4 NOVINE 26. januara 1936. Naše domače reči iz starih časov. Kda se mládenič (mlaj) prikaže, se ob zdravoj Már'ji (kda zvoni) po­ stavijo pod kápelco z vodov v krnički — tak da gledajo vkrej od stene. Vodo zaženéjo na streho, se hitro prekrižajo i znova se krnička podrži, da voda notri stečé. To se ponovi trikrat. (Žižki) Kda se mládenič prikaže, se kri­ žajo. (Črensovci-Türnišče) * Kakši bo strmini pouf. Če četán cveté na spodnjem deli cveta, je do­ ber ráni strméni pouf. Če cveté na sredi, je dober srednji pouf, a če pa na zgornjem konci cveta cveté, te je késni pouf najbouši. (Črensovci) Kak bo z hajdinov? Če se prvi keminovi cveti zvržejo, je rana hajdina dobra. Če se pa cveti osiplejo i ne­ majo semena, je tüdi késna hajdina dobra, se dozori, nede slane.(Črensovci) Kda mimo prosa ideš, nesmiš ni­ kaj jesti, ar te vrabli jako proso jejo. Niti zagriska nesmiš v proso vrči. Tüdi v gredaj nesmeš jesti. (Žižki- Črensovci). Če dugo dežja nega, se žabe obe­ šajo na grmovje. Obesiti je slobodno samo s travov. Žabe regečejo i pro­ sijo dešč. (Dokležovje). Za dešč se vrši tüdi eta cere­ monija: Mlade ešče nedužne dekle na vodi kürijo. To morajo napraviti skri­ vm a i zvečer. Ogen napravijo s kre­ salom. Kakšo staro košaro na zgor­ njem konci prepleteno — postavijo na vodo i na košari pripravleno šibje vužgijo. Nihče nesmi viditi, samo deca so lejko poleg. (Dokležovje) Če toča ide, vržejo börkle, gréb­ lico, lopar itd. pod kapelco. Vsakši predmet se mora posebi Prinesti. Kda toča henja, se z vsakim predmetom po vrsti kak je bio vö prinešeni toča od kapelce pogrené i nato v kühnjo odnesé. (Žižki-Črensovci) Domača šatringasta zdravila. 1. Na kresi pred Ivanjem se mo­ raš opasati z Divice Marije povójom (rastlina!), da te nede črevo bolelo. (Bükovje) 2. Če deca nemajo zdravih oči, si mažejo z vodov, ki se nabori po dežji na četam (rastlina!). (Črensovci) 3. Če je dete na takšem betegi betežno, ki ga lidjé nemrejo spoznati, a) se mora dete v žegnanoj vodi skó­ pati. Ta žegnana voda pa mora biti iz t r ej grofovskij cérkev prinešena. Zato si ženske v količkaj s stekleni­ čicami zajimlejo blagoslovleno vodo i si sčasoma telko nanosijo, da lejko dete skoplejo. (Črensovci) b) Dete ozdravi, če njemi v vü­ sta cupnemo vodo, ki se je prijela klüča, kda smo vodo zajimali. (Čren­ sovci) c) Dete ozdravi, če njemi po kosi iz hiže skozi okno vodo v vüsta vlijemo. (Črensovci) d) Mladi hrast razkolejo i dete med obe polovini denejo. Nato hrast vküp zvéžejo. Če hrast naprej raste, bo dete zdravo, če se pa posiši, bo dete vmrlo. (Črensovci) 4. Če što „nádüho“ ma, se ga pod korito dene. Nato mora svinja prek skočiti, da ozdravi. (Žižki) 5. Krof se odpravi, da se prst oblezne i po krofi trikrat potégne. (Žižki) Čarne šoule diacje. Čarne šoule diak je vsakši treseti, ki se vči. Ma posebni robček, ki ga razprostré i vse mogoče jestvine se na njem prikažejo, zvün sédenoga (kisloga) mleka. Zato sédeno mleko ide prosit. Če ne dobi, je čemeren, na pozoja séde i točóu napravi. Nato se obrne proti jügi, gde od velke vro­ čine pozoj lidem nikaj nemre včiniti. Tam pozoja bujejo i si pozojno meso pod jezik devlejo, da njim ne vroče. (Žižki) — iz Katehet : Majči, kak je to, ka se je za časa apoštolov sveta vera tak naglo razširila ? Majči : Te je ešče nej bilo potnih listov, pa se je hitro prišlo na vse kraje. Pisma naših iz tüjine. Le Bois Vemois Vorteur, Jura, J. M. J. 21. XII. 1935. Častiti g. urednik, naš dühovni oča ! Mogoče Vam je že znano, da sam že pa v Franciji i z menov moja sestra Katica. Prle kak svi šle z domi, sva tüdi hodila k Vam, pa Vas je nej bilo doma. Vas ešče niti smrt ne naj­ de doma. Ar .ste mi naročili, da naj se prle zglasim pri Vas, i mi je jako Žao bilo, ar sam Vas nej najšla doma. Slovo od doma je bilo žmetno, gda smo se mogli ločiti. Najbole gen­ livo pa je bilo, gda so naj d ra g a mati blagoslovili i povedali ete reči: Marija i moj blagoslov naj vaj spre­ vaja po poti i v tüjini, i bodita poš­ t e n i v i i na Boga nigdar ne pozabita. Vožnja je bila jako lepa i zani­ miva. Iz Ljubljane svi se odpelali. Ob 5 vüri popoldne 16. okt proti meji i v Trst. Gda smo se peljali iz Trsta, je bio krasen pogled na mesto, ki se kopalo v morji posvetov, a še lepši je bio pogled na morje, po šterom so švigale male ribniške ladjice. V miseo nama je prišla znana deklamacija iz šolskih let: Buči morje Adrijansko, bilo negdaj si slovanko ! Da, bilo je, t o da zdaj ne več. Iz Trsta svi se pelali proti Milani, Torini, proti Alpam čres predore v Modame. Alpe so že bile pokrite s snegom. Še naprej svi šle v Lyon. Lyon pa je lepo i velko mesto. Nad mestom na bregi pa je bazilika Marije Pomočnice. (Gda sam šla do­ mo, sam mela čas i sam si to cerkev poglednola). To baziliko so Lyončani zazidali Mariji v zahvalo, da je mesto obvarvale küge, štera je razsajala okoli mesta. Gda je bila posvetitev bazi­ like, je mil. g. škof posveto mesto Mariji. 15. aug. vsako leta je velka prosecija ta gor na breg i škof z brega blagoslovi celo mesto. Pri Mariji pa gorijo noč i den sveče i črez den je puno lüdi v cerkvi. Ob desetih večer svi te prišli na mesto. Vidite, č. g. dühovni oča, svi se ne dugo vozili. Tü so naj jako lepo sprijali. Mogla sam njim vse pripove­ davati, kak san kaj počitnice preživela. Znate, dosta sam njim mela pripove­ davati ; od kongresa v Ljubljani, od nove meše, tak ka j e ne bilo kraja, ne konca. Tü sva Vam samo tak na kraci opisala vožnjo. Častiti gospod ! Bog Vam naj plača za redno pošilanje Novin i M. lista. Že prvi tjeden najinoga biva­ nja v Franciji so naj že obiskale Vaše Novine. Vsako številko z veseljom pri­ čaküjevi, ar pride iz domačega prek­ murskoga kraja. Častiti g. urednik, iz srca se Vam zahvalni za ves Vaš trüd, i za vse tisto dobroto, štero vsigdar prav po očinskom skrbite za nas izseljence i nam pomagate lajšati naše težave. Iz vsakše Vaše reči diha, mi to občütimo — topla i srčna lübezen za nas. Za to Vašo dobroto naj Vam bo Vsemogo­ čni plačnik v nebeskom kralestvi. V lepom decemberskom nedel­ skom jütri svi tüdi müvi šli k sv. meši. Pogučavali svi si od doma i tüdi to, kak je lepo, da je naša domovina po­ svetila to nedelo za izseljenike i da se nas Vi vsi spominate dnes v mo­ litvaj. Tüdi müvi i mislim, vsi naši, šteri smo doma iz Slov. krajine, — samo či so mogli, — so šli k sv. meši. Goreče je šla naša molitev k Vsemo­ gočnomi, da bi ostali dobri, pošteni i da bi prišli vsi srečno nazaj, v lübi naš prekmurski kraj. Tak vidite, pre­ častiti, tak smo bili vsi zdrüženi v dühi i naša molitev se je sküpno pa­ ščila ta gor v nebo pred prestol Naj­ višjega. Novine so tüdi prišle ravno na to nedelo. Jako so naj razveselile tolažiln e reči, štere svi čteli v Novinaj. Pa tüdi Vi, dragi častiti dühovni oča, ste nam poslali tolažiln e očinske reči po svojih Novinaj. Edino samo Vi ste se s svojimi sotrüdniki dozdaj samo za nas brigali. Za to pa za prijatelske, očinske pozdrave, štere ste nam po­ slali, prisrčen Bog plati. Za vso Vašo dobroto se nemremo zadosta zahva­ liti i povrnoti, zato naj Vam pa Bog plača. Pa tüdi naše Katoliško prosvetno drüštvo se je tüdi nas, svojih f a r a ­ nov v tüjini spomnilo. Kak se vsako dete razveseli, či dobi kakše darilo od svojih starišov. Tak smo se tüdi mi razveselili i do srca nas je genolo, da prosvetno drüštvo tak za nas skrbi. I tüdi vsakšemi posebi so poslali Pri­ jatelsko pismo. Malo časa še delüje, pa je že doprineslo velko delo, kak začetek za nas izseljence. Močno se Zaveda, kaj je farna sküpnost. Za vse svoje delo i pozdrave vsem članom Kat. prosvetnoga društva v Beltincih. Vsem članom vesele božične svetke i srečno blagoslovleno Novo leto njim želevi i velkoga napredka v drüštvi. Kak sam čtela v ednoj številki Novin, da so deci prepovedali hoditi v kino. Tü pa je inači. V bližnjem mesti je šest kinov, med šterimi sta sa­ mo dva katoličanskiva. Župniki se jako skrbijo za svoje farnike. Žmeten njim je bio začetek kina. Protikato­ liški krogi so z vsov močjov šteli pre­ prečiti kat. kino. Toda dobri katoli­ čani so njim verno pomagali. Tüdi müvi svi že hodili v te kino. Gospa nas je poslala, da smo vsi šli gledat. Dvorana je jako lepa. Na sredi je križ. Dvorana je puna lüdi. Dece je puno notri. Vsi katoličanski starišje pošlejo svojo deco v te k ino, naj so velki ali mali. Zavedajo se, da je bo­ gše tak, kak pa či bi pa oštarijaj ho­ dili. Začne se v nedelo ob treh. Naj­ prle so novosti širom sveta. Nato nas popelao, da gledamo ednok Afriko, drgoč pa drüge dežele, Palestino, me­ sto Jeruzalem itd. Te pa kaj za smej. Včasik se fejst nasmijemo. Zdaj pa je kratek odmor. Po odmori pa je glavna predstava. To pa je nekaj lepoga. Zadnja je bila, štero svi müvi hodili gledat, od Vogrske. Tak svi vse vidli, tak kak či bi doma bile. Bilo je to, da se je eden dečko, Nemec, mu­ zikant šteo ženiti z ednov vogrskov gro­ fovskov hčerjov. Oča je to ne dao, zato se ona oženila z drügim. On pa je te postao dühovnik. Tak je najšeo večno lübezen. Dokončalo se je pa ob 6 vöri. Tak smo se vsi veseli i srečni vračali domo. Zdaj pa končani moje pismo. Malo je preveč dugo. Svi s se­ strov obe v ednom mesti i se nama dobro godi. Vesele božične svetke i srečno blagoslovleno Novo leto Vam, častiti, želevi. Pa naj Vam lübi Jezuš da vse tisto, ka si sami najbole že­ lete. Da bi bili zdravi i nam še na­ dele pisali naše prekmurske liste. Dve sestrici, Anika i Katica Škafar z Bratonec. Službena naznanila. Radio predavanja v letu 1936. 5. V U . Dolinar: Hmeljarstvo v Sloveniji 12.V ӀӀ. Okorn : Prevažanje čebel na pašo 19. VӀӀ. Kmetijski nasveti. 26. VU. Štrekelj : O prijateljih in so­ vražnikih v našem vrtnarstvu. 9. VIII. Ing. Mikuž : O poskusih z olj­ natimi rastlinami in njih pomen za Slovenijo. 15. VӀӀI. Kocjan: Nalezljive in najbolj pogoste bolezni perutnine. 16. V I Ӏ Ӏ . Puš: Varujmo kmečke šege in navade. 23. V I Ӏ Ӏ . Ing. Muck: Dvorišče na kme­ tiji. (Igrica). 30. VIII. Humek : Spravlj anje sadja z ozirom na zahteve sadne trgovine. 6. IX. Kmetijsko-gospodinjska ura. 8. IX. Ing. Skubic : Jesenska dela v sadovnjaku. 13. IX. Okom: Odbira plemenjakov. 20. IX. Flego: Trgatev. 27. IX. Priol: O brezalkoholna sad­ n ih pijačah. 4. X. Rigler: Prva pomoč živini v nezgodi. 11. X. Ing. Simonič : Jesensko obde­ lovanje zemlje in gnojenje. 18. X. Ing. Zupanič : 50 let kmetijske šole na Grmu. 25. X. Ing. Skubic: O intenzivnem sadjarstvu. 1. XI. Radiopredavanje drž. bakterio­ loškega vet. zavoda. 8. XI. Kroši : Kmečka družina. 15. XI. Basaj : Predhodniki današnjih zadrug. 22. XI. Okom: Uspehi letošnjega če­ belarska. 29. XI. Kmetijski nasveti. 6. XII. Ing. Muri :. Kokošjereja. 8. XII. Ing. Lah : O travništvu. 13. XII. Ing. Skubic: Nepopisano za­ družništvo naše vasi. 20. XII. Okom: O čebelni kugi. 27. XII. Kmečka mladina in mesto. VEČERNO ROMANJE. Nocoj je meni tako, da romal bi daleč kam, neznanokam, kjer bi bil sam. In Bog bi bil z menoj v samoti daljni nocoj in odpri bi mu srce, vanj sem skril gor je svoje in sveta gorje ; med potjo sem ga nabral, o, koliko mi vsak ga dal ! Zato bi rad romari daleč nocoj, da bi bil sam in Bog z menoj. Prekosnice. Trije dijaki srečajo židova. Prvi : Dobro jutro, oča Abraham ! Drügi : Dobro jutro, oča Ižak ! Tretji : Dobro jutro, oča Jakob! Židov: Nesam Abraham, ne Ja­ kob, niti Ižak, liki Saveo, Kisov sin, šteroga je oča poslao iskat svoje tri zgüblene osle. Hvala Bogi, zdaj sem pa vse tri najšeo ! V prvom razredi je g. katehet ponavlao z decov zgodbe sv. Pisma. Pri tom je mali Jožek pogrüntao, ka se tri bože osebe z ednov rečjov zo­ vejo s. Trojstvo ali s. Trlica; Zama­ zana micika pa je povedala, da so ss. Trije Krali Jezuši prinesli zlato, ka­ dilo pa „milo“ ; Krčmarov Poldek si je dobro zapo m l o, da je s. Jožef bio mesar; mali Vanko, šteroga oča je velki „handlar“, trgovec s sadjom z drügimi pridelki, je pa ne pozabo, da sta Adam i Eva živela v „graji“. Po šoli pa je g. katehet tisti petek dobo uradno pitanje za izseljenca X Y, ki lekaj „namerava biti rojen“ v ednoj vesi njüve župnije. Gda te slabe vole, se Oglasite, da vam Povemo še kaj takšega, vej toga mamo „zadovolé“. Pri ponočki. Na našem Gorič­ kom pri sv. Bedeniki se je zgodilo pred vnogimi letami. Ženska je pri ponočki zaspala v toploj maloj cer­ kvici i v sneh zakričala ravno gda je vse tiho postalo pred evangeliumom ; Zelje že vre ? Senjalo se njej je naj­ mre, ka je doma pri ognjišči i gleda v pisker, če zelje že vre. Pošta. Geder Jožef, Korovci 18. Novine pro­ šene smo vam poslali. Širiteo dozdaj, kak to pišemo nikaj n e javo. Kalendare i M. liste za Korovce smo poslali širitelici Vogrinčič Ma­ riji na Cankovo še v starom leti, tam s e naj zglasi š iriteo. Pozvek Franc, G. Slaveči 102. 6 kal. i 2 M. lista smo vam po pošti poslali. Če je ne bi dobili, dajte nam stalen glas. Kanič M . F rancija. Prosimo odgovora, d a li ste dobili kalendar. Bencik Ja n . P tuj. Zdaj ste že gotovo dobili kalendar z M. listom. Smo pritisnili v tiskarni, da so Vam poslali kak najhitrej. Ki ne plačajo, pa ga sploh ne dobijo. M. R. Trdkova. K. A. ma 12 Din. duga. Hčeri poslali. Po priliki pošlite esi ku­ verte, ki prido iz Francije, ka točen naslov spišemo doli. Žilavec Franc, Topolovci 13. Vaše Novine bodo hodile na naslov Vogrin­ čič Antona na Cankovo. Tam se Zglasite za nje. Cvetko Jožef, Mlajtinci. Kalendar z M. Listom smo poslali. Duga je še 6 Din. Časar Janez, Markovci 107. Naznanite nam, što je plačao za vas naročnino za 1 . 1935, ar ne­ mamo nikaj zabeleženoga. Berke Imre, Is­ sondum . Dobili smo 94 · 5 0-Din. Na koj naj obrnemo Višek, jeli naj pošlemo M. list, ali na koj drügo ? Benkovič Treza, Garešnica. Če ne ste dobili kalendara i M. lista, nam javite. Lanskoga duga mate še 25 Din. Ška­ p e r M arija, Ravel. Peneze sprejeli. Novine na leto koštajo 72 Din. Višek na koj naj obr­ nemo ? Škaper Agneš, Doline. Oboje peneze sprejeli. List i kalendar poslali. Če ne si do­ bila, se javi. Odpiši, kakšo knigo ščeš meti, jeli pripovesti ali kaj drügo. Peneze pa mo­ reš naprej poslati. Za 30 Din. že dobiš lepo knigo za čteti. Magyarič Franc, Markovci 54. Vse smo poslali vašoj v Francijo. Če ne bi dobila naj nam javi. Baligač, Lipovci. Hčeri poslali priporočeno naročen molitvenik. Plačate pri nas. Banque S. Baruch et d e , 11. Rue Auber 11. Paris - 9 e odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija : št. 3064-64, Bruxelles ; Francija : š t 117-94, P aris ; Holandija : št. 1458-86, Ned. Dienst ; L ux embourg : št. 5967, Luxem­ bourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24-14 Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskamo Balkanji Ernest Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.