obnovil naročnino ^Parìfica ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% * Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Stampe in spedizione abbonamento postale. Comma 27, art. 2, legge 549/95. Filiale di Trieste St. 9 (850) • Čedad, četrtek, 6. marca 1997 novi tednik Slovencev videmske pokrajine Cas sprememb v naSi manjšini Najvidnejši znak je ustanovitev časopisne zadruge Čeravno je novo leto že za nami in nismo v času obračunov, si sedanji trenutek Slovencev v Italiji zasluži določeno pozornost. V zadnjem času so se namreč zgodile določene stvari, ki direktno ali indirektno vplivajo na našo narodnostno skupnost in na njeno nadaljno organiziranost. Prejšnjo soboto smo v Trstu ustanovili zadrugo Primorski dnevnik, ki je tako postala lastnik edinega slovenskega časopisa v zamejstvu. Po odločitvi izpred šestih let, da osrednje kulturne ustanove postanejo skupne, je tokrat skupen postal najpomembnejši zamejski medij. V Sloveniji so dobili novo vlado, ki jo sestavljata liberaldemokratska in Ljudska stranka, ki imata veliko možnosti, da bosta za daljši čas vodili slovensko dru- S. Pietro al Natlsone SALA CONSILIARE venerdì 7 marzo ore 20.30 presentazione del libro Cime irredente Un tempestoso caso STORICO ALPINISTICO alla presenza deU’autore Livio Isaak Sirovich Planinska družina Benečije žbeno-politično življenje. V koalicijskem sporazumu sta stranki omenili tudi vprašanje manjšine, ostali pa sta le na načelnih izhodiščih. Slovenski premier Janez Drnovšek bo po vsej verjetnosti že ta mesec sprejel na obisk italijanskega vladnega predsednika Romana Prodija. Govori se, da bosta na srečanju obravnavala tudi položaj naše narodnostne skupnosti. Važno je torej, da oba premierja ne ostaneta le pri načelnih izjavah. Z naše strani pričakujemo, da bo voditelj vlade Oljke svojega kolega obvestil o bistvenih spremembah v zvezi z zakonskim položajem naše nacionalne skupnosti. Znotraj naše manjšinske stvarnosti smo zabeležili tudi nekaj dogodkov, ki okarakterizirajo zdajšnje stanje naše manjšine. Nekatere novosti prihajajo iz političnega sveta, oziroma iz levo-sredinske koalicije Oljke. Na kongresu SSk je bila postavljena teza o slovenski Oljki, ki naj bi se predstavila na volitvah. Na Goriškem so medtem ustanovili gibanje slovenske Oljke, ki pa nima iste volilne težnje. Ne glede na različne poglede, obe dejstvi prispevata k neki novi zno-trajmanjšinski dialektitki. Stranke sploh so nekako prevzele vidnejšo vlogo znotraj manjšine in potisni- le nekoliko v stran civilno družbo. Kaj to pomeni? Gremo v novo fazo razmišljanja in organiziranja in kakšne bodo možne posledice takšnih izbir? Je krovnost SSO-ja in SKGZ-ja že stvar preteklosti? Kaj naj postaneta torej obe organizaciji civilne družbe v vidiku jutrišnjega dne? Kaj pa, ko bi skupaj začeli iskati odgovore na vsa zastavljena vprašanja? Zveza beneških žen Lega donne della Benecia giornata mednarodni internazionale dan della donna žena Beneška galerija ob, 19.30 Razstava - Rudi Skočir Občinska dvorana sala consiliare ob 20.30 Navada je želiezna srajca? Špeter San Pietro al Natisone Praznik žen: Zveza vas vse vabi v Špietar “1978 - 1997 je steklo že 20 liet, od kar smo se začele srečovat an premišljo-vat na nas... Puno vode je steklo pod mostuovi naših riek an potoku, hladna an bistra voda teče brez se ustavt med kamani an mahi, ki se na gibajo, ku kar je kajšna močna voda, ki jih potisne na-pri. Dol von teče teče sama par sebe, ma al pustmo, de bo stiekala brez nas?” Takuo piše na vabilu Zveze beneških žen, ki bojo lietos praznovale svoj dvajseti osmi marec. Program se začne v Beneški galeriji, potle bo v kamunski sali predstava, ki jo je pripravila Marina Cer-netig, v njej bo nastopilo več igrauk, bomo gledali video Giacinta lussa an spet z vesejam poslušali Beneške korenine, ki so se rodile glih ’no lieto od tega. Prispevki za slovienske časopise so ustavjeni že 3 lieta Smo ries v težavah Zadnji prispevek od Dežele je Novemu Matajurju par Su lieta 1993 Prejšnji tiedan smo napisali z zadovoljstvom an vesejam, de so na Deželi v Tarstu na iniciativo podpredsednika Miloša Budina sprejeli nuov zakon, ki puno pomaga slovienskim kulturnim društ-vam an organizacijam. Al ponuja, kak poseben privilegij? Ne! Ustvarjen je biu mehanizem, ki puno zmanjša cajt burokracije an takuo tisti, ki imajo pravico do finančnih sredstev pridejo buj hitro do njih tudi zaradi tega, ker je za večji del organizacij in u-stanov predviden sistem anticipacij do 90 odstotkov. Sevieda ima tuole velik pomien, saj je vsakemu jasno, kaj pride reč za Dvojezično Suolo v Spetru priti do prispevka v parvih miescih lieta, kot bi muorlo bit lietos ali pa tik pred koncem lieta kot je bluo lani, ko so bli uslužbenci vič mie-scu brez plače. Brez dvoma je zlo pozitivno tudi dejstvo, da je Dežela priznala vlogo an pomien Dvojezičnega šolskega centra, saj mu je vzdignila prispevek do 900 milijonov. An zatuole ima veliko zaslugo naš član v deželni posvetovalni komisiji Viljem Cemo, ki se je puno po-trudu za tel rezultat. Kar se tiče daržavnih prispevkov slovenski manjšini, ki nam prihajajo skuo-ze Deželo, je pa velika sienca, ki postaja že takuo močna, de pod njo nekatere dejavnosti ne samuo de tarpe, so se začele počaso “sušit”, “usihat” an mi na žalost smo med tistimi. Mislimo na prispevke za tisk. Vse je ustavjeno od lieta 1994. (jn) beri na strani 4 Primorski je postal zadruga Primorski dnevnik je postal zadruga. Devet ustanovnih članov je v soboto pred notarjem podpisalo statut in imenovali začasni upravni odbor, ki mu bo predsedoval Boris Kuret (Adrijano Kovačič, Damjan Terpin, Sergij Lipovec in Robert Pescatori). V popoldanskem času pa se je skoraj 500 Slovencev zbralo na prvem javnem zboru zadruge. Na njem so upravitelji in predstavniki Skupnega zastopstva, ki so z novinarji in tiskarskim osebjem dali pobudo za zadrugo obrazložili glavne namene zadruge. beri na strani 4 Olivetti Pitta ro s.r.l. CIVIDALE DEL FRIULI (UD) TEL. (0432) 731509 MANZANO (UD) TEL. (0432) 754872 VENDITA: / FOTOCOPIATORI / FOTOCOPIATORI A COLORI / ASSISTENZA TECNICA QUALIFICATA Četrtek, 6. marca 1997 2 H 27 aprile il sindaco uscente Mario Zufferli si candida nuovamente Drenchia va al voto Mario Zufferli fa un bilancio della sua amministrazione - Lo spopolamento ancora in primo piano -1 progetti del rifugio di Soiarie e la strada da Volzana Mario Zufferli ci riprova, per la terza volta. Sarà lui il candidato sindaco di una lista per il comune di Drenchia che, afferma, si riconoscerà nelle forze dell'Ulivo e confermerà gran parte dei consiglieri attuali. E chissà se questa volta Zufferli dovrà penare come nel 1993, quando solo all’ultimo giorno disponibile spuntò fuori un’altra lista e venne evitato così il pericolo di un com-missariapiento. Al “Novi Matajur’’ Zufferli fa un bilancio di questa tornata amministrativa, spiegando quale possa essere il futuro di un comune ormai ridotto, come numero di abitanti, ai minimi termini. Come vede oggi Drenchia rispetto a quattro anni fa? “Dal punto di vista demografico è peggiorata, a livello assistenziale invece è mi- S. Pietro: discussione sul bilancio Il consiglio comunale di S. Pietro ha approvato mercoledì scorso il bilancio di pre\’isione per il 1997. Il documento ha ricevuto i 9 voti favorevoli della maggioranza mentre l’opposizione si è astenuta. Non è passato un emendamento della lista “Insieme per S. Pietro" che chiede\>a di indirizzare una voce del bilancio (circa 11 milioni la cifra proposta) prevista nel campo della sicurezza sul lavoro “alla cura di beni pubblici che, nel capoluogo e in quasi tutte le frazioni, sono in grave degrado”. Maggiore discussione c’è stata sulla convenzione tra i comuni delle Valli del Natiso-ne per la gestione dei servizi solidi urbani, che verrà delegata alla Comunità montana. L’assessore Nino Ciccone ha parlato di “modo nuovo di amministrare, indirizzato verso un’unione dei servizi”. Il segretario comunale, dottoressa Brogna, ha però e-spresso nel corso della riunione le sue perplessità sull’accordo. E' stato “un parere di legittimità e di regolarità tecnica” , comunque sfavorevole. Tra i motivi del giudizio negativo, il fatto che dal testo risulti un accordo tra comuni e Comunità montana, secondo il segretario comunale, illegittimo. Inoltre “non è chiaro in base a quale procedura il Comune di S. Pietro si fa carico di una spesa che non riguarda la sua popolazione". Infine “non si conoscono i costi reali dell’operazione”. La minoranza consiliare è stata dello stesso parere. “Non contestiamo il valore della proposta - ha detto Magda Saccù, - ma gli aspetti tecnici". Secondo Renato Osgnach, della Lega Nord “tra un anno o due i cittadini si vedranno raddoppiare il costo del servizio”. Ha risposto il sindaco Giuseppe Marinig, affermando che “la convenzione è stata già approvata da altre amministrazioni. Se sarà considerata illegittima, il Comitato di controllo ce lo dira’ (m.o.) gliorata, grazie anche alla Comunità montana. Poniamo grande attenzione ai problemi degli anziani, ma è proprio quello il punto: sono rimasti quasi solo loro, e fra dieci anni Drenchia avrà sì e no un centinaio di abitanti”. E’ ancora del parere che un accorpamento di più Comuni sia un fatto negativo e, anzi, controproducente? “L’orientamento, anche come Conferenza dei sinda-ci, è ormai quello di un’unione per la gestione di alcuni servizi. Se le cose andranno avanti così l’accorpamento sarà poi inevitabile. Non so però se questo risolverà i problemi”. A che punto è il vostro progetto per Solarje? “In primavera riprenderemo i lavori e spero che entro questa estate vengano inaugurati il rifugio e l’area attrezzata”. Ma basterà questo per garantire un futuro a Drenchia? “No, ci sono altre cose. Siamo in attesa di un miglioramento della provinciale Val Cosizza, e poi è ancora in piedi il discorso del collegamento con Volzana. Un’iniziata che, assieme ad altre, potrebbe dare maggior sviluppo è il potenziamento dell’anello Castelmonte-Drenchia-Clodig. E per i paesi l’idea è quella di rivitalizzare i borghi realizzando dei residence per anziani, che potrebbero venire anche da fuori”. Ormai sono nove anni di amministrazione... “Sì, in questo periodo di tempo abbiamo fatto molto a livello di infrastrutture. Il rammarico è di non essere riusciti a risolvere il problema dello spopolamento”. La lista che la vedrà come candidato sindaco sarà di centro-sinistra. Ma non è un’anomalia, allora, il fatto che lei si trovi all’opposizione in Comunità montana? “Nell’ultima assemblea ho infatti fatto una proposta di allargamento della maggioranza, anche per agevolare un dialogo con la Regione. Se l’hanno capita dovrebbero recepirla”. Michele Obit ima Stojan Spetič Delavci, uradniki in upokojenci te dni prejemajo list papirja (Modello 101) z navedbo letnega zaslužka. Potrebujemo ga, da izračunamo davke, ki jih bomo plačali državi. Letos sta dve novosti. O evropskem davku se je že veliko govorilo. Z davčno prijavo (740) pa bomo letos prvič prispevali za finansiranje političnih strank. Podobno kakor cerkvi (katoliški, luteranski ali judovski) bomo političnim strankami namenili 0,4 promile svojega davka. Pravzaprav sem se vprašal, zakaj po novi zakonodaji veljajo cerkve dvakrat več kot stranke, ko pa so le-te pravzaprav steber demokratičnega sistema. O njih govorimo vse najslabše, toda brez strank je samo diktatura. Churchill je nekoč zapisal, da je večstrankarska demokracija sicer najslabši sistem, a boljšega ne pozna. Nekoč so v Italiji stranke finansirali vsak po svoje: Rusi komuniste, Amerikanci demokristijane in socialdemokrate. Kdor je mogel, je še zaokrožil s korupcijo ali krajo. V zapor je itak šel samo Mario Tanassi, ki se ga več ne spomni nihče. Potem so zadevo uredili z zakonom. Za vsakega volil-ca je stranka prejela par tisoč lir od države, toda volilci so v “prenoviteljski” vnemi zakon razveljavili na referendumu. Stvar ni bogvekako vznemirila Berlusconija, saj je imel dovolj denarja zase in za zaveznike. Oljka pa je bi- la revna kakor poljska miš. Krasti ni mogla (in ni smela), pa so sklenili, da je najbolje, če stranke spet finansira družba z davki. Zal je zakon predvidel dokaj elastičen pogoj: prispevek dobi vsaka stranka, ki ima v parlamentu vsaj enega zastopnika. “Ima”, ne pa “izvoli”. In tako je zadostovalo, da je en sam poslanec izjavil, da pripada neki stranki, in je dobil svoj prispevek - 160 milijonov lir. Tudi Sgarbi, ki je s Pannello vodil skupno radikalno listo, bil izvoljen na Polu svoboščin, denar pa prejema za novi PSI. V brk večinskemu sistemu bo prispevke države prejelo kar 44 strank in gibanj. Tudi takih, ki sploh niso nastopile na volitvah! Skoda, kajti družbeno finansiranje strank je prispevek k politični higijeni, slabo napisan zakon pa ne samo njegovo nasprotje, pač pa pogoj njegove nepopularnosti. Naj nas torej ne čudi, če ga bomo čez nekaj let ukinjali z referendumom. SKGZ na poti prenove in iskanja dialoga Petindvajsetčlanska komisija SKGZ, kateri je na decembrskem občnem zboru bila poverjena naloga, da pripravi izhodišča za prenovo te organizacije, je prejšnjo nedeljo pripravila celodnevni seminar na Lokvah. Na njem so ocenili doslej opravljeno delo podkomisij in izluščili nekaj bistvenih izhodišč, ki jih bodo preverili na srečanjih s SKGZ-ejevsko široko organiziranost in jih potem ponudili v oceno in izbiro delegatom aprilskega občnega zbora. Ce poenostavimo in strnemo na bistvo, lahko rečemo, da so na Lokvah izoblikovali nekaj bistvenih izhodišč, ki naj bi okarakterizira-le bodočo SKGZ (oblikuje se mnenje, da bi se preimenovala v Zvezo Slovencev). Le-ta pa bo potrebovala jasno osnovno idejno izhodišče, ki ga bodo morale podpreti in se vanj prepoznati tudi članice. Le tako se bo ustvarila tista nujna in potrebna povezanost. Po novem, Slovenska kultumo-gospodarska zveza pa naj ne bi bila izključno izraz članic, marveč tudi posameznikov. Le tako se bo opravilo tiste potrebne korake naprej, ki jih narekuje zdajšnji položaj znotraj manjšine in tudi spreminjajoča se organiziranost manjšine. Delegatskemu sistemu bo treba poiskati primerno nadomestilo. V svojem vsemanjšin-skem pogledu naj bo Zveza imela napredno-laično vizijo ob primarni skrbi za narodnostni razvoj in napredek manjšine. Pomembna novost, ki je prišla na dan v dosedanjem delu komisije, zadeva podporo tistim razmišljanjem in strategijam, ki vodijo k enotnem organiziranju znotraj naše narodnostne skupnosti. Enostvano povedano: znotraj 25-članskega odbora se je začela tudi razprava o umestnosti dveh krovnih organizacij spričo vse večjih novosti, ki smo jih in jih bomo beležili znotraj naše organiziranosti, začenši z nastankom zadruge Primorski dnevnik. Jasno je, da potrebujemo še veliko preverjanja in razmišljanja okoli tako po- membnih zadev. Je pa tudi res, da se v zadnjem času širi krog tistih, ki razmišljajo v tej smeri in ki podpirajo vsakršno prizadevanje, ki daje prednost skupnemu dogovarjanju. Zdajšnje začasno vodstvo SKGZ pa se sooča tudi z aktualnimi in sprotnimi vprašanji. Finančni položaj je tisti, ki najbolj bremeni delo vodstvenih organov SKGZ. Dejstvo je, da je ta organizacija in z njo vse včlanjene organizacije (med temi so tudi Novi Matajur, dvojezični šolski center, KD Ivan Trinko, ZSKD v Benečiji in Reziji, Zveza Slovencev po svetu ter kulturne organizacije v Kanalski dolini) lansko leto od Urada za Slovence po svetu dobile eno tretjino manj sredstev, kot jim je bilo obljubljeno. Se več: za letošnji januar pa niso dobila nikakršnega denarja (SSO pa le del dogovorjenih sredstev). To pomeni, da se široka SKGZ-ejevska organiziranost srečuje z izredno težkim položajem, verjetno še hujšim od tistega, ki so ga zabeležile skupne ustanove pred nekaj meseci. Kdo pa bo tokrat pomagal tej naši organiziranosti? To je vprašanje, ki so si ga postavili na sestanku med SKGZ in članicami. O tem so spregovorili tudi na srečanju med SKGZ in SSO in se dogovorili, da prosijo novoimenovanega zunanjega ministra Zorana Thalerja za sestanek, da bi skupaj poiskali primerne rešitve, kar zadeva odnos med Uradom za Slovence po svetu in manjšino. Povedati velja, da sta v tem smislu obe krovni organizaciji sestavili tudi mešano komisijo in se dogovorili za skupni sklad, ki naj bi služil za urgentne in težke trenutke. Znaki dobre volje in sodelovanja so jasni, upajmo, da jih bodo primerno razumeli tudi v Sloveniji. SKGZ se pripravlja na občni zbor z namenom, da se primerno opremi za prehod iz drugega v tretje tisočletje v prepričanju, da je njena vloga pomembna in potrebna slovenski stvarnosti v Italiji, (r.p.) Referendum sulla proprietà dei boschi Divisione a Isola Aria di divisione all’interno della comunità italiana a Isola. Il vicepresidente della Comunità degli Italiani, Giuseppe Trani, ha deciso di fondare un nuovo sodalizio della minoranza. Tutto è cominciato quando nel direttivo dell’Ul è stato deciso di trasformare il sodalizio da organizzazione della minoranza a associazione di cittadini. Il presidente Gianfranco Siljan ha sostenuto questo cambia- mento per adeguarsi alle leggi vigenti in Slovenia. Trani ha già iniziato la raccolta di firme per formare una nuova organizzazione con lo scopo di mantenere viva la cultura, l’identità e le tradizioni della comunità italiana in Istria. La disoccupazione “tiene” In Slovenia il numero dei disoccupati non è in diminuzione. Dai dati raccolti dall’Istituto nazionale del lavoro nel mese di gennaio i senza lavoro ammontavano a 126.312, il che rappresenta, in relazione al mese di gennaio dell’anno scorso, un aumento dello 0,5%. Nel primo mese dell’anno sono stati invece 4.500 coloro che hanno trovato un’occupazione. Firme per la minoranza L’Unione per il Litorale (Zveza za Primorsko) ha iniziato una raccolta di firme per sostenere le giuste rivendicazioni della comunità slovena in Italia. Sino ad ora l’i- niziativa del partito regionalista è stata sostenuta da più di 9.(XX) persone. Referendum popolare In Slovenia stanno raccogliendo le firme (nella foto u-no dei promotori) per un referendum popolare che impedisca allo stato di denazionalizzare i boschi ed altri beni terrieri al fine di renderli alla chiesa ed ai discendenti dei feudatari, proprietari di una vasta area del territorio boschivo nazionale. Četrtek, 6. marca 1997 Prejšnji teden v Naborjetu na pobudo Planike Kulturni praznik v Kanalski dolini Prejšnji teden je bila v Beneški palači v Naborjetu proslava ob dnevu slovenske kulture, na kateri se je zbralo lepo število domačinov, Slovencev iz Kanalske doline. Dan slovenske kulture prireja društvo Planika že četrto leto zapored, kar je znamenje, da se delovanje društva utrjuje, saj je javnih manifestacij skozi vse leto več in nekatere postajajo že tradicionalne. Pravzaprav je društvo Planika dobilo novo ime. To je na proslavi v svojem nagovo- Od skromnih začetkov je torej s pogledom na prehojeno pot mogoče z zadoščenjem ugotoviti napredek, je dejal Sivec in še zlasti podčrtal pomen dejstva, da so pobude naletele na prijazen odziv pri ljudeh. Novi predsednik središča Rudi Barta-loth pa se je zahvalil vsem, ki so v zamejstvu in Sloveniji izkazali pozornost za obstoj slovenske kulture in ljudi v Kanalski dolini. Bar-taloth se je z občutenimi besedami spomnil na pred nedavnim preminulega profesorja Salvatoreja Venosi-ja, vsestranskega kulturnega delavca in raziskovalca, ki je za seboj pustil bolečo praznino, a tudi bogato dediščino. Po njem bo dobila ime nova knjižnica, ki je v načrtih kulturnega središča Planika. Prireditev je bila tudi priložnost za predstavitev knjige Govoriti slovensko v Kanalski dolini (Slovensko šolstvo od Marije Terezije do danes), ki jo je predstavil ru povedal Tonči Sivec, dosedanji predsednik in sedaj tajnik organizacije, ki se bo poslej imenovala Slovensko kulturno središče Planika. Pod to streho bodo sedaj združena vsa prizadevanja krajevnih kulturnih delavcev, tako da bo središče združevalo že uveljavljene in uspešne tečaje slovenskega jezika, glasbeno šolo Tomaž Holmar v okviru Glasbene matice in mladinsko družabno središče s klasično in avdiovizuelno knjižnico. Rafko Dolhar, predsednik krožka za družbena vprašanja Virgil Sček, v okviru katerega je knjiga izšla. Avtorja Irena Sumi in Salvatore Venosi sta s to publikacijo prispevala verodostojno in dokumentirano pričevanje o težavah, ki so jih imeli domačini, da so lahko ohranili slovenski jezik. Večer je popestril prijeten kulturni nastop, v katerem so sodelovali duo Sedmina z izvirnim programom ljudskih pesmi, harmonikar Marko Kogel s sosednje Koroške in predvsem otroci, slušatelji tečajev slovenščine v Kanalski dolini. To je bil po naši oceni tudi najbolj razveseljiv del nastopa, kajti pri otrocih je bilo moč zaznati viden napredek v znanju slovenščine, za kar gre nedvomno velika zasluga pedagoginji Ireni Sumi, katere veščo in občutljivo roko je bilo čutiti v vsakem detajlu večera. D.U. Prisrčni nastop otrok, ki hodijo na tečaje slovenskega jezika Po beneško an potlè še po italijansko je predstavila beneško kulturno realnost Flavia luretig Benečija je bila protagonist slovenskega kulturnega praznika Naša besieda v Ronkah Nastopile so Beneške korenine, pozdravila je pa Flavia luretig V petek večer, 28. febra-rja, beneška besieda je imie-la posebni prestor v občinski knjižnici v Ronkah. Kulturno društvo Jadro, v sodelovanju z občinsko komisijo za slovenko manjšino iz Ronk, je priredilo srečanje z beneško kulturno stvarnostjo ob Dnevu slovenske kulture. Praznik je začeu ob 20. uri z otvoritvijo razstave domačega slikarja Iva Pet-kvoska, ki ga je predstavu Jurij Paljk. Natuo je začeu drugi del večera, tisti del posvečen pru beneški kulturi. Flavia luretig je pozdravila prisotne v slovenskem dialektu, v maternim jeziku ki Benečani, brez imiet nobene slovenske Suole, so ga ustno ohranili iz generacije v generacijo do donašnjih dni. Potardila je, de v Benečiji je nekaj judi, ki se puno trudijo iz dneva v dan v družini, na dielu, v društvu, v zboru an okuole sebe za ohranit tisto bogatijo, ki je naša kultura, naš jezik. Tuole bi bluo še tarkaj vič uspešno, če vsak Slovenec bi se po-trudiu za ušafat muoč an kuražo za najt to pravo pot po kateri dielat naprej v principu, da tela bogatija ne smie se zgubit. Trieba je ljubit an spoštovat suoj izik an jubezen do njega je trieba ulit v druge ljudi. Upanje za bodočnost je v otruocih, ki donas končajo s petim razredom dvojezične osnovne Suole an ki se upa, de drugi dan bojo končali s 3. razredom dvojezične srednje Suole. Upanje je v mladih obrazih, ki se na boijo se predstavit v publiki s slovensko besiedo. Na večeru je sodelovau mladi miešani pievski zbor Beneške korenine, ki je predstaviu bogat program beneških piesmi s spremljavo kitare an harmonike. Puno od telih so ble ve-brane iz raznih Sejmu beneških piesmi. Med adno pie-smjo an drugo so predstavili tudi poezije beneških ustvarjalcev. Corso ceramica per donne Nell’ambito delle iniziative rivolte alle donne, l’amministrazione comunale di Resia ha in programma l’organizzazione di un corso base di ceramica. Le iscrizioni possono essere effettuate entro sabato 8 marzo presso l’ufficio anagrafe del Comune dove si potranno ricevere anche tutte le informazioni in merito. Il corso prevede la partecipazione di almeno dieci donne ed avrà una durata di circa quaranta ore da svolgersi in base alle e-sigenze delle partecipanti. Resia: vieni a ballare Come ogni anno, il gruppo folkloristico Val Resia organizza le prove di danza per i componenti del gruppo, ma anche per gli appassionati della danza resiana (quindi potete partecipare anche voi!). Queste si svolgono ogni sabato sera, presso la Casa della cultura resiana - Ro-sajanska kulturska hiša e si protrarranno fino all’ultimo sabato di aprile. Partecipate numerosi, imparerete qualche cosa di nuovo ed interessante e quel che e più piacevole, divertendovi. Claudia Raza na Koroškem V KeK centru ob mednarodnem dnevu žen V K e K centru v Šentjanžu v Rožu, torej v kulturnem središču, ki se vse bolj uveljavlja na Koroškem, bodo ob mednarodnem prazniku žen odprli zanimivo skupinsko razstavo, na kateri sodelujejo tri umetnice iz različnih sredin. Marjeta Godler zastopa Slovenijo, Beate Hoy Avstrijo oz. Koroško, “naša” Claudia Raza predstavlja pa Italijo oziroma slovensko manjšino. “Zenske -manjšina - umetnost” je naslov razstave, ki se vključuje v širši projekt o ženski identiteti. Otvoritev bo v petek 7. marca ob 19. uri, dela treh umetnic pa bodo na ogled do 7. aprila. Le v petek in le v centru KeK bo ob 20. uri glasbeni varieté z naslovom “Zenske - Umori - Radosti”. Glede Claudie Raze, ki ima za sabo že 34 samostojnih in več skupinskih razstav v Evropi, na Japonskem in v Južni Ameriki, naj povemo, da je komaj izšla nje monografija, ki izčrpno predstavlja njeno ustvarjalno delo. Incontro con l’autore Livio Isaak Sirovich “Cime irredente” sabato a S. Pietro Trieste è una città di grande fascino ed allo stesso tempo piena di contraddizioni. E stata soprattutto nel periodo del suo massimo splendore, nel secolo scorso, un forte polo di attrazione, tant’è vero che in questa città si sono incontrate lingue, culture, religioni diverse. Ma è anche una città che ancora fa fatica a fare i conti con il suo passato, con la sua identità, con la presenza degli sloveni, spesso vissuti come minaccia e pericolo e dove (naturalmente non da tutti) viene posta in modo esasperato la questione dell' italianità. Questi aspetti si intrecciano nel libro “Cime irredente - Un tempestoso caso storico alpinistico” di Livio Isaak Sirovich che verrà presentato dall’autore stesso, venerdì 7 marzo alle ore 20.30, nella sala consiliare di San Pietro al Na-tisone. Intanto l’autore che riassume in se un pezzo di storia europea. Nato a Trieste, nel Territorio libero di Trieste del tempo, è figlio di un’ebrea lituano-tedesca che nel 1935 fuggì in Palestina, dove un anno più tardi conobbe un contabile del Lloyd Triestino, di famiglia cattolica e lontana origine dalmata che diventerà poi suo marito. E poi la vicenda che ha portato alla pubblica- zione di questo racconto di confine dove si intrecciano storia, politica e alpinismo e che è un forte documento contro i nazionalismi di qualsiasi genere siano. Dunque la vicenda prende le mosse nel febbraio del 1985 quando l'autore rivece u-na telefonata da un amico. “Mi sembrò più concitato del solito. Diceva che avevamo scritto un appello al Presidente della Repubblica, al Governo e al Parlamento in difesa degli italiani di Trieste. Ma noi chi? E per difenderci da cosa? -Noi, l’Alpina - risponde, - dagli slavi, naturalmente, e vedrai con chi abbiamo firmato! - mi sfotte." L’Alpina a cui si fa riferimento in questa breve citazione è la “Società Alpina delle Giulie, Club Alpino Italiano”. Che assieme ad altre 94 associazioni triestine firmò l’appello contro il bilinguismo e contro la legge di tutela per la minoranza slovena. Che cosa c’entra il CAI con questa questione? Da questo interrogativo parte l’autore che in questo bel libro fa un bel affresco della storia dell’ alpinismo triestino, ma soprattutto della sua stessa città in cui si pone, come in tutte le città di frontiera, l’interrogativo delle radici e soprattutto dell identità, (jn) novi mata jur četrtek, 6. marca 1997 4 Sriednje: huda nasreča za družino Rojatti V družini Rojatti iz Sriednjega se je zgodila zlo velika nesreča. Iz Anglije je prejšnji tiedan paršla garda an huda novica, ki je pustila brez sape, brez besied vse nas. Miediha Adriana Rojatti, njega ženo Aldo an njih sinu Stefana je pa spravila v jok an žalost. Blizu mieste-ca Crambrook, v konteji Kent, so ušafal martvega, uto-pjenega, njih sinu an brata Corrada, 25-liet starega pu-oba. Parvo upanje družine je bluo, de ni ries, de nie on tisti nasrečan puob, saj bi muoru prit damu pru tele dni. Na kraju nesreče pa sta mati an oča muorla pogledati resnici v oči. Kaj se je zgodilo? Trieba je poviedat, de so Corrada ušafali martvega že 8. februarja, ni imeu ta par sebe dokumentu, takuo de nieso viedel, kduo je. Dva tiedna buj pozno an 100 kilometru buj deleč so ušafal martvo tudi njega murozo, Corinne Cossu, 20-lietno čečo, doma iz bližine Cagliari. Bila je že vič dni martva, težkuo jo je bluo zapoznati, v nje ruksaku so pa bli tudi dokumenti od Corrada an takuo so preiskovalci povezali obadvie smarti. Se vič: adna od hipotez policije je, de je puob ubu čečo an potlè še sam sebe. Preiskava policije pa se gibije tudi po drugih potieh. Kaj se je v resnici zgodilo ni še znano. Kar se vie je, Pogled na cierku Svetega Pavla v Cernečjah an na Matajur v ozadju de Corrado an Corinne sta se imiela zlo rada, de v začetku miesca februarja sta se bla odločila, de prideta damu. An ries 7. februarja sta kupila biljet za Italijo, sta šla iz Londona, kar pa sta paršla v Francijo sta se nazaj varnila. Zaki an kaj se je potlè zgodilo, dokjer jih nieso ušafal brez življenja, se na vie še an buohvie, če se bo kada viedelo. Ne samuo družina, tudi tisti, ki so Corrada poznal ne morejo viervat, de ga nie vič an še manj de bi on mogu kiek slavega kajšnemu narest. Vsem nam na ostane drugega ku pokazat vso našo bližino an solidarnost družini, ki je bila takuo glaboko ranjena. Primorski je postal zadruga s prve strani 2e po prvem dnevu od ustanovitve zadruge Primorski dnevnik se je vanjo vključilo skoraj 500 članov. V naslednjih tednih pa bodo po celotnem teritoriju stekle pobude, da bi v zadrugo pristopilo čimveč ljudi. V tem pogledu je važno, da se tudi Slovenci z Videmskega množično vključijo v časopisno zadrugo ter na ta način vidno podprejo pobudo, obenem bodo kot člani zadruge prispevali k oblikovanju in upravljanju Primorskega dnevnika. V naslednjih dneh bodo določeni kraji, kjer se bo zbiralo članstvo. Ze sedaj lahko napovemo, da bomo člane zadruge zbirali tudi na sedežu Novega Matajurja. Domenica con VA a Cormon La Repubblica e la Costituzione non si rinnovano se si attaccano le loro radici. L’Associazione nazionale dei partigiani organizzerà per la prossima settimana a Reggio Emilia una manifestazione nazionale per rivendicare i valori dell’anti-fascismo e della Resistenza che sono stati il fondamento dell’Italia democratica. In quest’ottica l’Anpi di Cormons organizzerà domenica 9 marzo, alle ore 10 presso il cinema Italia di Cormons, un’assemblea pubblica dal tema “Per il rinnovamento democratico ripristinare i valori della Resistenza”. 1 lavori saranno introdotti dal senatore Silvano Bacicchi e da Giovanni Padoan “Vanni”. Benečan bo vodu višarsko svetišče Se kliče Emil Battistig, je doma iz sauonjske vasi Pe-čnije, ima 62 liet an od junija bo vzeu v svoje roke faro Zabnice v Kanalski dolini an Marijino svetišče na Viša-rjah, ki je od nimar znano an priljubljeno romarsko svetišče za Slovence. Takuo se je odloču videmski nadškof Alfredo Battisti, ki je že podpisu dekret. Potarjene pa so tudi napovedi, de bo pomembno pastoralno dielo v tistem delu Kanalske doline vodu beneški duhovnik. Gaspuod Emil Battistig je biu posvečen za duhovnika junija 1959. lieta an parvo mašo je zmolu v matajurski cierkvi. Adno lieto je biu kaplan na Laškem potle je biu za famoštra v Topoluovem do lieta 1964, kadar v valu velikih emigracijskih tokov, ki so praznili Benečijo, je šu tudi on po sviete ku misijonar emigrantu. An že vič ku trideset liet je biu v Svici, v njen niemškem delu, kar pomeni, da pre Emil Battistig guori tudi tisti jezik, kar mu bo pomagalo na Tromeji. Čestitamo mu an želimo vse dobre! ——— Aktualno — L’assessore Sidar getta la spugna? Vivace discussione sul bilancio a San Leonardo Esiste un problema all’interno della giunta comunale di S. Leonardo? Sembrerebbe di sì, da quanto si è sentito giovedì 27 sera nell’assemblea chiamata ad approvare, tra l’altro il bilancio di previsione. Proprio nel corso del dibattito sul documento il consigliere di minoranza Giuseppe Chiuch ha rivolto un duro attacco al direttivo: “Ho la sensazione - ha detto - che da parte della giunta ci sia un impegno non adeguato alle necessità”. Chiuch ha quindi invitato il sindaco Lorenzo Zanutto “a rivedere la composizione del direttivo, nel quale c’è la necessità di maggiore impegno soprattutto nel settore delle opere pubbliche”. Un invito che prendeva di mira, evidentemente, l’assessore Francesco Sidar. Dopo che il lavoro della giunta è stato difeso da Zanutto, Sidar è intervenuto per dire che “più volte ho insistito con il sindaco per essere sostituito a causa dei miei impegni” ma anche per rilevare, rispondendo a Chiuch che aveva suggerito Dežela an nje podpuora tisku s prve strani Takrat je Novi Matajur prejel pismo v katerem nam je Dežela sporočila, da bomo prejeli vič ko 60 milijonu kontributa. Pa jih niesmo videl ne tistih, ne tistih za lieto 1995, ne za lieto 1996, ko je bila celotna kvota za tisk povišana. Imiet ali pa ne 180 milijonu, se pozna, še kakuo! Za lieto 1997 so kvoto vzdignili do 1 milijarde an pu. Pruzapru jo lahko vzdiga-vajo, saj jih na nič košta, ostane vse na papirju. Zaki je do tega paršlo? Lieta 1994 je časopis slovenskih komunistov Iskra naredu priziv, rekurz na Deželno upravno sodišče (TAR) zatuo, ker je biu zbrisan iz seznama tistih, ki imajo pravico do prispevkov an se je čutu diskriminiran. Izvirni grieh pa je v 30-lietnem starem deželnem zakonu za tisk - na katerega se operja an zakon za Slovence - ki pravi, de časopisi, ki se financirajo muorajo bit apolitični. Se otroc vedo, de jih ni apolitičnih časopisov, taka formulacija pa dopušča di-skrecionalnost odbornika, ali tistega, ki odloča, kaj je apolitično an kaj ni. Ko je tala stvar v zvezi z Iskro paršla na dan na posvetovalni komisiji, kjer so slovenski predstavniki, ti zadnji so bli buj papeški od papeža an nieso nič j al L’ Il sindaco Zanutto la nomina di un assessore e-sterno, che “c’è bisogno di distinzione tra il ruolo di amministratore e quello di tecnico”. La discussione ha avuto un’impennata su questo argomento, e per il resto si è limitata alla consueta e pignola ricerca di punti deboli da parte di Giuliano Sittaro ed alle punzecchiature di Chiuch. Tra gli argomenti affrontati da entrambi, il previsto aumento dell’lei per le seconde case (sarà portato al 6 per mille) a cui il sindaco ha contrapposto la considerazione che “assieme all’Iciap è l’unica possibilità per il Comune di introitare risorse finanziarie”. Il bilancio è passato con i 9 sì della maggioranza, due astensioni e due voti contrari da parte dell’opposizione. In precedenza, a proposito della determinazione delle tariffe dei servizi pubblici a domanda individuale, c’era stata discussione sul previsto aumento del costo del buono mensa per le scuole. Zanutto ha spiegato che “l’aumento del prezzo, ricavato da una ricerca analitica dei costi, è dovuto anche al fatto che pretendiamo una certa qualità del prodotto”. La decisione è stata approvata dal consiglio, con i voti contrari della minoranza e di un membro della maggioranza, Romano Clinaz. (m.o.) pruot taki formulaciji. Rezultat je, de je Iskra nardi-la rekurz. An vsa stvar je ustavjena. Kakuo se preživljajo drugi časopisi ne vemo, mi vse buj težkuo premagujemo težave. Pri teli stavri vidim še tri negativne aspekte. 1) Slovenci se med sabo kregamo an počeriez gledamo, ko pa je grieh drugje, v tistem deželnem zakonu, ki ga nismo pisali Slovenci. Ga nismo pa niti (s pomočjo deželnih svetovalcev take ali druge farbe) gledal spremenit. Tudi tala je resnica! 2) Nismo znali najti dogovora med nami. Moje mnenje je, da ves slovenski tisk - v kakšni višini bomo videli - ima pravico do življenja in do podpore, ker tisto bistvo, ki nas identificira kot manjšina je jezik. Torej instrument komunikacije že sam po sebe, še prej kot vsebina, ima velik pomien. 3) Nesprejemljivo an nerazumljivo je, de ni sama Dežela poskarbiela za rešitev problema, ki se vli-eče Ze duge tri lieta, ki darži ustavjenih nekaj milijard lir an ustvarja puno težav pomembni vieji dejavnosti Slovencev. Lahko je zvalit krivdo na Slovence. Se buj lahko pa je za v-sakega videt, de se je sama Dežela pokazala za šibko ali pa ne sposobno reševat problemov, (jn) TRIBUNALE Dl UDINE Avviso di Vendita Immobiliare con incanto nella causa civile promossa da MEDVESIG BRUNO e altri contro QUALIZZA ANTONIO e DUGARO GINA avente per oggetto: scioglimento comunione (n. 1367/94 R.A.C.C.). Il sottoscritto Collaboratore di Cancelleria rende noto che il Giudice Istruttore dott. A. Zuliani con provvedimento di data 11.2.1997 ha disposto la vendita all’incanto dei sottoindicati beni immobili, nello stato di fatto e di diritto, come specificato nella perizia agli atti del geom. G. Peressini: LOTTO UNICO Comune di Stregna N.C.T. Part. 2326 F.111 n.151 are 1.60 fabbricato ad uso abitativo e relativa area scoperta loc. Postregna. La vendita avrà luogo davanti al Giudice Istruttore, nella sala delle udienze civili di questo Tribunale, alle ore 12.30 del giorno 15/4/1997 al prezzo base d’incanto di L. 61.440.000 con offerte in aumento non inferiori a L. 2.000.000. Gli offerenti entro e non oltre le ore 13.00 del giorno 14/4/1997 devono presentare in Cancelleria istanza su carta bollata da L. 20.000 (con l’indicazione del codice fiscale e del regime patrimoniale) accompagnata contestualmente dal versamento della cauzione di L. 6.144.000 e delle spese di L. 12.288.000 in assegni circolari trasferibili emessi in Provincia di Udine intestati alla Cancelleria Civile del Tribunale di Udine. Il pagamento del prezzo di aggiudicazione, dedotta la cauzione già versata, deve essere effettuato entro 30 giorni dalla vendita con le forme dei depositi giudiziari, tramite assegno circolare intestato: “CASSIERE PROVINCIALE P.T. DI UDINE CON IL CONCORSO DEL CONTROLLORE”. Le spese relative al trasferimento della proprietà e di voltura saranno a carico dell’acquirente. Ulteriori informazioni potranno essere assunte presso la Cancelleria Civile di questo Tribunale. Udine, 12 febbraio 1997 IL COLLABORATORE DI CANCELLERIA (Michela lussa) '/Vffr7 /fc rave... Jožefi an Jožefine se zbierajo Jožefi, kje sta? Al vesta, de preča bo naS guod? Na stuojta zamudit parložnost za se srečat kupe vsi tisti, ki imate telo ime. Ušafa-mo se v sriedo 19. marca ob 10. uri na Stari gori, puodemo h maš, po maši bo rinfrešk an potlè puodemo pa na kosilo v Jeronišče. Pridita v liepem številu... an vi Jožefine! CRUCIL RENATO via Cicigolis 2 33046 Pulfero (Ud) tel. 0432/726065 Installazione e manutenzione di Grondaie - coperture - isolamento IMPERMEABILIZZAZIONE Na 8. maree doplih praznik Matilde Iurman iz Za-loCila (garmiški kaniun) na 8. marca (glih na dan, ko žene iz cielega sveta praznujejo njih dan!) do-pune devet in ....deset li-et. Na fotografiji je rniez nje pet navuodu: Stefano, Sandra, Marzia, Ele-na in Nadia. Stefano an Elena sta otroc nje hčere Giuliane an Luciana Qualizza -Bernadovega iz Srie-dnjega, Sandra je hči nje hčere Lucije an Sergia Gus go miz Lombaj, Marzia an Nadia sta pa čičice od nje te male. od Marise an od Alvara Zantovina iz Čarnega-varha. Draga mama an nona Matilde, vaše hčere Lucia, Rosina, Giuliana an Marisa, vaši zeti, vasi navuodi vam žele še pu-no zdravlja an kuraže v vašem življenju. Tudi mi tle na Novim Matajurju vam želmo vse narbuojše... an ku-ražno napri. Giovanin je kupu ’no lepo inico briejo an mašetar, ki mu jo ji parporočiu, mu j’ zaši-guru, de bo dajala ries posebno mlieko. Ku Giovanin jo j’ parpeu v Stalo, njega tast Be-po jo j’ vso pregledu an pretipu, posebno garčo an potardiu, de tele krat njega zet je naredu ’no dobro opravilo. - Klical jo bomo “Bjanka”, ku bielo an dobro mlieko - je dolu-ožu veselo Bepo. Vsa družina je te-Zkuo čakala, de inica Bjanka store ’no lepo telè, buojš iničico, de jo bojo daržal za rejo, takuo se na bo zgubila tista sorta. Pa je bila brieja na sedmin mie-sce an tu tistih dvieh miescu, ki je manjkalo, Bepo je oboleu an vsaki krat, ki njega hči Milica mu j’ nesla v kambro ’no škudielo gorke župe, jo j’ vpra-šu, če je Bjanka storia. Za kajšan tiedan potlè inica Bjanka je ratala krava, ker je storia ’no lepo iničico. Hči Milica an zet Giovanin sta subit letiela v kambro dajat lepo novico buni-ku, ki jih je vprašu, de naj mu parnesejo ’no škudielo mlieka, za pokušat če je ries takuo posebno. Milica je hitro letiela y Stalo must an kuazala Gio-vaninu, de naj naprave an dobar dečimin čie-špovega žganja za do-luošt tu škudielo mlieka, takuo Bepo ušafa nomalo moči an kuraže. Potlè, ki je zvestuo spraznu tisto veliko škudielo, Bepo je poklicu blizu pastieje hčerko Milico an zeta Giovanina an s šibkim glasom jim je parporočiu: - Če bota imiela kaj-šne težave potlè, ki ist umarjem, prodajta se-nožeta an hosti, pa na stuojta nikdar dat proč tiste krave, ki daje taj-šno groznuo mlieko! ! ! Stare fotografije parhajajo telekrat iz Marsina četrtek, 6. marca 1997 16. marca puodemo v Benetke Kamunska aministracjon iz Sauodnje je organizala ’no posebno nediejo za vse none... an navuode, ki žive v telim kamune. V nediejo 16. marca vas popeje v Benetke. Koriera puode gor z Matajura ob 6.15, ustavjala se bo dol po pot do Saudo-nje. V Benetkah puodeta c cierku svetega Marka, kjer bo tudi maša, an potlè bota imiel vas cajt za pregledat lepote telega, ki je med nar-lieušimi kraju na sviete. Za pust in za koškrite velik senjam v vasi “Pia Crucil - Krucjova mi je posodila vič tle doma, se zmisnejo na njih rojstno tele dvie lepe fotografije, ki nam kažejo vas, kjer, na žalost, ni vič obednega, ki puobe an čeče iz Gorenjega Marsina, med pieje an uriska, ku ankrat. Vas je tiha an njim je tudi kajšan iz Dolenjega Marsina, se čuje samuo lajat kajšnega pisiča.” Na te parvi so koškrit lieta 1932, na te Takuo nam je napisala Gemma Medveš drugi je pa pust lieta 1957. Sem Sigurna, iz Marsina blizu fotografij, kijih publika-de vič ku kajšan se zapozna, tisti, ki so mo tle zdol. Mislemo, de na kor doluožt arzstreseni po sviete, pa tudi tisti, ki so nič druzega. Pogledita jih lepuo... kenè, ostal tle doma. Na žalost, kajšan je tudi ki sta se zapoznal al pa sta zapoznal kaj-za nimar zmanjku... Se troštam, de s te- šnega vasnjana, parjatelja al pa kajšnega lim fotografijam posebno tisti, ki na žive od vaše žlahte? Pomuoč našim Limetam Gorska skupnost Nediških dolin je začela arzdajat kontribute tistim kinietam, ki šele siečejo naše sanožeta, takuo ki predvideva deželni leč 38/91. Kontributi so tisti za lieto 1994. Muormo še doluožt, de naši kimetje imajo pravico jih potegnit še za lieta 1995 an 1996. Tle vam prepišemo imena tistih, ki imajo pravico do njih an ki dost potegnejo. Sauodnja Ezio Cernoia - Sauodnja 322.035; Albino Cernoia -Stiefnič 1.123.285; Onelia Crainich - Ceplešišče 230.270; Paolo Croinaz -Barca 592.540; Angela Cu-drig - Mašera 2.565.280; Basilio Dus - Duš 955.985; Mario Dus - Mašera 895.260; Giovanni Franz -Matajur 714.240; Pasquale Franz - Pečnije 813.300; Romano Golies - Pečnije 1.135.060; Virgilio Golop -Jeronišče 1.860.460; Mario Golop - Mašera 1.229.975; Valentino Golop - Tarčmun 990.720; Vitale Gorenszach - Matajur 1.652.970; Giuseppe Gosgnach - Matajur 570.305; Angela Gosgnach - Tarčmun 628.990; Santina Gosgnach - Tarčmun 605.870; Remigio Loszach - Duš 3.280.265; Giovanna Loszach - Jelina 344.385; Michele Marchig - Pečnije 280.440; Elio Martinig -Ceplešišče 510.810; Giuseppe Martinig - Ceplešišče 370.420; Livia Martinig -Tarčmun 1.854.100; Renato Massera - Jelina 406.875; Giovanni Massera - Mašera 815.110; Renato Medveš -Barca 502.425; Alfredo Pagon - Blažin 374.090; Giovanni Petričig - Tarčmun 545.600; Pierina Petricig -Tarčmun (n. 13) 294.480; Pierina Petricig - Tarčmun (n. 15) 480.780; Lucia Po-dorieszach - Starmica 1.122.495; Mario Podorie- szačh - Starmica 1.248.700; Marcello Velicaz - Mašera 1.205.340; Mario Vogrig -Gabruca 1.270.620; Daniele Zabrieszach - Tarčmun 1.202.555. Garinak Alberto Bucovaz - Zveri-nac 603.770; Mario Bucovaz - Liesa 72.950; Lucio Paolo Canalaz - Hlocje 1.382.150; Romeo Clodig -Hlocje 281.395; Ettore Cri-setig - Podlak 1.816.015; Mario Feletig - Petarnel 399.110; Remigio Florean-cig - Podlak 428.405; Piero Gariup-Topoluove 456.800; Gianni lurman - Skale 9.028.300; Armando Ruc-chin - Lombaj 210.795; Giuseppe Ruttar - Hlocje 686.730; Lidia Saligoi -Seucè 255.605; Maurizio Trusgnach - Dolenje Bardo 894.015; Edoardo Trusgnach - Zverinac 251.055; Giu-sepe Trusgnach - Mali Gar-mak 396.390; Alfonso Tru-sgnach-Topoluove 170.020; Lino Zufferli - Liesa 428.565. Spietar Elio Borghese - Barnas 258.930; Antonio Borghese - Barnas 911.560; Lino Car-lig - Kočebar 1.368.205; Fiorina Carlig - Ažla 510.530; Ivo Cedron - Gorenj Barnas 161.300; Danilo Dorbolò - Nokula 676.130; Renata Dorbolò - Barnas 1.369.610; Roberto Dorgna-ch - Spietar 327.265. (gre napri) Kenè, ki vam je pru ušeč gledat stare fotografije... ben, an če nieso pru stare stare. Zatuo, če jih imata skranjene v kajšni škatli, v kajšni trugi, parnesita jih, jih pru zvestuo publikamo novi mata jur četrtek, 6. marca 1997 6 Ultima puntata del racconto di Olga Klevdarjova Bibliografìa della 2- guerra mondiale La tragedia di Leningrado continua. L’assedio comprese tre inverni dal 1941 al 1943, ma il primo fu il peggiore. A parte i bombardamenti, l’aspetto più drammatico fu quello della penuria di cibo. Anziani e soprattutto bambini soffrirono in modo più acuto perché le loro razioni erano le più ridotte. Il pane, in quei frangenti, era l’alimento più ambito e fu merce di scambio per qualsiasi cosa. Per un pezzo di pane si barattavano oro e preziosi. L’acqua doveva essere ricavata dalla neve o dalle buche, che le donne praticavano nel ghiaccio del fiume. In quell’inverno la popolazione fu costretta a mangiare qualsiasi porcheria per alleviare i morsi della fame: mangiati i piccioni, i gatti, i cani ed i topi, cominciarono a farsi vive bande di ladri -disertori, ex detenuti, individui abbrutiti - che si davano alla rapina delle razioni di pane e delle tessere annonarie delle persone più indifese, i vecchi e i bambini. Perduta la propria razione alimentare, i poveretti erano condannati alla fame e spesso alla morte. Di fronte agli esempi di altruismo di giovani, intellettuali ed operai arruolati nella difesa e nei servizi civili, si ebbe purtroppo la prova della miseria e dell’agonia morale della città. Il fondo fu toccato quando apparvero bande di immondi personaggi, i “lju-dojedy”, antropofagi, spacciatori di prodotti alimentari di provenienza sospetta. Un bambino distratto poteva diventare facile preda di quel disgustoso racket. In quei giorni le autorità adottarono misure estreme: i furti di a-limentari e di tessere annonarie ai danni della popolazione civile erano puniti con la fucilazione. Nel dicembre 1941 si ebbero 52.881 morti civili, quasi tutti per fame. Nel mese seguente se ne calcolarono da 98.000 a 124.000. Si fece acuto il problema della sepoltura dei morti, perché il suolo era così duro, che i morti in buona parte restano abbandonati in mucchi, nei cimiteri, nelle strade, nei cortili e perfino nelle case, congelati, oppure seppelliti in fosse comuni scavate con la dinamite. Qui sono le scene degli slittini, sui quali i vecchi e le donne portano i fagotti dei loro cari defunti in cerca di un luogo dove lasciarli alla pietà dei volontari. Ci viene in mente il confronto con le sofferenze degli ex-prigionieri italiani degli anni successivi. Un crudele contrappasso, di cui i prigionieri non sapranno che una parte, la propria. Chi denuncerà il martirio dell’armata italiana in Russia, che tuttavia ha invaso il paese, non si darà del martirio delle migliaia di bambini innocenti di Le- Un angolo di Tarpeč nel 1969 ningrado. È umano che ciascuno ricordi le proprie sofferenze. È giusto tuttavia ricordare anche il male provocato dall’Italia. I MAS i-taliani siluravano le navi che rifornivano dal Lago Ladoga la popolazione di Leningrado affamata. Non ci pensarono (È ovvio, è la guerra!), - ma una nave affondata significò allora migliaia di persone senza pane. Basta sfogliare i vecchi giornali. Ecco un brano trionfale del bollettino N.826 del Quartier generale delle forze armate. Titolo: «Trasporto sovietico affondato/da un MAS nel Lago Ladoga». Testo: «Sul lago Ladoga un trasporto sovietico di 1300 tonnellate in navigazione verso Leningrado è stato silurato e affondato il 27 corrente da un MAS i-taliano al comando del sottotenente di vascello Aldo Benvenuto». Gazzettino, 1 settembre 1942. Il libro «I 900 giorni, l’assedio di Leningrado» si conclude con la scena della sera del 27 gennaio 1944, quando le salve di 324 cannoni lanciano nel cielo della città migliaia di stelle luminose e di traccianti rosse, blu e bianche e per annunciare lo sfondamento del fronte hitleriano. La gente, stremata, finalmente può piangere, di gioia. L’assedio di Leningrado avrà uno strascico politico, una sordida lotta ordita nelle stanze del Cremlino tenterà di o-scurare la gloria della città eroica, ma invisa a Stalin a causa del suo orgoglio di città della rivoluzione, della sua purezza ideale e della Per soddisfare la curiosità dei lettori, informiamo che l’autore del racconto Olga Klevdarjova è Paolo Petricig, che ci tiene a ringraziare tutti gli a-mici che gli hanno offerto la loro collabo-razione con informazioni, testi, documenti e fotografie. 'S**. sua alta cultura. Abbiamo l’esempio di Anna Ahmatova, la “regina della poesia russa”. Lenin-gradese di adozione, all’inizio del blocco fu profuga a TaSkent. La vita personale e familiare le fu avvelenata dall’atmosfera di sospetto cresciuta attorno alle grandi figure della cultura lenin-gradese. Per chiudere la bibliografia sul racconto “Olga Klevdarjova”, mi piace riportare un delicato brano poetico della Ahmatova, scritto nell’Asia centrale: un episodio dell’assedio di Leningrado, che ho tradotto nella parlata del Natisone. Ho cercato di rispettarne la metrica, senza alterarne, per quanto possibile, lo spirito. PotuCeS z ročico - ti / odprem, Tebé sam odperjala/ nimar. Sada pa za vesoko goró, DeléC za gorečo puščavo, Pozabila jest niesam/ tebé... Če se jočeš pa te/ na čujem, ne če vprašaš mené/ an kos hruha. Parnesi mi klinovo viejo, Al zelenih pušijac travic, ku na lansko pomlad si/ pamesu. Vzam z ročico no malo/ vodé čiste od naše zmarznjene/ Neve, an na tvoji zlati glavici jest ti umijem rane/ karvave. Lassù nacque anche la settima sinfonia “Leningra-dese” di Dmitrij Šostakovič. Il Cremlino getterà le colpe dell’assedio su ufficiali di vario grado, dirigenti di partito, ma anche scrittori, compositori, cineasti, che hanno esaltato con troppo realismo i giorni della resistenza all’invasore. Come vedete la storia di Olga K-levdarjova e di Tarpeč ci ha portato lontano, così come tante storie personali e di paese, nel corso di questo secolo che giunge al tramonto. M.P. ——— Minimatajur — Petar, naš balon a n staklenca vina Mattia an Francesco na konkorsu “Naš domači jezik” Franc: Alo, Matija, puj-di, gremo cabat balon če h cierkvi! Matija: Ne, bon rajš tle gledu televižjon. Franc: Ma nu, si zmie-ran atu, buliš le tu televižjon. Matija: Mi se na da, za dobruoto, pusti me zmieran. Franc: Ma zaki nečeš prit? Matija: Zaki balon nan nimar utieka dol po njivah, dol po pokrivah an tu veliki travi se ga na vidi, ga muo-ramo nimar gledat, se boj in, če se udarin an če bojo modras. Franc: Na skarbi, bon hodu jest ga gledat... ku po navad. Matija: Ne ne, buojš de ne! Bon čaku adno uro pri-ed ku ga ušafaš! Franc: Muč, muč! Paš kaj če zgubmo kajšan balon... sa preča bo tuoj rojstni dan an te jih bojo šen-kal puno! Nu, puj sada! Matija: Franc, al vieš adno rieč? Franc: Kaj, povej me. Matija: Vsak balon, ki mi zgubmo, ga ušafa pa Pe- tar Loškin. Franc: An tebe, ka te briga! Matija: Ma ka na vieš, de Petar Loškin gre vsak dan v ošterijo an popije deset glažu vina, takuo mu rata, de je nimar brez sudu. Franc: An potlè...? Matija: Kar on ušafa naš balon, pride tle h nam an me povie, da on ima naš balon. Za Ion me nimar vpraša adno staklenco vina. Franc: An ti si mu jo dau. Matija: Se vie! Ce ne, mi na da balona! Franc: Jest pa niesan vi-edeu tuole tle!?! Matija: Sada, ki vieš, na stuoj poviedat nič mami an tat. Za glih te jo poviedat, manjkajo puno staklenc vina gor v kliet! Franc: An če mama an tata zavedo? Matija: Upan, de na bojo gledali previč. Franc: Duo je ta na vrat? Matija!!! Petar je, ima drug balon za nas! Matija: Ooh, Petar, kuo stojiš? Al vieš, de niemamo vič staklenc vina, al češ vodo?!?!?! Kakuo so živiel an dielal ankrat otroc v spominih Ljubine none San vekidala pulento Še ankrat se varnemo na lepo an pametno iniciativo Spie tarske Občine “San vekidala pulento z mliekam, ka nardmo Renzo?” Moja nona mi je pravla, ka se ji je zgodilo an dan, kar kupe z nje bratran sta nesla kosilo sanosiekan. No jutro muoj brat Miljo an muoj tata so šli že zguoda siec travo goh Svetemu Martinu. Jest an Renzo smo bli majhani, mama nan je napravla tu no štanjado pulento obie-jano s špehan an mlieko. Za prit goh Svetemu Martinu pot je bla duga an starma, an se nam je puzi-lo z našim žekan. No malo smo se zabadal kan, takuo de ist san vso pulento skidala. Gledala srna z Renzam tole pulento an se jokala. Niesmo vi-edel, ki narest. Doh mam nie bluo ki iti prašat ki druzega, zaki ni imiela nič vič. An cajt srna študierala z Renzam, ka bi nardila. Renzo je jau: “Poberimo nazaj vse tu štanjado”. Smo pobral vse tele koščieje, se vie pa de je bila neka čudna pulenta, nie bluo vič mlieka, ne obiele, pa smeti je bluo puno no-tre. Po vsi pot smo studie-rala, ki povemo Milju an tatu. Ist san prašala Renza: “Prekunise, de na po-vieš, de san skidala kosilo”. Renzo mi je odguoriu: “Zluodi naj me nese, če povien”. Kar smo paršli gor pod Svet Martin s tolo buogo pulento, Miljo je parleteu. Na špietarskem natečaju v domačemč slovienskem dialektu je bla an Ljuba z Lies je biu zlo lačan, vzeu je š-tanjado an je poklicu tudi tata jest. Ist an Renzo sma se tiščala go pod garman, mučala srna in čakala ki rata. Miljo je odkru štanjado an je zaueku: “Kene s’jo vekidalala?”. Ist pa san odguorila: “Pa jo niesan.” Miljo je jau: “Pa si jo”. San praša- la Renza, naj mi pride na pomuoč, Renzo je jau: “Z-luodi me nes, de jo nie skidala”. Očitno je bluo, de pu-ienta je bila umazana, nomalo so nas kregal, pa naš tata je biu bardak an je zastopu, de smo bli previč majhani za nosit takuo deleč. Ljuba Crainich ZAČNITE MISLITI ZA MOJO VAS! Kajšnemu se bo zdielo, de je prezagoda. Mi pa mislimo, de ni takuo, še posebno, če želita napravit kiek liepega, posebnega, originalnega. Zatuo se je trieba diet na dielo za cajtam. An zatuo, dragi otroci, vas že sada vabimo, de začnete misliti, kaj boste napisali za MOJO VAS. Šport novi matajur Četrtek, 6. marca 1997 I rosanero di Pulfero non trovano ostacoli sul loro cammino H Reai Filpa va ai nazionali Nel campionato di Eccellenza amatoriale della lega Friuli collinare il Reai Filpa di Pulfero con tre giornate di anticipo ha ottenuto il passaporto per l’accesso alle finali Uisp. La società, guidata dal presidente Claudio Battistig, si è imposta domenica mattina sul campo del Mereto di Capitolo grazie ad una rete messa a segno su calcio di punizione da Antonio Dugaro. I valligiani, guidati da Severino Cedarmas, hanno confermato la loro superiorità portando a 14 i loro successi, contando 4 pareggi ed una sola sconfitta. Hanno segnato fino ad oggi 38 reti subendone solo 8. La squadra si preparerà nelle rimanenti tre giornate per i play - off che la vedranno tra le favorite al titolo regionale sfuggitole la scorsa stagione per un soffio. Polisportiva Valnatisone con un piede in seconda La Polisportiva Valnatisone di Cividale con la vittoria sul Sammardenchia, grazie al gol di Catania e la doppietta di Lauber, ha praticamente strappato il biglietto che la porterà nel prossimo campionato del Friuli collinare in seconda categoria. Il divario in classifica dalla quarta squadra è rassicurante per i ragazzi del presidente Pietro Boer. Mancano ancora due punti per ottenere la matematica sicurezza, ma il salto di categoria è praticamente già assicurato. La società cividalese è stata una delle prime ad iscriversi ai campionati organizzati dalla Uisp. 1 ragazzi di Grimacco in attesa dell’esito del ricorso battono i Merenderos Un super Spaghetto La Valli del Natisone guida il campionato di prima categoria attenuando le mire di successo delV Amaro - Note positive per Juniores, Giovanissimi e pub Sonia e Luca Con la vittoria ottenuta a Cividale la Valnatisone aggancia in classifica i ducali. Domenica ancora una trasferta per i valligiani in quel di Tavagnacco. Sul campo dei Fortissimi di Udine alla Savognese non basta il gol di Nicola Sturam per tornare a casa con una vittoria. Nel recupero di mercoledì 26 febbraio gli Juniores della Valnatisone hanno travolto il fanalino di coda Fogliano. Un’autorete ha sbloccato il risultato che ha preso proporzioni vistose nella ripresa con le quattro reti messe a segno da Luca Mottes ed una di Del Gallo. Diversa la musica sabato scorso nell’isontino. Gli azzurri in formazione largamente rimaneggiata sono stati costretti alla resa in u-na gara ricca di episodi. I padroni di casa di Fogliano sono passati in vantaggio al 10’ del primo tempo. La Valnatisone li ha assediati nella ripresa colpendo un palo con Del Gallo, lo stesso giocatore aveva in seguito sui piedi il pallone del pareggio a due passi dalla porta, ma falliva clamorosamente la buona opportunità. Memori della sconfitta subita all’andata a Basaldel-la gli Allievi delia Valnatisone sono scesi in campo contrati e timorosi subendo un gol al 10’ del primo tempo. Una bella azione al 7’ della ripresa consentiva a Matteo Braidotti di siglare il pareggio. Al 13’, su azione di calcio d’angolo, Federico Clavora di testa portava in vantaggio i sanpietrini che venivano raggiunti dal gol ospite a due minuti dalla fine. In attesa del match clou di domenica prossima a Scrutto con la Savorgnanese i (ìiovanissimi dell’Audace hanno vinto in trasferta a Rentanzacco col Buonac-quisto. Sono andati in gol Paolo Massera e due volte Maurizio Suber. Importante successo della Valli del Natisone nel campionato amatoriale di Prima categoria. Gli Skrati hanno surclassato la terza forza del campionato con u-na prestazione esemplare. 11 tecnico VWalter Barbiani ha schierato: Sirch, Vogrig Mladost prva na lestvici V Sloveniji se je začel povratni del državnega nogometnega prvenstva. Že po prvem kolu je jasno, da se zna na Slovenskem pripraviti lepo presenečenje in da bo državni naslov osvojila ekipa Primorja iz Ajdovščine. Pot je sicer dolga in konkurenca Mariborčanov in Novogoričanov je povsem utemeljena. Dokajšnje razočaranje pa je doslej pripravila ljubljanska Olimpija, večkratni državni prvak, ki se nevarno približuje spodnjemu delu razpredelnice. Ce se je v Sloveniji komaj začel povratni del prvenstva, se pri nas nogometna prvenstva iztekajo. Ni Se čas končnih obračunov. Ze danes pa lahko rečemo, da tokratna sezona ne bo za zamejske ekipe bogata z uspehi. Izjemo predstavlja doberdobska Mladost, ki v 3. amaterski ligi nadaljuje s svojo zmagovito pot. Doberdobci so prejšnjo nedeljo s 4:1 premagali San Vito in imajo 44 točk na lestvici, to se pravi 4 točke prednosti pred Villo in 6 pred Beglianom in Vermeglianom. Povsem drugače pa se sreča obrača Juventini iz Standreža, ki v elitni ligi (Eccellenza) je v nedeljo dosegla najslabsi položaj v letošnjem prvenstvu: obtičala je na zadnjem mestu lestvice. Juventina ima malo časa, da izboljša svoj položaj in se izogne izpadu iz te lige. (r.p.) Valnatisone corsara Gli azzurri castigano Cividale Stefano Pollauszach - Valli del Natisone (Manzini), Mauri, Carlig, Notamicola, Szklarz, A. Fan-na (F. Fanna), Dorbolò (Sca-ravetto), Del Ben (Paiani), Zuiz, Pollauszach (Lauren-cig). Per due volte in svantaggio i ragazzi del presidente Franco Blasutig hanno recuperato con Del Ben portandosi in vantaggio all’ultimo minuto del primo tempo con Pollauszach. Nella ripresa Zuiz e Andrea Fanna hanno sugellato jl meritato successo. Due reti di Gianni (Edi) Qualla hanno permesso al Pub Sonia e Luca di Dren-chia di aggiudicarsi l’importante gara con il Piaino. Resiste un tempo il bar Al campanile impegnato in trasferta con il Zorutti. Il gol è stato siglato da Caporale. Sta concludendosi il campionato di calcetto in attesa dei play-off. Lo spaghetto si è imposto in trasferta a Rubi-gnacco e venerdì 28 nel derby con i Merenderos. I ragazzi di Grimacco sono in attesa dell’esito del ricorso sull’ingiusta vittoria a tavolino subita con il Rualis. Nell’eventualità che la lega riconosca il proprio errore Lo spaghetto ha la possibilità di insidiare il primo posto in classifica al Cin-cin di Tar-cento. tiere cividalese stendeva in area Jacuzzi, ma l’arbitro non interveniva. Nel primo tempo, dominio della Valnatisone che centrava con Zucchiatti fuori causa il palo con Campanella. Nella ripresa, uno sterile predominio dei padroni di casa che, peraltro, venivano ben controllati dalla difesa ospite. Da segnalare la numerosa partecipazione della gente valligiana sugli spalti, (p.c.) CIVIDALESE 0 VALNATISONE 2 Cividalese: Zucchiatti, Quercioli (Lena), Cri-stancig (Clarig), Michelini, Bon, Guardino, Scaravetto, Tullio, Liberale, Ni-colettis, Bordignon. Valnatisone: Andrea Specogna, Rossi, Trusgnach, Mulloni, Daniele Specogna, Sturam, Mlinz (Scidà), Masarotti, Jacuzzi, Mottes (Chiabai), Campanella (David Specogna). Cividale, 2 marzo - Nella gara di andata la Cividalese aveva e-spugnato, grazie ad un gol di Nicolettis, il campo della Valnatisone. Oggi i ruoli si sono La Valnatisone che ha affrontato il Forgaria invertiti con il successo meritato degli azzurri che sono andati in vantaggio a due minuti dalla fine grazie ad un calcio di rigore trasformato da Jacuzzi e concesso per un fallo di mano in a-rea di Bon. Nei sette minuti di recupero concessi, la Valnatisone è andata ancora una volta in gol con Mulloni lesto a ribattere in rete il pallone calciato su punizione da Jacuzzi e respinto dal portiere Zucchiatti. Il por- Risultati 1. Categoria Cividalese - Valnatisone 0-2 3. Categoria Fortissimi - Savognese 1-1 Juniores Valnatisone - Fogliano 6-0 Fogliano - Valnatisone 1-0 Allievi Valnatisone- Basaldella 2-2 Giovanissimi Buonacquisto - Audace 1 -3 Amatori Mereto Capitolo - Reai Filpa 0-1 Valli Natisone - Amaro 5-2 Pub Luca e Sonia - Piaino 2-1 Poi. Valnatisone - Sammardenchia 3-1 Zorutti - Al Campanile 4-1 Calcetto Rubignacco - Lo spaghetto 5-8 Lo spaghetto - Merenderos 5-4 Prossimo turno 1. Categoria Tavagnacco - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Lumignacco Juniores Valnatisone - Azzurra Allievi Pozzuolo - Valnatisone Giovanissimi Audace - Savorgnanese Amatori Fagagna - Reai Filpa Valli Natisone - Racchiuso Godia - Pub Sonia e Luca Campeglio - Poi. Valnatisone Bar Campanile - Borgo Aquileia Calcetto Lo spaghetto - Volton (7 marzo) Reanese - Merenderos (12 marzo) Classifiche 1. Categoria Pagnacco 44; Torreanese 43; Tarcentina 41; Valnatisone, Cividalese 36; Costalunga 35; Vesna 34; Corno 33; Riviera 30; U-nion 91 27; Opicina 21; Tavagnacco 24; Reanese 20; Medeuzza 17; Forgaria 14; Zaule 13. 3. Categoria Lib. Atl. Rizzi 48; Fulgor 40; Stella Azzurra 39; Moimacco 37; Ciseriis 34; Lumignacco 32; Rangers 30; Faedis 26; Gaglianese 24; Cormor 20; Savognese, Fortissimi 14; Ni-mis 11 ; Celtic 8. Juniores Serenissima 44; Valnatisone 39; Cividalese 37; Romans, Cussignacco 35; Faedis 31; Lucinico, Natisone 29; Sovodnje 23; Fortissimi 20; Azzurra 18; San Gottardo 14; Fogliano, Corno 12. Allievi Bressa 46; Pagnacco, Sangiorgina Udine, Cividalese 44; Faedis 41 ; Valnatisone 38; Cussignacco 36; Natisone 33; Basaldella 31; Pozzuolo 27; Lestizza 25; Bertiolo 24; Buonacquisto 23; San Gottardo 19; 7 spighe 10; Fortissimi 7. Giovanissimi Flumignano, Savorgnanese 48; Bressa 45; Sangiorgina Udine 30; Pagnacco 28; Audace 26; Gemonese 25; Astra 92 24; Cus-singacco 21 ; Rive d'Arcano 15; Buonacquisto 12; Majanese 11 ; Cassacco 3. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa Pulfero 32; Fagagna 24; Chio-pris 21; San Daniele 20; Mereto Capitolo 19; Chiasiellis 18; Manzano, Invillino, War-riors, Tolmezzo 17; Pantianicco 15; Tar-cento 8. Amatori (1. Categoria) Valli del Natisone 29;Treppo Grande 27; Amaro 24; Turkey pub, Vacile 21; Team Calligaro 20; Racchiuso, Rubignacco 16; Reai Buja, Pers/Sant’Eliseo 15; Monte-gnacco 13; Gemona 5. Amatori (2. Categoria) Deportivo 29; Alla salute 28; Pub Sonia e Luca Drenchia 26; Grigioneri 25; Godia 21; San Lorenzo 20; Rojalese, Bocal 17; Remanzacco, Piaino 12; Povoletto 7; Ador-gnano 6. Amatori (3. Categoria) Poi. Valnatisone 29; Santa Margherita 28; Pian di Paluz 24; Sedilis 23; Fandango, Xavier 21; Campeglio, Sammardenchia 17; Cavalicco 16; Moruzzo, Gunners 14; Mon-talcone 4. Četrtek, 6. marca 1997 GRMEK Topoluove Imamo adnega puobčja Lan so se tle v naši vasici rodile dvie čičice, lietos se jim je parluožu an puobič. Zadnje dni febrarja se je rodiu Marco Guion, ki je paršu dielat veselo družbo bratracu Simonu. Srečna mama je Lucia Trusgnach - Furjanova tle z naše vasi, srečan tata je pa Silvano Guion - Muhorelu iz Gorenjega Marsina. Družina živi tle par nas. Marcu, ki se je kumi rodiu, an Simonu, ki lietos do-pune osam liet, želmo de bi rasla zdrava an vesela. Liesa Smart parlietne Zene Ponoč med 26. an 27. fe-brarjem je na svojem duo-mu umarla Elena Marchig uduova Vogrig. Učakala je ries vesoko starost, 90 liet. Elena se je rodila v sauonjski dolini, za neviesto je paršla v Tonovo družino v Garmiku, živiela pa je tle na Liesah (hiše Fanfani). Dokjer je stala dobro, je sama živiela, sa’ vsi nje otroc - Giorgio, Carla an Loredana - so živiel deleč od domačega kraja, pogostu pa so jo hodil gledat. Kar moči so jo zapustile, je bla šla živet h hčeri Loredani, ki živi blizu Vicenze. Zadnje cajte jih je spet preživiela v nje hiši v objemu svoje družine. Pogreb Elene je biu na Liesah v petak 28. februarja. Naj v mieru počiva. Gor. Bardo - Manzan Žalost v Stefanovi hiši Od velike družine Predan - Stefanove iz Gorenjega Barda sta ostala še dva, Ernesto v Belgiji an Marcella gor na Zverince. Vsieh kupe jih je bluo deset. Seda je umaru te narstariš, Giusep- pe - Bepo po domače. Imeu je 84 liet. Biu je brat našega nepozabnega Doriča, ki je biu te narmlajši tele velike družine. Bepo ja z njega smartjo pustu v žalost ženo Clemo, sina Marja, hčere Lucijo, Paolo an Graziello, neviesto, zete, navuode, sestro, kunjade an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivu v Manzane, kjer je biu njega pogreb v pandiejak 3. marca. V telim kraju je živeu potlè, ki se je biu varnu iz Belgije, kamar je biu šu kopat karbon. Topoluove V spomin none Regine Se je zaries dobro daržala nona Regina, čeglih je irmela že nje lieta, 89. Takuo, ki smo že napisal zadnji krat na Novem Matajurju, je umarla blizu Bolzana 18. februarja. Tajšno, ki je na fotografiji, se jo bojo spominjali vsi tisti, ki so jo imiel radi. Topoluove - Čedad Žalostna novica An par tiednu od tega je umaru Gianpaolo Passoni, biu je mlad mož, sa’ je imeu samuo 52 liet. Pišemo telo novico zak njega smart tiče od blizu našo vas: njega žena je Lucia Filipig - Vanči-nova. Z njega smartjo je v žalost pustu njo, hči Mario- liso, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. SVET LENART Dolienjane - Kravar Zbuogam Giorgio Giorgio Predan - Zuobri-čjove družine iz Kravarja je imeu samuo 48 liet. Huda boliezan ga je ukradla v kratkem cajtu vsiem tistim, ki so ga imiel radi. Za njim jočejo žena Antonietta, sinuova Stefano an Michele, tata Francesco (Keko po domače), brat Paolo, sestra Anna, tašča, kunjadi an kunjade, navuodi an vsa žla-hta. Miesca luja lanskega lieta je bla umarla njega marna, Toninca, seda še on. Giorgio je biu zlo poznan, kot vsa njega družina. Antonietta, ki je iz Dolie-njanega, kjer so živiel vsi kupe, je do malo liet od tega dielala v čedajskem Spitale an na njo se spominjajo predvsem tiste, ki so ratale mame, sa’ je dielala v porodniškem oddelku (repartu). Sin Stefano igra na balon v ekipi Real Filpa an pieje kupe z Beneškimi koreninami. Pogreb Giorgia, ki je umaru v videmskem Spitale 26. febrarja zjutra, je biu v Kravarje 28. februarja. Zaries puno ljudi iz vsieh naših dolin an tudi iz drugh kraju se je stisinlo okuole žalostne družine. “Con il nodo in gola ed ancora incredulo, mi sono incamminato lungo il sentiero che da Cravero porta alla chiesa di S. Andrea per suonare le campane a morto e commemorare così la tua immatura scomparsa. Quante volte abbiamo percorso insieme quel tragitto in una età spensierata e tra il cinguettio degli uccelli facevamo i piani per le nostre innocenti marachelle adolescenziali del tipo: “Sai, le pere dei Kovačini presto saranno mature...", oppure: “Non dimentichiamoci delle ciliegie dell’orto di Kristina Klaj-neSova che sono una squisitezza” , e così via. Proseguendo nel cammino, con l’unico temperino che possedevamo, con la fresca corteccia di castagno riuscivamo a confezionare dei pregevoli flauti che orgogliosamente esibivamo poi ai nostri fratelli maggiori. Sono certo che nella tua sofferenza e nell’ultima lacrima che hai versato prima di spirare, c’e-rano anche questi ricordi... 2eff, così mi hai sempre chiamato, non potrà dimenticare il suo amico e cugino Jur, come ti chiamavamo a Cravero, e rassicurandoti per Antonietta con Stefano e Michele, che per loro rimani esempio irripetibile. Con Dio, riposa in pace nel tuo paese natio che hai sempre tanto amato. PODBONESEC Bjača Smart v vasi V staruosti 86 liet je umaru naš vasnjan Angelo Pinatto. Biu je med narsta-rejšimi moži našega kamu-na. Na telim svietu je zapu-stu sina Giovanna, hči Edes, neviesto, zet, navuode, sestro, kunjada an vso žlahto. Venčni mier bo počivu v Landarje, kjer je biu njega pogreb v saboto 1. marca Na Matajurju je nova koča SOVODNJE Nova koča na Matajurju Secjon italijanskega alpinističnega kluba (Cai) iz Čedada je v nediejo 27. julija odparla na Matajurju novo kočo. Za telo parlo-žnost je paršlo na ta najvišji novi matajur Odgovorna urednica: JOLK NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste hrib naše Benečije puno alpinistov. Nekateri tardijo, de jih je bluo vič ku deset taužent. S to novo planinsko kočo je Cai dau velik prispevek (contributo) naši deželi, ker je takuo valori-ziru nje naravni aspekt. Na cerimonijo so paršli tudi škof Alfredo Battisti, ki je brau sveto mašo, predsednik senata Spagnolli, nekateri parlamentarci an zastopniki dežele an pokrajine. (Novi Matajur, 15.8.75) m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Žiro račun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 10. DO 16. MARCA Prapotno tel. 713022 - Tavoijana tel. 712181 OD 8. DO 14. MARCA Cedaci (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klical samuo, če riceta ima napisano »urgente«. SPETER Se sierak al pa petroljo? V zadnjih 14. dneh se je puno guorilo po naših dolinah o tem, da so tehniki odkrili v Nokulah ležišče pe-trolje. Z vartanjem bi bli muorli že začet pretekli tie-dan na njivi pod vasico No-kula. Zgleda, da nieso še uredili vprašanja lastnine (passaggio di proprietà). Pravejo, da bojo vartali zlo globoko, do 1500 metru. Bojo ušafali bogato ležišče petrolje al pa na bo nič? Lepuo bi bluo, če bi jo dobili. (Novi Matajur, 1.12.75) — Kronaka— Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak,četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 (z apuntamentam) doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak, sriedo, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.30 v torak od 16.30 do 18.30 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mi-ediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v torak od 10.30 do 11.30 v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Pediatria v pandiejak an petak od 11.00 do 13.00 Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.00 do 13.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 ( od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Kada vozi litorina IžCedadav Videm: ob 6.10*, 7.00,7.26 *,7.57,9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *,729,8.*, 8.32,9.32*, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57*, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čel an ob praznikih), 22.40 , . , čeztiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev..732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 “LA MARMI,, Dl NEVIO SPECOGNA LAPIDI MONUMENTI PAVIMENTI SCALE SOGLIE E PIANI CUCINA S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tel. 0432-727073