega ribanja do svoje smrti vestno in požrtvovalno sodeloval pri razvoju našega naroda, iiva priča njegovih veselih in žalostnih ur. Rodil se je dne 10. sepL 1823 v Bra-slov,(ah poltenim in pobožnim kmečkim staniem. Ker je imel v Novem Mesiu strica frančiškana, je bilo lahko poslaU pridnega in nadarjenega dečka v lolo. Z izvrstnim vspebom je bil mej drugim ludi učitelj r. župnika K rtina, katerega je navdulil za duhovski stan. Zna-čajni. neustrašni pobožni mladenič, v nravnem obziru cvetek brez madeža, je vzrastel v prav tacega neupogljivega moža. Dne 15. sept. 1. 1846 ravno tistega leta. ko je postal SlomSek skof l je za labodsko škofijo bil v maSmka posvečen. SlomSek ga je posebno ljubil in ko je videl, kako vzorno opravlja svojo duhovsko službo po raznih krajih svojega delovanja, poklical ga je za Spirituvala v bogoslovnico. S prihodom Kosarjevim v semenišče se pričenja nova doba v vzgoji duhovnikov v labodski Škofiji. Sara vzgled vseh krepostij svečeniskih, je vnel mladim srcem ogenj za Boga m njegovo resnično, za sveto življenje, pa tudi za pozabljeni slovenski narod. SlomSku je bil desna roka in hvaležnost, ki nas vse navdate do njega zaslužuje ludi rtyni Košar, dolgoleten ipovedn.k njegov' Pri snovanju družbe sv. Mohorja, bratovSCne sv Cirila m Metoda za spreobrnjenje razkolnih Slovanov, pri Drobim, cah .id. vidimo povsod ludi Kosala. Saj nam je tudi on nepopisno lepo naslikal rajnega svojega škofa delovanje: .Beseda v slavni spomin V M * 71 , ' >?0mn na 8lov',ven« ^luge A. M. blomleka l. 1862. A. M. Slomšek - in ,e,nem Uben und \Virken 1863. A. M. Slomšek. Nji žiZje •n apostolsko delovanje v drobtinicah 1863 Ud. S ^ e Kosarjevo slovstveno delovanje jako obširno. 0 spisih velja, kar je rekel sv. Tomaž Akv 0 .v Rn». venturi pišočem životopi. ,v. Frančiška:' .P«lt,mT novice. da svetnik svetnika opisuje«. Ze kol kanom* stolne cerkve je priobčil v družbi sv Mohorja ,v0)<> »Nebeško hranoa, ki je najlepii in najboljši slov«,,k, molitveni*. Krog njega so se vedno zbiral. Štajerski di*. hovn.ki m drug. domoljubi v posvete. Krog leta ]k7(j je bil tudi državni in pozneje deželni poslanec Več )« je že bolehal; vesino se je pripravljal na smrt, k.« gotovo m naila nepripravljenega Dn6 10. jun. je svete le kot po navadi razgovarjal se s prijatelji, mej njim s sem podvodjo č. g. Z. Bohincem . po noči pa je DI naglem umrl. O njeui je že dolgo časa Sel slove* po vsem Slovenskem . »Košar je svetnik«; zalo smemo pa' lolaž^ivo upati, da imamo pri Bogu v njem priprt,Injiki io da se ludi o ojem že spolnjene besede, ki jih je zapel njegov Škofovski prijatelj SlomSt k Vodniku v spomin Kraljestvo rama bilo ni Ibfajtv« trga sveta; SlnT»n*' nm bbUa m <\a«U Huveurani n« obeta. Z*ap*m pa. da bodova V arbeaih ve*no idrulria .Vnveoca prai *»a.la S Slovenci aiavo pela«. Kaaouičao obiskovanje in biraaaje.) Ker namen-vajo prevzviSem gusp.*i knezolkof ljubljanaki na avojia drugem kanooičoem obiskovanju posvetiti tudi novi vt-I,ki altar pri sv. Knžu nad Lilijo, vr«ilo se bode birofr vanje tako le: 8. julija obiskovanje in birmanje v šmarnem pn Litij., 9. pn sv Knžu, 10. v Stangi, 11. v Zagorju ob Savi. 12. v Bolianju. Duhovaiške nprenembe.) Č. g administrator Jo*ip Sami de je dobil župnijo Hieg. Č. g Anion Medved, kapelan v Semiču, gre za kapelana v Črnomelj C. g sementski duhovnik Josip K o b I a r je nastavi.ee kot kapelan in 1'oklukarjev henefu ijat v (iorjab Sv. aisijon obhajal se je te dni Pod 11 po pn Vrhniki Vodila sta ga dva čč. oo. lazarisU is Ljubljane Nova cesta Nodražica - Hrib) pričela se je te dm graditi, ker so vse dotične priprave dovršene. Nov kinč dobila je pretekli teden vrhovska lupna cerkev nad Idrijo, nanueč dvoje pfj dva tn pol metri visocih dragocenih oken s slikama av. Cirila in Metoda Služba božja na Brezjah. V poletnem času je vsaki dan sv. mala ob »/«10l uri. vsako nedeljo pa služba služba božja ob »/»11 - uri; ob Marijinih praznikih J« sv. mala s pridigo tudi zjutraj ob •/,«. uri. — Delo pn gradnji nove cerkve na Brezjah je precej napredovalo, odstranile so se od kapele milostne Matere božje lese« stene za silo, tako da so sedaj nova cerkev s kapeli« kaže v celotni lepoti. — Sirolki za zidanje nove cerkve ■o tako narasli, da je polel ves v la namen nabran, denar nad 120 tisoč gld.i in da se je moralo napravit" ludi precej dolga, da ao se poravnali računi. Zanaprej «e večja dela ustavijo ter se bo z delom nadaljevalo 1« toliko, kolikor bo to mogoče z ozirom na mile daro«. ki jih prinašajo na Brezje Marijni čaatilci. (Nedeljski počitek * Iz postoj i nekega okraji 12. junija. Kavno je mesec dntj, kar smo Culi, d« biti pri naa na deželi po ministorakem ukazu prodajal-„ice vaako nedeljo ob 3. uri popoludne zaprte. Nekateri ao verujoč novioam is spoštovanja do postav to atorili, jnlj da v svojo prevaro; bolj imoviti trgovci med njimi tudi tapani, se za to poveljo do sedaj »e niti amenili niso, radi tega so ludi prvi zapiranje opustili, jezeč se nad časopisi, kateri so dali temu povod. Zdaj že malo kdo verjame, da je ministerstvo o tem izdalo kak ukaz in kmalu se bode stvar popolno pozabila. — Ali bodo pač v to poklicsni skrbeli, da se bode povsod spolnovala cesarska postava o nedeljskem počitku? Trgovec. (Zidanje nove cerkve.) Iz Št. Jurju pod Kumom: Zidanje našo farne cerkve prccčj dobro napreduje. Vreme nas pač nekoliko ovira, a le gro. Temelj je še dodelan in aidovje se je te začelo dvigati od tal. Btaro cerkev smo še večinoma podrli, le zid v prednjem koru še stoji. Podiranje ja dslo precej težsvnega delu, katero se pa le ni ustavilo krepkim vstrajnim rokam naših furanov. Delalo je vse, kar le količkaj gibati more. I log duj s\oj blagoslov! L«t«rlJaUn srečke. DsaaJ. 1« jsaijs: 68. I, 34. 48, M. Oradee, t«, jsnijar 86 bi. 62. 14, 61. Lise, 9 jo tuja 21. £6 R«. ti 33. Trst, 9. juo js 68. 40. 64. 7) 60. Prtbedaja številka „D0M0UUBA ' Izlila 5 julija 1894 2večer O C 8 f i* si i J rf- I i S 9-5« i L iJJ iHUH; ttlh, o. c e n.-3 II i-a.1 s -I S.12: Fa-8 -71 IJI t* E-Sj]iJ;B g! ^Vsi stroji za kmetijstvo fl vinarstvo In mofctarstvol JH^ Batflaies, stila. trUvs /m i^V) a>i*«siicai J JJ^m/ Sesnts pnV rrtmtfti J OrTn Uaettalos is sin« tlatitoice sa sadja u U«a, HMlMM U >H IHml, ««M» ih »troft n kMfttjtlfo. *4n«rslT« Is nolurilra • » M|»'HW, >SHia bam^ld IG. HELLER, DUNAJ _ S*- 8 8 PnlmtrHH »r. 4S. jfc '—" "■*"^•ssrzjtap* 1JH »f*. - Is—ti I. - ttrtU m a»)f ss ssstaN« tont M aiu alto! Prilijmlai tutu miui! Najcenejši in najboljši vir nakupovanja! •'•J n ž i ■r 3. SEKa Ubald pl. Tmkdczy lekar zraven rotorža v Ljubljani priporoča: Ovst soper trganja (Gichtgeisl) lajša in prejšnja belašine v krila, sogah bi rskab. — Steklenica 64 kr.. 6 steklenic 2 gld »6 kr. arUlnoelJsks kapljtoa sa fts-lodeo — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. FUslmakš sellMnl ali prsni alrop u edrattaae in atrake; rsxt»ar|a eliz is lajša kolecm«. n.pr.K< kali ji. — Steklenica 66 kr, 6 steklenic 2 gld 60 kr. Odvajalne ali eistllas krojljloe tisti]« žslsdsc pri zabasanjl, skala aaai lalsdd. — Skatulja SI kr.. jede« tavnjček s 6 ikatuljami velja 1 gld. 6 kr. Bedtlna itapa ss ftlvlao za as . tresla patrsbs rri krsvah, k«*|ih la ~ Zavojček s ra bitnim natodom sred velja le 50 kr., » savojekov aamo 2 gld. Ovst sa kosje Najbolj«* manlo sa konje, pomsga pn pretaf* šil, elskaa|l aeg, etrp-sssji v kaka, v krili itd., a kratka pri vaasjib belezalb la M bab. — Steklenica a ra-bitnlm navodom »red stane I« 1 gld-, P«l steklenic s ra-bilaim navodom sred la 4 gld. Vsa ta naiteta in vsa druga zdravilna sredstva aa dobijo v lekarni mi OltlfeiLTnttBMi v Ljubljani irmt ntivii in se vsak daa a prvo polta razpoliljajo. 144 (24-3) IV«. prodt\j je prav pod n godnimi pogoji v Kozarjsh pri Dobrovi liiHti čt. 19 z hlevom, pedea, sadnim vrtam, travnika« la sjlve vred. Natančneje pogoj« pove 2-1 163 Mihael Škof v Bokalcih P. Dobrova. • lUtlk, 13 «r«bratb kolajn • Aaatalk I ln prlaaal-nlb diplom 13« » 5 | Kwizdov IX 12« * * korneuburiki tivinoredilni pralek m k«a>. »e"i« ,T**4 škatlj* 70 kr.. pol skatUe Sfi kr. •'"•""'JSi, i. u4ata.^ara slaka nianM naaV. ia alun la avlidev (ara« Var* 1.navad. Glavna ta o;a: rraao Iv. Kwla4* tak iMTMpnh • k.-al) naurt' <■«• » ' Okrtta* lekara* v Karat uko ii« pri Dasaji FH.laa M»i » i »1 le 1 ar•.k ' ■ Ir.geti.j.V inlfMf.r,l. Hiša na prodaj! wr Vsakdo kateri rmln »dllkovu, lf lodfov* tinktur« lek,,»l Ploooll-Jave pa t I.JublJanl, o 0|1Ull t4^t it, krepak iolod««, ]»hko preb*« IJa Jedila m ac ubrati laprtja telet«. Caaa n,k|Hi„ ja 10 Vnanja naroča, laapoč.lja ptct, povielju iot»u 14S 21 t vk v r.»j- t gttMant m p«il«pjtsi p«lj«a " travaai rr** v kliaeai kaos t-oto jeiooki«*»an» t rellkem >1« lil A. A ir. 1M. I'r»da prortevo^ae u laato« r«k* i-i«*»inii 1&4 Janez ZalokAr. Na (roda, j* ii |>ra>U r le mala kmetija ebiitjeia iz hi«, pri katari J« lipa fiaaka trla ia aikaU« vrl« ia nifjiM, Miz« dva trala ajrv, «n «ral travnika. dva »rala f*idj Mkeltki iad«ift drevja ia iraf* pipidariki p«il«pj« km-ii.i mi aa lepi, ravni, aclarni .eci. ia j« u4-l«lj»aa aro h«U od ir*a ia i-leioiiki j «uje Sevalce. P««Ji In eeoa ie nvt pri lastniku, vas Čajne. hia. atevilka «4. T« » X S* Najviij« |wvel>e Kj, e. ia kr ap«av>ki»ra v«lii«»ua. U-yau> »»aib^eoa P« e. kr ravnai*ljet«« I ter jvk.e 4*b«da*v ta.ani^aa XXIX. državna loterija i; ta elvllae dobrodelne aamear. 3136 dobitkov v vknpaam aaoska 170 OOO gld. -. .r I glav«) diktek i SO 000 |ld. z <»•»« pr«4dakitkiai u Insi pilit uma k 500 |ll I |la*a> dak.tak • M 000 |M i I prtldikittM i« I pid«k t«i<» p« 2SO f 14, 2 dik.ika p« 10 000 «14, 10 'I • tk v J- 1000 <«l It t t i«ko j- »09 M 100 1 • ' t 100 i: I • «. • i • la! MI v .»t.;n.* in ekn 30 000 . I žrvbaaj« M b« vriil« aopeaklKa« da« 21 jaaija 1494. — SraUa itia« 2 «14. inb e«l| 1'tol dotafjle i t % igralni na-rt, ki ar J I,,a l»»i !a'n» a eiWk«mi pri Ii ia drravn« Meri* l»«fia> I. Iti. rn»r*%«-» " II i «1 • rlaule iak"r Ib ll I« »s k t ~U;alo *t> Sratk« i« p«iilj«j« paitaiao pe««t« Na I>«naja, v mar-a iH'-«4. r, 17« *-« C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddelek dri*va« loterijo SEali vails«. 1 dnem 3. aprila 1.1. je veliki požar vse moje poslopje popolnoma unioil. C. kr. priv. zavarovalna družba »Avstrijski PhOnix" na Dunaju, pri kateri so bila poslopja zavarovana, mi jo škodo precej cenila iu vao atni ? ",eskU ?57° «ld- aV8,r >elj. izpirala. Za o kulati.no po- JrUžl ^ -komur pLv V Zaloga, dne 15. maja 1894. im i Marija Sa}/>, poseulnica. m i« J s ^Siris:. - . Občlnako p,edrt«J.l«vo t SmarjeU i,a Dolenjec,, 15. maja 1894. _ Fratt0 Fwko1 8 r- ^pan. Anton Wei» g. r., . . „ , , svetovalec. Jo,iP z*lokar u. r., svetovalcc. Išče se cestar (Weguu-iatir) za progo od cerkve »v. Petra v IJub-ljanl do Zaloga. Moj»r»<*nn plafrt gM- Oglasi naj »e pri na-čeluiku cestnega odbora gosp. Kaufciču v Medvodah. " Jedino pristna Knelppova sladna kav« bratov Ola v rudeiili, Itirioglatih uvitkin ae dobiva v LJubljani p" ■ W*rnerjevl vdovi in v v«rt ipecerijikih in konaumnih p«-dajal u icah. 136 ■n Dumjik« ifjjh po I krmo. - Žrtbinji ie 12. jaliji. 5 daralH dobitkorno 10.000 kroo. i Sreflre priporoča 31/> 8 ..NKRCiK", nujiliitai diliitni druika na Dunaja, Wollxollo 10. Domača, zanesljiva ivrdka! Tovaratika saloga prtatnlh ivloarsklh lsdelkov 1 Najboljie in najrtnejie žepne in stenske ure ure budllnlee zlat*, srebrna ia aikalnata varili««, m(i I,.m, M>H, lapaataiM, aapraaa 1,1« 184 prodaja ia ima t salagi 10 T it Fr* Čnlei v J.Jubljaal Mestni trg, a npr. raUvfa Popravila tudi najtetara^jla mvrtuj« tekom 14 dnij. — Z« blago pn njana kup-Ijano iatolako aa natandao popravo jam (M. Ceniki n podobami ao frnnko na rampolago. ♦H Ces. kruli, pil. zavarovalna dražba Avstr. Feniks" n a D u n a J u. Vplačane delnice in druga jamstva družbe zna&ajo čez štiri in pol milijon,i goldinarjev avstr. velj. Drtiliha zavaruje: Z proti škodi po toči. Z Pogoji so jako ugodni in uvedene najnižje stalne premije, ne da lii bilo treba pozneje kaj doplačati; ako tisti, ki želi svoje pridelke proti toči zavarovati, »e more precej zavarovalnine plačati, dovoli ee mu obrok do konoa septembra 1894. — Škode se hitro in poiteno oenijo ter prčoej izplačajo. Kdor bi želel zastopstvo prevzeti, naj se obrne do generalnega zastopstva v Gradou, katero daje radovoljno vsakoraim pojasnila v zavarovalnih zadevah ali pa do 287 » glavnega zastopstva t Ljubljani K.oagreMiil tr« fttev. 17 (v novem tiršalinskem poslopju). x.xzzzzzzzxzzzz ir.o Zaloga U zavod za izvrši lir :u „prl rudečem krl*u\ Viljema Skarda I*., Nillirgiiti 1, Dunaj, IV., Famitinitriin 28 prlptrtia it ptmltd Ii M<*'i* 1894 OiviI.no in duhovniško ter redovnico obleko za duhovnike k«; Hnvelok, vrlin« aukn^e. duhovniške auknje Litur^Kno opravo •atentat pt eerkveaih prodpmh iivrteno: blrati, kolarj«, aapraale«, vaakovrratn« duhovniške toplo«. — Paramintt prrtkrbujr po uajrutji ceni. tivršuja ta Itča«, fi iaj-ktl|itgt trpežnega kltgt.aa-tanint izdal■ ne; neugajajtdt »ime i« nazt). M Plaluje te tudi na obroke. - lil«ro po nifrl Jo ua raipolay. — Ceniki Ia »zorel aa zahteve brezplačno. Podfoafornaato-kiall npneiio-^ele^iii »irup Ukaralšar Julij H«rbabny n. Daaajl. Ta l* t" 1»' » n»i»»>"'!® rabljeni. o kr, po poln »i kr. ih ia iatiian.1*, (1'oloviAnib «t*kl»nit ni i i c'H iivS^M/Jipjt" ifj Svnrilo! 235 U *>r*j »«»!») ao pr*d p«, naredbami. ki t« f.ijavlj* o pod )»dnak tal ali pnd > k-ninil i«if il a m vendar poirojl •attavi la tvojem uilnku ;♦-. polu..m* ratlitn* od naš*** originalnega 1 t le« »batnjo*«« pod-foaforaaato klalega apaaae* k«l«an«ga sirupa. Zahttta na; larešno Horbabny-J«v apaano- ialaral sirup. Pasi naj a« »adt aa to. da J« aravan atoJ«6a oblaatvaao protokollraso varstv«na znamka na vsaki »toklonlol m irutim«. n« dajt« a« aapaljatl alti a nitjo oano, alti a druitnal pr«tvr«*aml. da bi knplll kak« poaaredb«) *>-5W H7 14*1 Osrednja ra>p<4i jalnu-a ia pmvinrij* na Doaaju, lekarna ..Bar Barmh«rxi(k«lt" JULIJA HEBBAB ITT-Ja, W«ubau Kals«rstrass« 76. Prodajajo ga «oe|wdjt l»karnn'arjj V l.jubl asi J, S\ubivda, (»ali. 1'n-i-oli, Ubald pl Trnkii-ij, W Majr, dalj« ga prt~lajij» v 1'olju. J. k'opf«r-•ckaiiMl. Itaamba, bnvi dediči. oa K-ki. J Umtiner, G. Prodani A Hchindler. Ant Mi<