dm
)TI>
: n
bčlnslci poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DiLOVNKSA UUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek.
Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26,. 11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega " sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. 1
Glasilo je bilo dne 25. 7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, 22. IV. 1988, LETO XXVII, ŠTEVILKA 7-8
Prizadevamo si za cisto in zeleno okolje_
srečanje pevskih '. zborov ob prvem
l Maju in dnevu of
;o Delovne ljudi in občane vabimo ob Dne-ic vu OF in Prazniku dela na
ti
SREČANJE PEVSKIH ZBOROV
hf.k° v ponedeljek, 25. aprila 1988 ob 19. uri v 0 Kinodvorani Mengeš.
OK SZDL in OS ZSS Domžale
TUDI LETOS ŽELIMO Z MNOŽIČNO OČIŠČEVALNO AKCIJO PRISPEVATI K ČISTEJŠI IN LEPŠI OBČINI, ČEPRAV BI MORALE AKTIVNOSTI ZA ČISTO IN ZELENO OKOLJE POTEKATI VSE LETO. NAŠA TEŽAVA JE V TEM, DA AKCIJA -TAČAS, KO PRINAŠAMO TA ČLANEK ŽE POTEKA, OZ. GRE ŽE PROTI SVOJEMU ZAKLJUČKU!
VENDAR VSEENO PRINAŠAMO O NJEJ NEKAJ PODATKOV, SAJ SE DA MARSIKAJ STORITI TUDI ŠE IZVEN ZA AKCIJO URADNO ZAČRTANIH DNI. NIČ ŠE NI ZAMUJENEGA!
Za aprilsko čiščenje je pripravljen program.
Od 16. do 23. aprila 1988 uresničujemo TEDEN PROSTOVOLJNEGA DELA ZA ČISTO OBČINO DOMŽALE.
Očistili in uredili naj bi kraje po načelu »OČISTI NAJ VSAK PRED SVOJIM PRAGOM« večje površine pa s skupnimi močmi.
V tej akciji naj bi očistili in uredili okolico hiš, dvorišča, pločnike, ulice, parke, delavnice in tudi tovarne skratka vsak prostorček, kjer ljudje delajo in bivajo. Pomembno pri tem je, da bodo rezultate akcije ugotavljali ali ocenjevali opravljeno in te rezultate bomo objavili v našem Občinskem poročevalcu.
Šole so akcijo čiščenja izvedle 16. aprila 1988, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela pa organizirajo to delo od 16. do 23. aprila.
KOSOVNI ODVOZ
Odvoz kosovnega materiala bo potekal od 18. do 23. aprila.
SKIS bo v teh dneh poskrbela tudi za postavitev posebnih kontejnerjev za steklo v krajevnih skupnostih, da bi občani lahko odstranili odpadno steklo.
KJE VSE SO »ČRNA« ODLAGALIŠČA?
Uprava za inšpekcijske službe občine Domžale bo opravila pregled vseh »črnih« odlagališč in do 31. 5.1988 pripravila poročilo, ki bo objavljeno v Občinskem poročevalcu.
Po akciji čiščenja in urejanja okolice v DO bodo inšpekcijske službe, SKIS in Komunalno podjetje Domžale organizirali komisijski ogled vseh DO, da bi ugotovili, kakšen je njihov odnos do okolja in urejenosti ter skrb za videz delovne organizacije. Poročilo se posreduje delavskim svetom v DO in objavi v Občinskem poročevalcu, najkasneje do 31. 5.1988.
DELO, KI GA BO POTREBNO OPRAVITI NA CESTAH
Cestno podjetje Ljubljana, Komunalno podjetje Domžale in Krajevne skupnosti bodo do konca meseca aprila uredili vse makadamske ceste v občini in obnovili oznake na cestiščih. SKIS, inšpektor za ceste in predstavniki vzdrževalcev pa bodo opravili pregled urejenosti vseh (zlasti makadamskih cest) in do 31.5.1988 pripravili poročilo, ki bo posredovano skupnosti za ceste občine Domžale, krajevnim skupnostim in bo objavljen v Občinskem poročevalcu.
%%%%%%%%%%%%■
I
5
Hi
s s
1
Gradimo
izročilih
osvobodilne fronte!
27. april je dan ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Gre torej za naš slovenski ljudski praznik, ki simbolično izpričuje moč gibanja slovenskih množic. To gibanje je bilo enkratno in neponovljivo. Iz njega je zrastla Socialistična republika Slovenija. Ob njem vsako leto preverjamo svojo moč in trdnost. Kajti izviri tega gibanja so živi in čisti, kakor so izviri Save in Soče in Krke. Ni ga bilo mogoče uničiti kot ni bilo mogoče zatreti tisočletnega boja slovenskega ljudstva za obstoj na svoji zemlji. OF je v kratkem času postala vse povsod pričujoča organizacija množic, država v državi sredi okupirane, z žico obdane Ljubljane, iz nje so vzniknile partizanske brigade, plamen vstaje pa je zajel slovensko narodnostno ozemlje do najbolj oddaljenih kmečkih zaselkov na Koroškem in v Benečiji. OF je bila simbol združitve vseh slovenskih ljudi. Iz tega gibanja sta zrastli naša prva suverena slovenska državnost in zveza enakopravnih narodov in narodnosti Socialistična Federativna Republika Jugoslavija.
V polni meri se zavedamo tradicije Osvobodilne fronte, katere naslednik je SZDL, ki črpa ustvarjalno moč ljudskih množic, kar je predpo-
goj enotnejšega gibanja za skupne cilje in pro-dornejšo akcijo za spreminjanje denašnjih razmer. Kot smo v prejšnjih obdobjih revolucije potrebovali Osvobodilno fronto, tako smo v graditvi samoupravne demokracije potrebovali Socialistično zvezo. S širjenjem narodove in človekove svobode smo širili in poglabljali tudi vlogo socialistične zveze delovnega ljudstva.
SZDL pa danes še vedno ni tisto, kar bi morala biti: splošni ljudski in socialistični parlament in najprimernejša oblika političnega povezovanja resničnih družbenih nosilcev socialistične demokracije. Bitka za nadaljnji razvoj samoupravljanja, osamosvojitev in osvobajanje narodnega in človekovega dela ter obenem bitka za gospodarsko učvrstitev in enakopravne ekonomske odnose v svetu vsebolj terja, da njeno vlogo utrjujemo še naprej. Razmisliti in oceniti moramo, kaj smo storili z večjo politično integracijo ljudi v skupno fronto, kako naj bi dosegli, da bo kar največ ljudi dejavno ustvarjalno izpričevalo svojo pripadnost Socialistični zvezi. Socialistična zveza se še vse prevečkrat omejuje na posplošene resolucije in besedne pozive delovnim ljudem in občanom, kadar gre za reševanje njihovih vsakodnevnih problemov in širših družbenih vprašanj.
Toda njeno pravo mesto je tam, kjer se obravnavajo in rešujejo problemi, kjer se pripravljajo in sprejemajo sklepi in kjer poteka neposredna bitka za uresničevanje sprejete politike. Prav tu se mora angažirati Socialistična zveza. Voditi mora široke in argumentirane razprave o konkretnih vprašanjih in zagotoviti da se bodo slišala različna mnenja o načinu njihovega reševanja.
Čeprav se je odnos do Socialistične zveze v zadnjem času bistveno spremenil. In njene aktivnosti dobivajo med ljudmi vse več podpore, pa vendarle velik del občanov Socialistične zveze še vedno ne čuti kot svojo organizacijo. V njej ne vidi svojega nujno potrebnega inštrumenta za reševanje skupnih družbenih problemov. Gotovo tudi zaradi tega, ker kljub prizadevanjem nismo bili dovolj učinkoviti pri reševanju ključnih problemov naše družbe, ki se zrcali v globoki gospodarski in družbeni krizi. Socialistična zveza bo lahko učinkovita samo, če bodo prek njenih organizacij prihajala do polne veljave mnenja, stališča in hotenja občanov in se v pristojnih organih tudi uresničevala. Prav SZDL je tista množična organizacija občanov, ki mora imeti posluh za vse alternativne rešitve, ki so boljše od sedanjih in to na vseh področjih, za vse tiste rešitve, ki bi naše socialistično samoupravljanje dvignile na višjo raven, ki bi zagotavljale resnično, pravno, civilno socialistično samoupravno družbo, v kateri bo v polni meri zagotovljena svoboda in integriteta človeka, njegov neomejeni vsestranski razvoj, polno izkoriščanje umskih in delovnih sposobnosti ter resnična pravica, da ne samo vpliva na družbene tokove temveč, da je v pravem pomenu subjekt odločanja. To naj bo naše napotilo ob prazniku OF. Maks Jeran
I I 1
I I
1 I I
I
estitke delovnim ljudem in občanom ob 27. aprilu-dnevu OF ih ob 1. maju
ob letošnjem 1. maju: delu čast in oblast
Mnogo prvih majev se je že zvrstilo v našem povojnem, svobodnem obdobju. Mnogo prvih majev smo že obeležili praznično, prvomajska praznovanja so postala že obvezen ritual pomladnega razpoloženja, prehoda zime v toplo obdobje.
Celo tako daleč smo že prišli, da je vseh praznovanj samo v eni občini toliko, da jih še zaznati ne moremo vseh. Pa nič hudega, to združuje in zbližuje ljudi, ugodno vpliva na naše medsebojne odnose in počutje. Samo: pozabili smo ob vsem tem praznovanju, veseljačenju in tudi velikokrat pijančevanju na eno: ali sploh imamo kaj praznovati!!?
Pozabili smo na najbistvenejše: DELO!
Pozabili smo na to, da šele opravljeno delo opravičuje naša praznovanja! Ne moremo trditi in tudi ne smemo, da nikjer ni rezultatov, ki bi opravičevali praznovanje. Daleč od tega! Samo dogaja se žal, da celo tam, kjer rezultati so, le-ti za delavca niso vidni, delavec zanje ne ve, odtujen je celo od informacij, da bi vedel, kako je delal. Dogaja se celo še hujše: rezultati njegovega dela se mu odtujejo ne da bi na odločitve mogel vplivati sam.
Kljub temu, da dela dobro, da je njegov delovni čas izrabljen do zadnje minute, njegov življenjski standard pada. V imenu nekakšnih administrativnih določb, pri sprejemu katerih ni sodeloval in se z njimi ne strinja. Odtujuje se njegova pravica razpolagati z delom in rezultati dela. Zaradi vsega tega naše prvomajsko praznovanje ni in ne more biti prešerno, kot je lahko bilo včasih.
Delu v vseh njegovih pojavnostnih oblikah in aspektih moramo dati njegovo nekdanjo veljavo, če želimo, da bo delo, čim boljši rezultati dela, vnovič postalo cilj, smoter in namen vsakega našega delavca.
Te vrednote pa ne potrebujemo jutri, temveč že danes, saj je že skrajni čas zaradi vseh nas, da bomo lahko z ravnanjem upravičili žal že izgubljeno malokrat ponavljano in malovredno parolo DELU ČAST IN OBLAST .. .
Lep 1. maj vam želimo! Igor Mlakar
sekretar OS ZSS Domžale
Proces za večjo veljavo besede občanov
(ocena priprav na »male« volitve)
Predsedstvo Občinske konference SZDL Domžale je na svoji 4. seji na osnovi poročila, ki ga je pripravil Matjaž Repnik, sekretar OK SZDL, sprejelo ugodno oceno letošnjih priprav in izvedbe vseh postopkov v zvezi z volitvami najodgovornejših funkcionarjev v občini in republiki. Menilo je, da letošnji kandidacijski postopki pomenijo korak naprej v demokratizaciji kadrovskih postopkov, da pa je v zvezi z več demokratizacije prisotnih tudi več nejasnosti, nedorečenosti, ki jih bo potrebno v manj kot letu dni odpraviti, doreči, kajti na vrata že trkajo VOLITVE 1990. Predsedstvo je obenem izreklo tudi zahvalo vsem, ki so s svojim aktivnim delom prispevali, da so bile same priprave in izvedba kandidacijskih postopkov pravočasno in odgovorno izpeljane, obenem pa ugotovilo, da je bila tudi dobra udeležba na občinski kandidacijski konferenci odsev povečanega zanimanja delovnih ljudi in občanov, da s svojimi mnenji, predlogi in pobudami sodelujejo pri oblikovanju novih vodstev.
Obenem je predsedstvo oblikovalo naslednje predloge in pobude, ki zahtevajo čimprejšnjo proučitev:
— že pred začetkom evidentiranja je potrebno kot sestavni del opredeliti poleg splošnih tudi posebne kriterije za vodilne funkcije. Tako bi SZDL lahko ocenjevala, ali posamezni kandidati izpolnjujejo kriterije, kajti funkcija SZDL ni le zagotavljanje demokratičnosti postopkov, pač pa tudi usmerjanje kadrovske politike,
— zagotoviti je potrebno več informacij o dosedanjem delu kandidatov, o njihovi uspešnosti ter o njihovih pogledih na reševanje družbenih problemov. Aktivnosti v zvezi s pripravami in predstavitvami programov posameznih kandidatov morajo potekati organizirano v okviru SZDL,
— več demokracije zahteva tudi bolj dodelan oz. konkretiziran sistem kandidacijskih opraml, ki mora vsem kandidatom zagotoviti enake izhodiščne možnosti. SZDL mora preprečiti nekorekten odnos do posameznih kandidatov ter med sodelujočimi v volilnih postopkih zagotoviti višji nivo volilne kulture,
— ker je opazno povečanje zanimanja za izvolitev najodgovornejših funkcionarjev, si je potrebno v prihodnjih volitvah prizadevati, da za posamezno funkcijo zagotovimo več kandidatov, več podatkov o posameznem kandidatu, kakor tudi temeljitejšo oceno njihovega dela,
— vsi predlogi, pobude in pripombe morajo najti odmev v spremembah volilne zakonodaje, v spremenjenih poslovnikih ter v še večji demokratičnosti vseh kandidacijskih postopkih, zato je nujno še v letošnjem letu pripraviti konkretne spremembe volilne zakonodaje, saj se že v začetku prihodnjega leta začno postopki za volitve 1990,
— nikakor ne bi smeli dovoliti, da se tudi v prihodnje srečujemo s časovno stisko, zaradi katere smo se tudi v pripravah na letošnje »male volitve« velikokrat znašli pred skoraj nerešljivimi problemi ...
Na tej seji se je Predsedstvo seznanilo tudi s stališči posameznih svetov, sprejelo je predlog o podelitvi letošnjih PRIZNANJ OF ter predlog stališč, pripomb in pobud oblikovanih v javni razpravi o osnutku amandmajev k USTAVI SFRJ. _ v y
Izvolili novo vodstvo naše skupščine
V sredo, 13. aprila 1988 so se na svojih sejah, katerim je sledilo skupno zasedanje, zbrali delegati vseh treh zborov Skupščine občine Domžale in opravili volitve najodgovornejših nosilcev funkcij v Skupščini občine Domžale.
V uvodu je predsednik OK SZDL Domžale Maks Jeran predstavil kandidacijske postopke v naši občini in poudaril, da letošnje priprave pomenijo korak k večji demokratizaciji naše družbe, ki pa bo morala zagotoviti, da bodo postopki še preglednejši, jasnejši in razumljivejši. Le na tak način bomo dosegli, da se bo v vse te postopke vključevalo še več delovnih ljudi in občanov, nenazadnje pa je to tudi usmeritev k neposrednim volitvam. Opozoril je tudi na nekatere nedoslednosti v postopkih, ki jih bo potrebno odpraviti. Kandidatov ni posebej predstavljal, saj je menil, da sta večinska podpora temeljnih kandidacijskih konferenc in enotna podpora občinske kandidacijske konference oblikovani na osnovi rezultatov, ki so bili doseženi pod sedanjim vodstvom Skupščine občine, odraz mnenja delovnih ljudi in občanov. Delegati so z javnim glasovanjem soglasno izvolili:
za predsednika Skupščine občine Domžale PETRA PRIMOŽIČA (roj. 1939, stanuje Domžale, Prečna 16) za podpredsednika HERMANA BREZNIKA (roj. 1931, Domžale, Vodovodna 21, zaposlen TRAK Mengeš) zboru združenega dela bo predsedoval IGOR
KOVAČ (roj. 1952, Domžale, Tabor 8, zaposlen LEK TOZD Kemija)
za podpredsednico je bila izvoljena DANICA
MERLIN (roj. 1948, Radomlje, Pernetova 4, zaposlena TOSAMA Domžale) predsednik zbora KS je ponovno ALEKSANDER RIHTAR (roj. 1926, Dob, Šolska 1, upokojenec)
podpredsednik pa FRANC TEKAVEC (roj. 1946, Trzin, Habatova 7a, zaposlen v Centru za socialno delo Domžale).
Družbenopolitični zbor bo tako kot doslej vodil MIROSLAV BIRK (roj. 1953, Moravče, Marokova la, zaposlen v DO Papirnica Količevo)
za podpredsednika pa je bil izvoljen JOŽE POGAČNIK (roj. 1914, Domžale, Prešernova 46, upokojenec).
V imenu novoizvoljenih funkcionarjev je spregovoril Peter Primožič, ki se je zahvalil za zaupano dolžnost in nadaljeval:
Današnji čas označujemo kot prelomni ali krizni na mnogih področjih gospodarskega in družbenega življenja. Zavedamo se razmer, v katerih bomo delali. Poznamo pogoje, v katerih dela združeno delo in v katerih poteka življenje v krajevnih skupnostih.
Upravičeno pričakujemo, tako kot vi, da v gospodarskem življenju v prihodnje ne bomo doživljali takih posegov in pretresov, kot so bili inter-
vencijski ukrepi v novembru 1987 in odliv akumulacije v marcu 1988.
Zaupamo v potencial občine, ki je v odprtosti, izkušnjah, znanju, odzivanju na zahteve časa. Z vsem svojim znanjem si bomo prizadevali ustvariti pogoje, da izkoristimo ta potencial v nadaljnjem gospodarskem razvoju. V ostrejših pogojih, ki so nujni, bomo morali ohraniti dosežen nivo v družbenih službah ter v kulturi, tehnični in telesni kulturi.
Predsedstvo se bo še posebej angažiralo v pripravah za program in za samo odločitev, ali gremo v V. samoprispevek.
V občini imamo glavne smeri razvoja in dela začrtane, njihova uresničitev pa bo zahtevala naše skupno delo in tvorno sodelovanje ob kritični presoji doseženega.«
Čemu bodo namenili največ skrbi v tem mandatnem obdobju, smo povprašali novoizvoljene predsednike zborov. Preberite, kaj so nam povedali.
IGOR KOVAČ — predsednik zbora združenega dela:
Prizadeval si bom, da bi zbor združenega dela še bolj kot doslej obravnaval problematiko združenega dela, saj bo to zaradi sedanje krizne situacije še kako pomembno. Skupščina zlasti pa zbor združenega dela mora postati mesto, kjer se resnično odloča o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu.
ALEKSANDER RIHTAR — predsednik zbora krajevnih skupnosti:
V prihodnjem obdobju bomo še več skrbi namenili neposrednemu stiku ne le z delegacijami, temveč z vsemi delovnimi ljudmi in občani. Spremljali bomo tudi problematiko posameznih KS in jo vključevali v delo našega zbora. Prepričan sem, da bo sodelovanje vsaj tako uspešno, kot je bilo doslej.
MIROSLAV BIRK — predsednik družbenopolitičnega zbora:
Naš zbor bo tako kot doslej sodeloval pri odločanju o temeljnih vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva našega sistema. Upoštevajoč sedanjo situacijo bomo skušali tudi po tej poti nasprotovati sedanjemu pretiranemu administrira-nju in ustvarjanju nemogočih pogojev za delo organizacij združenega dela.
Na 2. skupni seji vseh treh zborov pa so delegati tajno glasovali o izvolitvi predsednika predsedstva SR Slovenije in člana predsedstva SR Slovenije. Z večino glasov sta bila izvoljena Janez Stanovnik in Janko Pleterski.
Vera Vojska
Peter Primožič
Herman Breznik
Igor Kovač
Danica Merlin
Frane Tekavec
Miroslav Birk
Aleksander Rihtar
Jole Pogačnik
VOLITVE 1988 občinska kandidacijska konferenca__
Koraki na poti večje demokratičnosti
Na občinski kandidacijski konferenci, 16. marca 1988 so bili določeni kandidati za vse individualne funkcije v skupščini občine in skupščinah SIS občine Domžale.
To je pravzaprav temeljna ugotovitev zaključka kandidacijskih postopkov v naši občini. Delegati temeljnih kandidacijskih konferenc so se na seji OKK opredelili tudi do predlaganih kandidatov za predsednika in člana Predsedstva SR Slovenije kot tudi do predlogov za nosilce funkcij v Skupščini SRS in Skupščinah SIS na ravni republike.
Nekaj novih, drugačnih, demokratičnejših postopkov je bilo v letošnjih pripravah na »male skupščinske volitve«, o katerih je bilo že veliko Povedanega in napisanega. '
Predsedstvo občinske konference SZDL Domžale, ki je tekoče spremljalo in sodelovalo v postopkih in njihovi izvedbi, je na osnovi pripomb in stališč temeljnih in občinske kandidacijske konference sprejelo ugotovitve in oceno o poteku kandidacijskih postopkov in konferenc.
Ugotovilo je, da glede na dosedanjo volilno prakso, ko je vse teklo po znanih metodah, z vnaprej znanim rezultatom, pomenijo letošnji kandidacijski postopki korak naprej v demokratizaciji kadrovskih postopkov. Predsedstvo je kritično spregovorilo tudi o kriterijih (poleg splošnih ni bilo posebnih), za vodilne funkcije, katere bi morali opredeliti že pred pričetkom evidentiranja in bi bili kot sestavni del volilnih postopkov. Socialistična zveza bi lahko tako ocenjevala njihovo izpolnjevanje in ne bi bila samo v vlogi in funkciji zagotavljanja demokratičnosti postopkov.
Delovni ljudje in občani želijo več informacij p dosedanjem delu kandidatov, njihovih pogledih jn usmeritvah, za premagovanje družbenih problemov. Aktivnosti v zvezi s pripravo in predstavitvijo programov posameznih kandidatov pa niso potekale dovolj organizirano.
Socialistična zveza bo morala preprečiti nekorekten odnos do posameznih kandidatov, v volilnih postopkih razvijati višji nivo volilne kulture. Večja demokratičnost postopkov zahteva kandidacijska opravila in postopke, ki bodo vsem kandidatom zagotavljali enake izhodiščne možnosti. Predsedstvo OK SZDL Domžale je še poudarilo, da so nesprejemljivi in neresni postopki ki ne zagotavljajo učinkovitosti, begajo javnost in nosilce aktivnosti, ter pri tem izpostavilo odstope od kandidature in različne informacije o pristanku kandidatov za kandidiranje.
Večina temeljnih kandidacijskih konferenc v nasi občini je bila ustrezno pripravljena, ponekod je še opazen preveč formalističen pristop in celo sklicevanje sej ob neprimernem času. Dej-s*v.P.Je> da se zanimanje za izvolitev najodgovornejših funkcionarjev povečuje, zato bodo prizadevanja socialistične zveze ob naslednjih volitvah usmerjena v zagotovitev več kandidatov za vsako funkcijo, več podatkov za temeljitejšo oceno opravljenega dela, pravočasno pripravo programov oz. osebnih usmeritev kandidatov in seveda za celovito urejenost volilnih postopkov.
Stališča in predlogi
sprejeti na srečanju kmečkih žensk:
NA SREČANJU KMEČKIH ŽENSK 2. MARCA 1988 V MORAVČAH, NA KATEREM JE SODELOVALO 70 KMETIC IZ AKTIVOV KMEČKIH ŽENSK IN PREDSTAVNIKI ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, SO BILA PO ŠIROKI RAZPRAVI O RAZMERAH V KMETIJSTVU SPREJETE NASLEDNJE UGOTOVITVE, STALIŠČA IN PREDLOGI:
KJE SI TRŽNA LOGIKA?
Kmetijstvo kot gospodarska panoga se mora rešiti administrativnih okovov in vsiljene vloge varuha življenjske ravni delavca na račun lastnega dohodka.
Delovanje tržnih zakonov bi se moralo najprej pokazati na področju politike cen, saj sedanje omejitve ogrožajo razvoj kmetijstva in socialni položaj kmečke družine.
POTREBNI SO STIMULATIVNEJŠI POGOJI
Odstotek kmečkega prebivalstva pada, mlada generacija v kmetijstvu ne vidi perspektive. Sedanji pogoji za vlaganje v širitev in modernizacijo kmetijske proizvodnje so nestimulativni.
V okviru SIS za preskrbo in pospeševanje proizvodnje hrane naj se zagotovijo sredstva za izboljšanje kreditnih pogojev (nižje obresti, 1—2 letni moratorij pri odplačilu kredita). Predlagamo, da izvršni svet SO Domžale prične postopek za čimprejšnjo realizacijo te usmeritve.
Za podporo ohranjanja in razvoja hribovskih kmetij naj IS pripravi program konkretnih ukrepov (diferencirane obrestne mere za kredite, olajšave pri prispevkih, prednostno reševanje komunalnih problemov, zagotovitev telefonskih povezav itd.. .).
SOCIALNA, ZDRAVSTVENA
IN POKOJNINSKA VARNOST ...
Podatek, da je le 32 % žensk na kmetijah pokojninsko zavarovanih, kaže na kritičnost socialnega položaja kmečkih družin. Ugotavljamo, da se največkrat zavaruje le en član kmečkega gospodarstva — nosilec dejavnosti — moški.
Zneski pokojnin pa ne omogočajo normalnega preživetja enega človeka, kaj šele dveh ostarelih na kmetiji.
Kmečka pokojnina naj bi znašala vsaj toliko, kolikor znaša povprečna »socialna podpora«. Zato predlagamo skupščini SPIZ v občini,
skupinam delegatov za republiško skupščino in ustreznemu organu RK SZDL, da podporo zahteve za določitev takšne starostne pokojnine, ki bo zagotavljala dostojno preživljanje ostarelih kmetov.
POSKRBETI ZA POMOČ
Ob vse večji socialni ogroženosti delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, zasebno kmetijstvo ponuja možnost popoldanskega dela na kmetijah, ki bo dobro nagrajeno s kmetijskimi pridelki. Predlagamo, da Občinski svet ZSS to pobudo posreduje delavcem in pomaga pri uvedbi takšne oblike medsebojne pomoči.
ODNOS MLADIH DO ZEMLJE ...
Šole lahko veliko store za izboljšanje odnosa mladih do zemlje in kmečkega poklica.
Šolska mladina bi lahko organizirano poskrbela za občasno pomoč ostarelim na kmetijah. .
Predlagamo, da skupnost osnovnih šol obravnava to pobudo in skupaj s šolami že v letošnjem letu organizira takšno obliko pomoči kmetom.
ZAKAJ TAKO VISOKE OBVEZNOSTI PRI r PLAČILU PRISPEVKOV... V
Davčne olajšave v kmetijstvu ne delujejo dovolj stimulativno zaradi relativno nizkih davčnih obveznosti. Uveljaviti pa je treba olajšave tudi pri plačilu visokih obveznosti prispevkov. Predlagamo, da IS SO Domžale oblikuje predloge in kriterije za oprostitve oz. olajšave pri prispevkih za kmete na hribovitem področju, kmete, ki oddajajo tržne viške in ki vlagajo sredstva v razširitev dejavnosti.
ZDRAVSTVENO VARSTVO -BO ZANJ BOLJE POSKRBLJENO?
Kmečke ženske zahtevajo kadrovsko okrepitev ginekološke službe v ZD Domžale, da bodo ginekološke storitve omogočene vsem ženskam brez daljšega čakanja.
Za dosego takšne ravni te službe podpirajo vključitev razvoja te službe v program V. občinskega samoprispevka. Kmečka proizvajalka nima zagotovljenih sistematskih preventivnih zdravstvenih pregledov kot delavke v ZD. Zato predlagamo, da KZ Emona takoj prične z aktivnostjo za ureditev te zahteve.
AKTIVI SO DOBER NAČIN ...
Kmečka žena mora aktivno delovati v družbi in se boriti za svoje pravice.
Aktivi kmečkih žena so dobra osnova za organizirano nastopanje s stališči v združenih organih, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah.
OK SZDL bo predsednice aktivov vključila v svet za družbenoekonomski in politični položaj žensk.
ORGANIZIRANOST KMETOV ...
Organiziranost kmetov v sindikatu ni ustrezna, zato je treba kmete vključiti v sindikalne organizacije zadrug in preko njih tudi v republiški odbor sindikata za kmetijstvo.
To je naloga Občinskega sveta ZSS Domžale.
f
marca za no-
1
KANDIDATI ZA NOSILCE FUNKCIJ V SKUPŠČINAH SIS OBČINE DOMŽALE
Občinska kandidacijska konferenca je 16. 1988 z glasovanjem določila naslednje kandidate silce funkcij v skupščinah SIS:
1. Socialno skrbstvo: JANKO KRALJ (pred. skup.) JANEZ PEVEC, (podpredsednik, skup.), SNAJLO FE-TAH (pred. ZU), MARTA SAVEC (podpred. ZU), MAK-SIMILJANA MALI (pred. ZI) DRAGA BEVK (podpred. ZI),
2. Socialno varstvo: STANE MLAKAR (pred. skup., EMA ŠKERJANC-OGOREVC (podpred. skup.),
3. Zaposlovanje: FRANC ANZlN (pred. skup.), ADOLF ZUPANEK (podpred. skup.),
4. Izobraževalna skup: JERNEJ LENIČ (pred. skup.), JANKA JERMAN (podpred. skup.), STANE GRILJ (pred. ZU), JOŽE ZVER (podpred. ZU) MARTA DREMELJ (pred. ZI), MILKA ZIVULOVIČ (podpred. ZI),
5. Zdravstvena skup: FRANC ZABRET (pred. skup.), NEŽA BEŠTER (podpred. skup.), SONJA SPO-UARIČ (pred. ZU),
SLAVA CIGLAR (podpred. ZU), MOJCA ZAJC (pred. ZI), POLDKA SLAK (Podpred. ZI)
6. Kuilturna skup.: MIROSLAV STIPLOVŠEK (pred. skup.), STANE HABE (podpred. skup.) MARJAN GREGORC (pred. ZU), MILAN BRODAR (podpred. ZU), FRANC CAPUDER (pred. ZI), ADA LOVSE (podpred. ZI),
7. Raziskovalna skup.: ANDREJ OREŠNIK (pred. skup.) MILAN TRBIŽAN (podpred. skup.)
8. Otroško varstvo: ANGELCA KRŽAN (pred. skup.) MARIJA KUGLER (podpred. skup.), BOJANA GOSTIČ
(pred. ZU), ZDENKA KOPAČ (podpred. ZU), MAJDA MUŠIČ (pred. ZI), MARTA SITAR (podpred. ZI),
9. Telesnokulturna sk.: JOŽE ZEVNIK (pred. skup.), STANISLAV JURICA (podpred. skup.) MARJAN ŠTRUKELJ (pred. ZU), MILICA TOMŠIČ (podpred. ZU), JANEZ MIRNIK (pred. ZI), GORAN IVKOVIČ (podpred. ZI),
10. Stanovanjska skup.: ANTON KOS (pred. skup.), MARJAN KALIMAN (podpred. skup.) VALENTIN KO-LENC (pred. ZU), MIRO AVBELJ (podpred. ZU), JOŽE CILENSEK (pred. ZI), DUŠAN LUZAR (podpred. ZI),
11. SPIZ: JERNEJ LENIČ (pred. skup.), RAJKO HAFNER (podpred. skup.),
OPOMBA: pred. skup. — predsednik skupščine podpred. skup. — podpredsednik skupščine pred. ZU: — predsednik zbora uporabnikov podpred. ZU: — podpredsednik zbora uporabnikov pred. ZI: — predsednik zbora izvajalcev podpred. ZI: — podpredsednik zbora izvajalcev
Delegati občinske kandidacijske konference so se z glasovanjem opredeljevali do predlaganih možnih kandidatov za predsednika Predsedstva SR Slovenije, člana Predsedstva SRS in za nosilce individualnih funkcij v skupščini SRS. Glasovalo je 73 delegatov OKK, predlagani kandidati pa so dobili naslednje število glasov:
a) za predsednika Predsedstva SR Slovenije
1. MOJCA DRČAR-MURKO 47 glasov
2. TOMAŽ ERTL 2 glasova
3. IVO FABINC 4 glasovi
4. JANEZ STANOVNIK 38 glasov
5. CIRIL ZLOBEC 28 glasov
b) za člane Predsedstva SR Slovenije:
1. ANDREJ JEMEC
2. PETER NOVAK
3. MILICA OZBIČ
4. EMIL MILAN PINTAR
5. JANKO PLETERSKI
6. DUŠAN PLUT
7. MOJCA DRČAR-MURKO
c) za predsednika skupščine SR Slovenije
1. MIRAN POTRČ č) za podpredsednika skupščine SR Slovenije za družbenoekonomske odnose
1. JOŽE KNEZ 59 glasov
d) za podpredsednika skupščine SR Slovenije — za družbene dejavnosti
1. ALEKSANDER RAVNIKAR
2. DANICA ŽELEZNIKAR
e) za predsednika zbora združenega dela skupščine SR Slovenije
1. VALENTIN DVOJMOČ
f) za predsednika zbora občin skupščine SR Slovenije:
1. VLADO BEZNIK
g) za predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije
1. TONE ANDERLIČ
2. VALERIJA ŠKERBEC
Večkrat imamo polna usta besed o odgovornosti. Redkeje je te besede slišati, ko moramo spregovoriti o tisti ^odgovornosti, ki nam je najbližja. O naši in svoji odgovornosti.
Na občinski kandidacijski konferenci ni bilo delegatov temeljnih kandidacijskih konferenc iz Blagovice, Krašnje, Krtine, Moravče, Prevoj, Rafolč, Komunalnega podjetja, Mlinostroja, ter konferenc delegacij, kjer so nosilci Metalka, Repovž Biro 71, PTT in Semesadi-ke.
11 glasov
18 glasov 14 glasov
19 glasov 22 glasov 13 glasov 64 glasov
58 glasov
53 glasov 17 glasov
55 glasov
57 glasov
54 glasov 17 glasov
i
SKLENILI JAVNO RAZPRAVO O OSNUTKU AMANDMAJEV K USTAVI SFRJ
Predsedstvo OK SZDL je takoj po objavi osnutka amandmajev k ustavi SFRJ 16. 1. 1988
sprejelo program za vodenje javne razprave in imanovalo delovno skupino.
Ustavna razprava se je v občini pričela s posvetom 5. 2. 1988 na katerem je sodeloval tudi predsednik ustavne komisije Skupščine SRS Miran Potrč.
V okviru sveta za družbenopolitični sistem Predsedstva OK SZDL Domžale so na več sestankih in razgovorih usposobili člane delovne skupine za razlago amandmajev v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah: Pri tem so največ pomagali člani republiške ustanovne komisije iz naše občine, ki so tudi sicer sodelovali na večini; predvsem tistih na ravni občine.
V krajevnih skupnostih je razprava potekala od 16. 2. dalje, praviloma kar na temeljnih kandidacijskih konferencah. V Domžalah in Radomljah so o osnutku amandmajev razpravljali tudi na odprtih sestankih oz. javni tribuni za vse krajane.
Sindika t je bil nosilec razprave v delovnih organizacijah.
Splošne pripombe
— V osnutku sprememb ustave niso bili dovolj upoštevani predlogi in zahteve, ki so se pokazale ob razpravah o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Pri tem se ugotavlja, da so bili predlogi ob kritični analizi delovanja sistema socialističnega samoupravljanja konkretnejši, pripravljeni bolj analitično in strokovno.
— Ustava naj ureja le temeljna načela naše politične in družbene ureditve, vse drugo pa bi morali urejati z zakonskimi predpisi, ki jih je lažje spreminjati in dopolnjevati. Ustavna besedila bi morala biti razumljiva vsem občanom, biti bi morala jasna, da ne bodo dopuščala nikakršnih dvoumnosti.
— Ljudje ne verjamejo, da predložene ustavne spremembe lahko zagotovijo izhod iz sedanjih kriznih razmer, da lahko prispevajo, k odpravi pojava nezakonitosti in zmanjšanje nor mativizma.
— Predlagane ustavne spremembe niso primerna osnova, ki bi omogočile oblikovanje take ustavne ureditve, da bi Jugoslavija lahko prišla v moderno in uspešno družbo, ampak vodijo v smeri centralizacije in etatizaci-je, ne pa v smeri demokratizacije in aktiviranja vseh razvojnih potencialov družbe. Podpiramo
predlog društva slovenskih pisateljev in inštituta za sociologijo, da se postopek spreminjanja ustave SFRJ in njenih federalnih enot spremeni v tem smislu, da najprej sprejmejo nove ustave vse federalne enote. Na tej osnovi pa bi ugotovili, katere skupne interese naj povzema nova jugoslovanska ustava.
— Na mnogih področjih ustavni amandmaji razširjajo moč centralističnega vodenja in odločanja. Ocena amandmajev kot celota kaže, da gre za koncept, da država prevzame pristojnosti na račun suverenosti republik in pokrajin. Zavzemamo se za več samostojnosti republik in pokrajin in manj pristojnosti zveznih organov.
— Federalna ureditev države ni kriva za gospodarsko in politično krizo in v njeno temeljno koncepcijo ne smemo posegati. Dograjevanje ustave naj prispeva k doslednejšemu uresničevanju temeljnih načel ustave SFRJ. %
— Ustavne spremembe kažejo na težnje, da bi okrepili državo na račun samoupravljanja, administrativno planiranje na račun tržnih zakonitosti in podjetniške pobude ter centralne državne organe na račun samouprave republik.
— Ustavne spremembe ne smejo z ničemer prozadeti ali' okrniti načela sedaj veljavne
ustave SFRJ o odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin za lasten razvoj in razvoj socialistične skupnosti kot celote, v katerem je izraženo načelo suverenosti republik in njihove originalne zakonodajne pristojnosti, razen za tiste družbene zadeve, ki jih zaradi skupnega interesa prenesejo na organe federacije.
— Glavni problem naše socialistične samoupravne družbe je v neučinkovitosti gospodarstva, saj očitno zaostajamo glede na kapitalistični svet. Zato bi bilo potrebno v ustavi opredeliti osnovno funkcijo države, da z ukrepi ekonomske politike spodbuja ekonomske subjekte in da sprošča ekonomske zakonitosti.
— Ustavne spremembe ne sledijo v zadostni meri tržni zasnovi gospodarske ureditve. Ustavna dopolnila ne dograjujejo in izpolnjujejo družbenolastnin-skih odnosov, zato ne odpravljajo koncepcijskih in praktičnih nejasnosti delovanja posameznih inštitutov družbene lastnine, kar bi bilo nujno potrebno storiti. Družbena lastnina mora v ustavi dobiti takšno mesto, da bo v funkciji tržnega modela socializma. Za uveljavljanje tržnih zakonitosti bi morali vgraditi pojem socialističnega podjetništva in omogočiti podjetniško obnašanje na področju osebnega dela.
— V organizacijah združenega dela je treba uveljaviti načelo, da upravljalske odločitve sprejema delavski svet, izvajalske pa poslovodni organi. Poslovodni organi morajo prevzeti polno odgovornost za strokovno pripravo predlogov organom upravljanja in da sprejete sklepe realizirajo.
— Ustavni amandmaji ne dajejo nikakršne garancije za zmanjševanje administracije s čimer bi lahko pocenili našo neracionalno in mnogo predrago družbeno nadgradnjo.
— Podpiramo vse tiste rešitve, ki prispevajo k racionalizaciji v družbenopolitičnem sistemu, ne da bi pri tem okrnili pravice.
— Tudi v ustavi bi morali dodelati inštitut odgovornosti na vseh področjih življenja in dela, zlasti v gospodarstvu in politiki, kjer je vrsta negativnosti povzročila ne le veliko materialno temveč tudi moralno škodo.
— Predlagamo, da se namesto obstoječe oblike — sklada za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin opredelijo druge oblike in načini zagotavljanja sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih delov socialistične federativne republike Jugoslavije. Prevladati mora združevanje sredstev, prelivanje kapitala in prehajanje strokovnjakov.
— Predlagamo, da se prouči ustavni položaj in vloga krajevne skupnosti kot temeljne celice samoupravnega socialističnega sistema predvsem z vidika možnosti uresničevanja v ustavi opredeljene vloge pri zadovoljevanju skupnih potreb občanov
in delovanja v sistemu odločanja.
Prouči naj se tudi ustreznost sedanjega postopka ustanavljanja KS, spreminjanje meja in ukinjanje, ker sedanji postopki praktično onemogočajo samo-organiziranje na podlagi opredelitev občanov.
— Podpiramo predloge po ureditvi civilnega služenja vojaškega roka zaradi ugovora vesti, saj to ni v nasprotju z našim konceptom SLO in DS po katerem lahko občan »z orožjem ali kako drugače sodeluje pri odporu proti napadalcu.«
— Ker je večina predlaganih amandmajev nesprejemljivih, zanesljivo pa je več takih, kot pozitivnih, bi morali razmisliti o prekinitvi razprave in pripravi novih pozitivnih sprememb ustave.
— Postopek sprejemanja amandmajev naj bo tak, da bo mogoče sprejeti le amandmaje, ki so nesporno ustrezni.
— Skupščina SR Slovenije naj razpravlja in izreka soglasje o slehernemu amandmaju posebej. Če se bodo amandmaji sprejemali »v paketu« naj razpiše referendum v socialistični republiki Sloveniji.
PRIPOMBE K POSAMEZNIM AMANDMAJEM Amandma štev. IX
— Možnosti intervencij države v gospodarstvu je treba postaviti bolj restriktivno in za posege opredeliti odgovornost.
— Nerealno je pričakovati, da " bodo predložene ustavne spremembe vzpodbudile vlaganje sredstev občanov, organizacij združenega dela ob sedanjih gospodarskih razmerah. Na vsak način pa je treba omogočiti formiranje trga v vrednostnih papirjev in zagotoviti vpliv vlagateljev na odločanje o poslovni politiki in ukrepih za njeno izvedbo ter o razporejanju ter delitvi dohodka.
— Določila o ugotavljanju in usmerjanju izjemnega in monopolnega dohodka so nesprejemljiva, saj so v nasprotju s tržnim načinom gospodarjenja, pa tudi z načelom, da pridobivajo delavci organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost dohodek z ovrednotenjem rezultatov dela in vseh dejavnikov proizvodnje na podlagi delovanja tržnih zakonitosti. Vsebina tega amandmaja ne vzpodbuja OZD za doseganje čimvečjega dohodka, ampak celo omogoča, da se vsak dohodek ki je rezultat trženja in poslovne politike in je višji od povprečja, označi kot izjemni in odvzame. Menimo, da je monopolni dohodek že sankcioniran v naših predpisih in da zato ta ustavni amandma ni potreben. Pomenil pa bi lahko tudi poskus prerazporejanja sredstev tistemu, ki ne zna ali Da noče ustvarjati. Amandma štev. X
— Obveznost enotne ureditve družbenoekonomskih odnosov v velikih tehnoloških sistemih ocenjujemo kot nesprejemljivo. Objektivno velike razlike v raz-
voju posameznih delov Jugoslavije nujno terjajo tudi različno urejanje družbenoekonomskih odnosov, to pa ne preprečuje zagotavljanja tehnične in tehnološke kompatibilnosti, ki jo podpiramo.
— Posebej nesprejemljivo je določilo 5. odstavka 5. tč., ki omogoča, da se z zveznim zakonom, kadar to zahteva tehnološka enotnost in kadar je to pomembno za vso državo, določijo način in pogoji tehnološke enotnosti in oblike organiziranja na vsem območju SFRJ tudi za druga področja, ne le za elektrogospodarstvo, železniški promet in PTT. Tako široka dikcija lahko omogoča, da se na praktično vseh področjih določa obvezno združevanje OZD na ravni cele države. Jasno pa je, da morajo družbenoekonomski odnosi tudi v teh skupnostih temeljiti na samoupravnih odnosih upoštevajte tržne zakonitosti.
Amandma štev. XII
— Čeprav amandma XII odpira širše možnosti za vlaganje sredstev tujih oseb v primerjavi s sedanjo ureditvijo menimo, da so predlagane spremembe še premalo radikalne. Zato bi bilo potrebno jasno opredeliti, da tuja oseba ohranja lastninsko pravico na vloženih sredstvih, pravic časovno ne omejevati ter omogočiti ustanavljanje lastnih in mešanih podjetij na območju celotne SFRJ, in ne samo na območju carinskih in prostih con. Opredeliti je treba tudi pravice tuje osebe pri upravljanju delovne organizacije po načelu deleža vloženih sredstev.
Amandma štev. XIII
— Na področju svobodne menjave in organiziranja SIS je malo sprememb, zato ne bo velikih možnosti racionalizacij, ki pa jih ljudje zahtevajo. Pogoste so pripombe, da je treba samoupravne interesne skupnosti ukiniti, njihove pristojnosti prenesti v zbore skupščin DPS, saj svobodne menjave v pravem pomenu besede sploh ni več.
— Predlagamo, da se v ustavi natančneje opredeli pojem svobodne menjave, saj je na področjih, kjer je obseg pravic prepisan, le-ta nesmiselna.
— Predlagamo, da se v ustavi taksativno interesne skupnosti ne naštevajo ampak naj se ustanavljajo le na podlagi svobodnega združevanja in interesov.
Amandma štev. XVIII
— Menimo, da zemljiški maksimum v ustavi ni potrebno določati. To naj se prepusti repu-
bliškim zakonom. Kmet, ki ; sposoben voditi gospodarstvo' kmetijo, naj ima toliko zeiffl kolikor jo lahko dobro obdela
Amandma štev. XXII
— Ta ustavni amandma 1 prinaša nič bistveno novega organiziranosti delegatskega! stema v Sloveniji in ne ornog* bistvenih poenostavitev in ra" nalizacije. Besedilo amandm* kaže, da tavamo med nad* njim uveljavljanjem delegatsJ ga sistema in vnašanjem nej terih elementov predstavniš' ga sistema. Takšne komprotf ne rešitve dolgoročno gotovo1 morejo zagotoviti izhoda iz S| njih kriznih družbenopolitič* razmer. Javno mnenje pa je | v naši občini na strani tistih, se zavzemajo za neposredne' litve povsod, kjer je le-to red če.
— Vprašljiva je potrebi družbenopolitičnih zborov, s morajo družbenopolitične orf nizacije delovati predvsem Vj meljnih okoljih. Ce bodo obsj j ali tudi vnaprej, pa naj se d* gati izvolijo na odprj kandidatnih listah s tajnim 9 sovanjem.
—- Menimo, da je glede na' sedanje izkušnje nepotrejf poudarjati pomembnost druž' nih svetov, saj so se v praksi kazali kot neučinkoviti.
Amandma štev. XXIII
— Področje vzgoje in izot>' zevanja je suverena pravica11 rodov in narodnosti, zato sprejemljivo podrobnejše urtf nje in predpisovanje vzgoje izobraževanja v okviru pris* nosti federacije s posebej zveznim zakonom. Zato pred1 gamo, da se točka 2. amandffl8 in alternativa črtata.
Amandma štev. XXXI
— Nesporna je potreba stat nega financiranja jugoslov* ske ljudske armade, vendar t jy ra tudi tu priti do polnega izr* odgovornosti republik in poV Jjj
jin, ne samo za svoj razvoj *'--
pak tudi za razvoj JugoslaV kot celote. Potrebno je zadrž1 vsakoletno odločanje zbora publik in pokrajin o tej zad« upoštevaje ne le predvideni 8 pak dejanski narodni dohodi Zato ne pride v poštev možm uvedbe posebnega davka iz I hodka in osebnih dohodkov te potrebe, kar bi vpeljalo vsem drugačne odnose v fina* ranju federacije in družbe! potreb nasploh. Tudi JLA ml deliti usodo vseh ostalih kori' nikov proračuna in seveda dr; be kot celote.
<
t
Dežurstvo med prazniki
...... t ■ — — ■■ ■■■■ -*
ABC Napredek, TOZD Maloprodaja obvešča potrošnike, da bo v torek, 3. maja 1988 od 8. do 12. ure odprta dežurna trgovina RACA Domžale.
ABC POMURKA TGDO NAPREDEK Domžale
nič
'1
se
jen
ske
lik:
pri
7n
334
ra\
vai
12
1
r
lat
goi
in
rac
Mi
kr
Izhajanje Občinskega poročevalca:
DAJEMO NA ZNANJE: KOLIKO NAS STANE OBČINSKI
POROČEVALEC_
V zadnji številki Občinskega poročevalca smo našli zahtevek, da objavimo podatke o izdajanju in izhajanju ter stroških Občinskega poročevalca (članek v 6. številki na 14. strani). Ta članek nas je vzpodbudil, zato želimo razgrniti nekaj podatkov tudi pred bralci. Gre za podatke o izhajanju in financiranju Občinskega poročevalca, o uredniškem odboru, honorarjih in vsem, kar avtorja članka tudi sicer zanima. Radi bi za začetek povedali, da imamo pri časopisu, ki ga izdaja OK SZDL, zaposlenega le enega profesionalca in še administrativno moč. To je vse. Profesionalni delavec pri Občinskem poročevalcu prejema za svoje delo le osebni dohodek in nikakršnega honorarja. Honorirana sta glavni in tehnični urednik, vsak približno s 30.000 dinarji za izdano število glasila. Dopisnikov je res veliko, v enem letu se oglasi približno stotnija. Dopisniki so z vsega območja občine Domžale. Ti se prav gotovo ne oglašajo zaradi honorarjev, ki so sramotni nizki, saj dopisnikov kljub nekajkratnemu poviševanju na leto ne moremo honorirati tako, kot njihovo avtorsko delo zasluži. Žal. Radi bi pa ob tem opozorili ali dali v vednost, da obstajajo delovne or-
ganizacije, koder je za tovarniško glasilo zaposleno 8 novinarjev, ce vrsta občinskih ima 5—7 zaposlenih, poznamo pa primere, ko je pri enakem časopisu kot je naš Občinski poročevalec zaposleno 17 in celo (!!!) 41 ljudi; resda v eni najjužnejših republik.
Sicer pa ne želimo slepomišiti in zato bralcem prinašamo tabelo stroškov za lansko leto in za letošnje 3 mesece (5 izdanih številk):
KOLIKO SMO VELJALI DRUŽBO?
OP 87
januar, februar, marec — 5 št. OP
FOTO	1.162.900	406.800
TISK	25.820.708	9.676.032
STAVEK	9.246.605	3.227.830
DOSTAVA	1.987.011	505.392
POŠTNINA	3.193.590	1.368.000
DAVEK OD PRIHODKA NA ČESTITKE	381.902	237.827
AVTORSKI HONORAR -(tehnični glavni urednik)	1.870.215	440.943
DOPISNIKI	1.309.129	418.693
Izračunali smo,	da smo z vsem,	kar Občinske-'
ga poročevalca stroškovno obremenjuje (vključno z dvema osebnima dohodkoma, regresom za
prehrano, telefonom, najemnino prostorov za uredništvo itd.) v treh mesecih veljali družbo 24.375.153 din.
Ena celotna številka Občinskega poročevalca z vsemi stroški stane 4.875.030,60 din, en izvod (izmed 15.000 izvodov naklade) pa velja 325.00 din. Lahko se potrudite in poiščete občinski časopis, ki izhaja na 20 straneh in naredi tako malo stroškov!
Glede izobrazbene strukture uredniškega odbora: le-ta je sestavljen delegatsko. Delegatov iz sredin — od koder prihajajo in delajo v uredniškem odboru popolnoma neplačano (brez dinarja plačila ali honorarja) pač ne sprašujemo po izobrazbi.
Kar zadeva financiranje: izhajanje je zagotovljeno s sredstvi proračuna, slabo polovico prispevajo sofinancerji (različne samoupravne interesne skupnosti), nekaj ustvarimo z reklamami, čestitkami, osmrtnicami. Pri tem bi želeli povedati, da »svojih« občanov doslej nismo za plačilo — denimo zahval ali osmrtnic — obremenjevali z visokimi, previsokimi zneski. To bi bilo glede stroškov vse! Če bi tov. Staneta Rozmana zanimalo še kaj drugega, smo pripravljeni njemu in tudi drugim občanom podati vsa pojasnila na temo »Koliko stane Občinski poročevalec?«
Druge pobude, ki jih je tov. Rozman podal glede kadrovske politike so sprejeli na znanje pristojni organi SZDL in tudi organi drugih političnih organizacij.
Uredniški odbor Občinskega poročevalca Glasila OK SZDL Domžale
Ol
Komentiramo:
Ustava med kladivom in nakovalom
Sedanje ustavne spremembe so devete po vrsti kar kaže, da smo tudi glede tega kot seveda 'mnogih drugih vprašanj svojevrsten fenomen v svetu. Če smo nenehno spreminjanje temeljnega pravnega akta.naše države doslej uspešno utemeljevali z dinamičnostjo razvoja družbe, so tokrat gotovo nahajamo v veliki zadregi. Namesto manifestativnih zborovanj, ki so bila vse doslej značilnost ustavnih reform dekoriranih s pesmijo borbe in dela ter poveličevanjem napredka, smo sedaj z vso resnostjo postavljeni pred dejstvo, da končno odgovorimo kaj je tisto, ki bi takšen razvoj šele omogočilo.
Dogovor o tem pa seveda še zdaleč ni tako enostaven, kot bi se lahko sklepalo na prvi pogled. To najbolj plastično dokazujejo dosedanje razprave o osnutku ustavnih sprememb, ki dobivajo vse značilnosti evforije. V tem vse bolj prekipevajočem loncu nasprotij skoraj gotovo ni več prostora za razumno besedo, na stroko oprt predlog ali argumentirano pripombo. Nič čudnega torej, da celo najbolj vztrajnim in vnetim razprav-Ijalcem v njihovem dokazovanju družbenih zakonitosti popušča potrpljenje, kajti njihovo utemeljevanje prihodnosti se je nenadoma ujelo v brezupne spone sedanjosti . . .
Tudi javna razprava o osnutku sprememb zvezne ustave, ki je potekala v sredo, 6. aprila v
Heliosu pod okriljem SOZD Kemija se tej moreči klimi ni mogla izogniti. Sektor za kadrovske in splošne zadeve je kot organizator na omenjeno razpravo povabil sorazmerno širok krog najbolj odgovornih političnih, samoupravnih in poslovodnih struktur SOZD, članic in predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti, toda pokazalo se je, da začeta zagnanost ustavnih razprav resnično popušča, kajti več kot polovica pripravljenih sedežev je ostala praznih. Tudi to je podoba časa in razmer, zato bi bilo formalno zategovanje odgovornosti gotovo neproduktivno početje dokler si nismo dovolj na jasnem o vzrokih in posledicah. O tam pa je bilo tako ali tako dovolj povedanega v uvodnem razmišljanju Janeza Krnca, namestnika družbenega pravobranilca SR Slovenije, ki je v slikovitih prispodobah dovolj plastično v dobrem in slabem obrazložil ponujen tekst ustavnih dopolnil.
Razumljivo je, da so bile v centru pozornosti postavljene predlagane rešitve družbeno ekonomskih vprašanj, saj je eden izmed osnovnih smotrov spreminjanja ustave prav v ustvarjanju predpogojev za izhod iz težke ekonomske krize. O tem, kakšne so posledice dosedanjega netržnega gospodarskega sistema smo si načelno sicer vsi na jasnem, toda ponujene rešitve opredeljene v ustavnih spremembah po mnenju večine ne zagotavljajo spreminjanje stanja. Spremeniti je potrebno veliko od temeljnih vprašanj do prakse, predvsem pa gospodarski sistem, saj je stopnja gospodarske dezintegracije popolna, v praksi pa že sedaj deluje nekaj kar je v nasprotju s sedanjo ustavno ureditvijo. Varovanje ustavnosti in zakonitosti je v celoti odpovedalo, sočasno pa se producira nove in nove zakonske predpise, ki naredijo več škode kot koristi. Kot kaže se tudi v bodoče ne bomo odrekli pretiranemu normativiz-mu tudi zaradi ideoloških pomislekov, ki še zdaleč niso preseženi. Prav slednji nam narekujejo natančno predpisovanje slehernega ravnanja,
češ, da ne bi razvoj šel po napačni poti. V tej ideološki zasanjanosti pa dosegamo ravno nasprotne učinke.
Ob obremenjenosti z vsem tem in še marsičem nam družbena lastnina totalno propada, z zadolženostjo smo še tako daleč, da smo obremenili generacije, ki še niso rojene, inflacija nam sprotno-požira rezultate dela, politična neenotnost pa omogoča, da sprejemamo ekstremno slabo tekočo ekonomsko politiko.
Napak bi bilo misliti, da je možno vse to rešiti z ustavo. Tudi trditev o tem, da je za vse nakopičene probleme kriv ustavni sistem nima realne podlage. Vsekakor pa drži splošna ugotovitev, izražena na javni razpravi v Heliosu, da je vse besedovanje o tržnem gospodarskem sistemu zaman, če temeljev takšnega sistema ne bomo vgradili tudi v ustavi. Vsekakor pa je predvsem v praksi treba zagotoviti večjo samostojnost gospodarskih subjektov in možnost, da tržne zakonitosti pridejo do polnega izraza.
Samo na ta način lahko dosežemo večjo ekonomsko učinkovitost. Kot je bilo slišati tudi na posvetu so v posameznih delih Jugoslavije do teh in tudi drugih vprašanj različna mnenja, kar samo po sebi ni nič hudega, če v bistvu ne bi šlo za uzakonitev prakse distribucijske ekonomije, ki mnogim prav gotovo ustreza, čeprav nas takšna orientacija in na tej osnovi konkretna praksa, vse skupaj zenesljivo vodi v zlom ...
K potrditvi tega je bila na posvetu izrečena poučna prispodoba: »Če bi bila Jugoslavija firma, bi že zdavnaj imela prisilno upravo.«
In končno, če se vrnemo k ustavi, za katero trdimo, da ni samo najvišji pravni akt države, ampak je tudi najpomembnejši družbeni dokument, kaj naj rečemo ljudem in kaj ustavne spremembe prinašajo ljudem? Dobro bi bilo, da bi končno govorili tisto, kar je in ne tisto kar ni, kajti sprenevedanja je bilo tako in tako že preveč.
M. B.
Delovna zagnanost pomaga pri uresničevanju skupnega cilja:
Od vsepovsod na betonsko veselico
Janez Marn
Franc Pirnat
2. aprila je bilo v Žejah živahno karseda. Traktorji, vozovi, avtomobili.
Betonirajo prvo ploščo novega gasilskega — kulturnega doma. Pravo človeško mravljišče. ?Jl^ešalcev, ki so se z vseh koncev znašli na gradbišču, se je veselo zavrtelo. Na desetine samokol-nic se po svojih poteh prepleta v živahnem delovnem gomazenju. Ljudi praktično ni moč prešteti. Ocenjujejo, da jih je »v pogonu« med 70 in 80. Ob njih pa je še vrsta drugih »prištabskih enot« od Katerih skuša vsak po svoje pomagati. Na pomoč so prišli od vsepovsod.
Štefan Rožič, 38 let, papir-nicar, doma s Trojice:
Znam na Račnem vrhu in se v prostem času udejstvu-
]tm-M0t gasilec- Rad sem Pri-SKocil na pomoč, ko vidim to-
nko ljudi, ki so z veseljem Pn stvari. Trenutno dela 'mešalcev. Plošča meri ^4 m2, določili pa so me, da ravnam beton. Pravijo, da bo yanjo šlo 44 m3 peska na ^ ton cementa. Matilda Cerar iz Domžal: Zaposlena sem pri Grudi Ljubljana, živim v Domža-lan, srce pa me vleče sem 8or, kjer je bila naša zemlja lri kjer so ljudje, ki jih imam ^da. Dobro se poberemo z Jamovimi, zato sem dostikrat tu gori.
Miha Kerč, obrtnik z Vira:
Jaz sicer živim na Viru,
kjer imava z ženo obrt, zelo rad pa zahajam sem gor. Sorodnike imam na Trojici, pa lepe spomine tudi na staro mamo, ki je prav tako zahajala sem gor. Danes sem prvič prišel v Žeje pomagat, upam, da me bodo še povabili. Tudi sicer skušam po svojih močeh pomagati graditeljem s kakim parom delovnih rokavic ... Pokrajina, ljudje, vse mi je všeč ...
Jože Videmšek, 45 let iz Doba:
Zaposlen sem v šoli in tako sem vsak dan tu gori. Otroke vozim iz tega konca v šolo v Dob in secer vsak dan dvakrat: Dvakrat pridem po-nje, dvakrat jih pripeljem.
Iz Žej, Trojice, Račnega vrha in ZGornje Brezovice hodi v šolo v Dob kakih 30
A l»»»»^.i»»r»i-?«|i.-.».-''-w--------,—-------
*eisko mravljišče tistega sobotnega dopoldneva 2. aprila. Množica Prostovoljcev, ki kar tekmujejo kdo bo prispeval več k rezultatom Sk«pnega dela... >
otrok. Povedati moram, da se z ljudmi imenitno razumem in zato sem rad prišel sem gor tudi na betonsko veselico.
Franc Pirnat iz Brezovice:
Seveda tudi jaz z veseljem pomagam pri betoniranju plošče. Všeč mi je, da je pri tem delu vsak prevzel svoj delež. Vse lepo poteka, tudi za pripravo prehrane skrbi posebna desetčlanska ekipa. Se vreme nam gre na roko. Malo nas je skrbelo če bo zadosti peska, vendar je sedaj že očitno, da nam ga ne bo zmanjkalo.
Ciril Zupan, gasilec — predsednik GD Dob:
Dobski gasilci z Žejami zelo radi sodelujemo. Sem gor smo dolgo časa vozili vodo. to je takrat, ko tu še ni bilo vodovoda. Ko smo s cisterno vozili v te kraje tod okoli vodo, sem seveda spoznal vse domačine, oni pa mene. Z vsemi sem se spoprijateljil (in obratno).
Sicer pa o gradnji doma
Miha Kerč
Jože Videmšek
Ciril Zupan
na žejah rečem lahko samo to: če ljudje vidijo, da gre za skupno stvar, da vsi delajo zastonj, potem nobenemu ni težkodelati. ..
Marija Maren, domačinka iz Žej:
Pri gradnji sem seveda ne-" nehno navzoča, saj dom »gor raste« praktično na našem dvorišču. Tako sem nekakšna hišna gospodinja in se največkrat za prehrano kuha pri nas.
Danes je bilo prav pestro. Lado Cerar je kuhal golaž, me smo poskrbele za sendviče in cvrtje. Kruh so prispevali kmetje, vsaka hiša en hlebec. Pavla Rode je prinesla krofe, Miha Lenček iz
Domžal celo goro tort, slaščic, kremnih rezin.
Janez Marn, _ domačin, predsednik GD Žeje—Trojica:
Gd leta 1970 sem ustanovni član društva. Doslej pravih pogojev za gašenje nismo imeli. Z novim domom bomo gasilci imeli bistveno drugačne pogoje.
Pri gradnji je cela vrsta posameznikov in družbenih organizacij, ki jih ne smemo spregledati.
Ogromno so pomagali v Gozdnem gospodarstvu TOK Domžale, pa Štefan Polajžar s svojo gradbeno mehanizacijo, saj je opravljal vsa dela brezplačno, pesek za beton je podarila Območna vodna skupnost, pesek za zidavo
Načrte je izdelal za nizko ceno (skoraj brezplačno) ing.
Marija Marn
Štefan Rožič
Matilda Cera
arh. Matjaž Karlovšek, nadzor brezplačno Ivo Kranjc, ki tudi sicer veliko pomaga. Koder je srce, ni težko, nobena stvar ni nedosegljiva. Komunalno podjetje Domžale, prevoze je brezplačno opravil Termit, Franci Brojan je zastonj opravil vsa dela na Kanalizaciji (enako bo na vodovodu), gradbeni les so prispevali domačini, Miha Kerč rokavice za delo, Avgust Žagar je ogromno prispeval za prehrano, Video Sat Slovenija brezplačno opravlja vsa snemanja gradbenih del in akcij. Ogromno nam pomagajo člani bližnjih gasilskih društev z Vira, Doba, Rov, Rodice, pomagajo vikendaši, vsaka hiša en dan poskrbi za prehrano.
Železniške vozovnice po novem ...
ŽG — Ljubljana uvaja s 4. 5.1988 prodajo vozovnic za enkratno potovanje na NOVIH PRODAJNIH MESTIH, na naslednjih postajališčih:
Čas prodaje
Čas prodaje
Postajališča
Prodajno mesto
ob ob sobotah delavnikih
Postajališče	Prodajno mesto	ob delavnikih	ob sobotah
Šmarca	Market-Kočna, Šmarca		
	Kamniška 38 a	7.00-19.00	7.00-13.00
Rodica	»Bife«, Napredek-Domžale,		
	Rodica	7.00-20.00	7.00-13.00
Homec	Železniško postajališče	4.30- 8.30	
		in 12.00-16.00	
Bakovnik	»Bife« — Market-Kočna,		
	Ljubljanska 14	7.00-19.00	7.00-13.00
Kamnik-mesto	Prodajalna tobaka, Titov trg 18	7.00-19.00	7.00-13.00
Trzin	železniško postajališče	5.00-8.00	
		12.00-16.00	
Brinje               na železniškem postajališču pri neprekinjeno zapornicah
Trzin-Mlake samopostrežna trgovina
Mercator-Rožnik 7.30-19.00 7.30-13.00 Kamnik-Graben     »Kofetek« Posl. enota
Kočna-Kamnik, Trg talcev 8 6.30-14.00 6.30-11.00
Hkrati potnike obveščamo o delovnem času obstoječih prodajnih mest:
Nakup MESEČNIH VOZOVNIC pa je možen samo na železniških postajah: v Ljubljani; v Črnučah; v Jaršah; v Kamniku za katerokoli relacijo na kamniški progi.
POTNIKE OPOZARJAMO, da so vozovnice za eno potovanje veljavne le do naslednje spremembe cen. Priporočamo vam nakup mesečnih vozovnic, s kateremi se boste vozili še ceneje.
Želimo vam prijetno vožnjo!
Prejeli smo: /
KAKO IZGLEDA KRIZA IZ PERSPEKTIVE OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK
OO ZK Radomlje je na svoji seji dne 30. 3. 1988 obravnavala stališča predsedstva CK ZKJ, predsedstva CK ZKS in stališča s posveta sekretarjev osnovnih organizacij občine Domžale.
Ugotovili smo, da zadnji dogodki kažejo na zaostritev spopada med dogmatskimi in naprednimi silami. Prve hočejo obdržati svoje oblastne položaje, na katerih lahko birokratsko delijo sredstva, ki jih zajemajo iz združenega dela (to je tudi vir njihove moči). Napredne sile se zavzemajo za uveljavitev vseh vrst trga (trg blaga, kapitala, delovne sile), za povezovanje na osnovi ekonomskih interesov, za več demokracije. Ne trdimo, da obstajajo napredne sile le v Sloveniji, nasprotno. Tudi tu so delovne organizacije, ki jim stari način dela ustreza. Vidimo pa, da je ekonomska logika pri nas najbolj prodrla. Trdno smo prepričani, da nas samo ta lahko pripelje iz krize.
V visokem odstotku narodnega produkta, v visokem deležu konvertibilnega izvoza Jugoslavije, ki ga ustvarja Slovenija, vidimo neizpodbitno moralno pravico za odločnejše nastopanje naše politike na zvezni ravni. V teku je razprava o Ustavnih amandmajih. Splošna kriza je prišla v fazo, koarozi, da se bo sama nekontrolirano razpletla. Življenjski standard še kar pada. V teh težkih časih doživlja slovenska politika v federaciji frontalni napad iz vseh strani. Poudarjajo naše napake, nihče ne vidi naših zaslug. Od ogorčenja zaradi pisanja dela našega tiska so se osti obrnile naravnost v slovensko politično vodstvo od Smoleta, Kučana do Stanovnika.
Naša osnovna organizacija meni, da je to taktika dogmatskih sil. Uspelo jim je, da so nas potisnili v položaj, ko se moramo zagovarjati in opravičivevati. Kdor se opravičuje, je šibak. Kdor je šibak, temu je lahko vsiliti tudi nesprejemljive ustavne amandmaje, tudi nevzdržno gospodarsko politiko in še kaj.
Največji slovenski greh je pisanje Mladine. To pisanje je na nekaterih mestih neokusno, celo žaljivo. Nekateri avtorji res izražajo stališča, ki so za našo družbo nesprejemljiva. Pisanje o JLA je v federaciji slovenskim idejam povzročilo veliko škodo. Vsekakor pa je res tudi, da Mladina odpira cel niz pomembnih vprašanj, ki ne dobijo jasnega odgovora s pristojnih uradnih mest.
Mladina s svojimi članki ne bo pokopala naše družbe. Pokopala jo bo dogma skupaj z nesposobnostjo, nedelom in zavistjo.
Pozivamo vse občane, da se vključujete v delo SZDL in poskušate po-najboljših močeh sooblikovati našo politiko. Javno podprimo slovenske predstavnike, kajti tiha podpora ali celo zamah z roko jim ne bo olajšal težke naloge prepričati jugoslovansko javnost, da je to, kar ponujamo pravilno. Sekretariat OO ZK Radomlje
Trdnost in neodvisnost
Kurirčkova pošta po domžalski občini
(borci o ustavi)
»Borci ne smatramo, da bomo s samimi spremembami Ustave lahko prišli iz težav, vendar pa nekatere ponuđene spremembe lahko prispevajo k hitrejšemu odpravljanju ugotovljenih slabosti in k uspešnejšemu nadaljnjemu gospodarskemu in socialnemu razvoju«, je bila ena izmed misli na razširjeni seji Občinskega odbora ZZB NOV Domžale, ki je obenem pomenila tudi prispevek te organizacije k razpravam o ustavnih spremembah ter del priprave na letno konferenco.
Po uvodnih razmišljanjih, katerih del je bila tudi predstavitev doslej zbranih predlogov, pripomb in mnenj iz javne razprave — podal jih je predsednik OK SZDL Domžale Maks Jerna — so zbrani posredovali svoja gledanja na osnutek sprememb in dopolnitev ustave. Tako je Alojz Smolnikar v svojem obširnem prispevku opozoril na nekatere nepravilnosti, ki so odraz tako trenutne krizne situacije, kot tudi neuresničevanja sprejetih zakonov, dogovorov pa tudi sedanje Ustave. Razmišljal je o tem, kaj pravzaprav razumemo pod temelji ustave, kako bi lahko zagotovili odgovornost posameznih republik in pokrajin za lastni razvoj in za razvoj naše države v celoti, kako bi dosegli skladnejši razvoj, kako bi morali več skrbi nameniti delu, dvigu produktivnosti, ustvarjanju nove vrednosti, manjši porabi... Če bi bilo to v ospredju, potem ne bi bilo niti časa niti potrebe za razpravo o ustavnih spremembah.
»navkreber čez griče, po grapah v doline hiti naš kurirček, vojak domovine.«
(Mile Klopčič)
Pionirji so letos že šestindvajsetič krenili na pot s kurirčkovo pošto. Z njo so počastili 45-letni-co Zveze pionirjev Jugoslavije, v domžalski občini pa še 45-letnico ustanovitve Šlandrove brigade. Še posebno pa ohranjajo spomine na izredno pomembne kurirske zveze med NOB, saj kurirji predstavljajo svojevrstno vlogo v zgodovini NOB jugoslovanskih narodov in edinstven pojav v okupirani Evropi. Izbirali so jih med najbolj hrabrimi, iznajdljivimi in požrtvovalnimi borci, da so zmogli tudi v nemogočih pogojih izpolniti svoje naloge. Tudi mnogi otroci so kot kurirji opravili junaška dejanja, raznašali so pošto v globokem snegu, v hudem mrazu, po skrivnih poteh mimo sovražnikovih zased. In mnogokrat za ceno svojih mladih življenj! Zato je tov. Tito vedno govoril: »Želim, da bodo pionirji Jugoslavije dostojni nasledniki tistih, ki so se žrtvovali za vse to, kar imamo danes.«
Dolga leta so pionirji nosili v kurirčkovi torbici pozdrave za tov. Tita, po njegovi smrti pa pismo, namenjeno predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije. Letos pa v njej prenašajo delovne naloge za pionirski odred, ki prevzame torbico. Zveza prijateljev mladine jim je priskočila na pomoč z določenimi smernicami. Pomagali pa so jim tudi borci, taborniki, zveza rezervnih vojaških starešin itd... Prav tako kot so med vojno kurirjem v veliki meri pomagali prebivalci, ki so bili neposredno vključeni v določene kurirske naloge. Najbolj se je odrezala domžalska ZPM, saj je naprosila tov. Florjana Grudnika,  ki  se poklicno
ukvarja s snemanjem, da je vse tri dneve s kamero spremljal kurirčkovo pošto po domžalski občini in jo posnel na video kaseto. Mladi novinarji na mengeški osnovni šoli so si jo že ogledali in so bili zelo navdušeni.
Domžalska občina je sprejela kurirčkovo torbico od bežigrajskih pionirjev; primopredaja je bila 23. marca v Dragomlju pri osnovni šoli. Pozdravil jih je narodni heroj Franc Avbelj-Lojko. Ob spremljavi kitare so zapeli nekaj partizanskih pesmi, zaplesali kolo, recitirali itd ... In tako je kurirčkova torbica romala dalje na Trojico, Vrhpolje, v Moravče, v Krtino, v Dob in po vseh šolah v Domžalah, od tam pa v
Nova trgovina v Dobu:
Pridobitev za preskrbo občanov__
Pred dnevi so občani Doba dobili za preskrbo pomembno pridobitev. Domačinka Frančiška Josipovič je 18. aprila 1988 v središču Doba odprla prodajalno MARELICA. V njej bo Frančiška Josipovič, kot obeta, prodajala vse vrste sadja in zelenjave tako sveže kot zmrznjene, možno bo kupiti sladoled in vsakovrstne pijače. Kot je povedala pred otvoritvijo, bo trgovina odprta vse dni, vključno z nedeljami.
Podobno so razmišljali tudi ostali razpravljalci (Rožič, Bizjak, Dedič, Lenček), ki so ob tem opozorili tudi na take »čudeže« kot so npr. tuja vlaganja, ki jih pri nas doslej ni, imamo pa čez 20 milijard drugačnih »tujih« vlaganj ne glede na nesporno ugotovitev, da jih v ustavi doslej skoraj ni bilo. Poudarjena je bila potreba po absolutni zaščiti kakršnekoli lastnine, kajti če neko stvar, ki ni tvoja, vzameš (ukradeš), si tat, pa ni pomembno s kakšnim namenom si si jo »izposodil«. Čimprej e je treba odpraviti notranjo zadolženost, razpravljavci pa se niso mogli izogniti tudi trenutnim nesoglasjem in skaljenim odnosom znotraj Jugoslavije. Pri tem so posebej poudarili, da so preprostim, poštenim ljudem ti odnosi jasni, kalijo jih drugi, često tudi forumi, ki se tudi na tak način izogibajo obravnavi najpomembnejših gospodarskih problemov. Njihovo mnenje je, da je potrebno utrditi odgovornost na vseh ravneh, da morajo spremembe Ustave zagotoviti smotrnejše in učinkovitejše delovanje vseh institucij političnega sistema, ki mora uveljavljati še bolj kot doslej ustavni položaj delavskega razreda, delovnih ljudi, enakopravnost narodov in narodnosti, trdnost in neodvisnost naše federativne skupnosti.
Borci so spregovorili tudi o osnutku programa dela Občinskega odbora ZZB NOV za letošnje leto, v katerem pa bodo še več skrbi namenili delu krajevnih organizacij ZZB NOV, kakor tudi posameznim članom, saj je to osnova, iz katere bo tudi nadalje izhajalo uspešno delo vseh članov ZZB NOV v naši občini. Skupščina Občinskega odbora ZZB NOV Domžale bo predvidoma v mesecu maju, na njej pa bodo izvolili tudi vodstvo.
V. V.
Kurirčkova torba na Mengeški šoli Matije Blejca-Matevža. Vsop'' Kurirčkove torbe po naši občini je snemal na video Florjan Grudni'' (FOTO: Lojze Kalinšek)
Trzin, v Mengeš, v Radomlje, v Rafolče, na Brdo, na Trojanah pa so jo predali pionirjem z Vranskega. Seveda se je vmes povzpela tudi na Sipek, kjer je bila proslava v počastitev že omenjenih pomembnih obletnic. Prav tako so pripravili kulturni program na Limbarski gori. Na obeh krajih se je zbralo veliko pionir j ev-po-hodnikov, borcev, planincev in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij.
Kurirčkovo pošto so povsod sprejeli zavzeto in prisrčno. Še posebno simpatično je bilo v Moravčah, ka-
mor je prispela z zamudo i' tačas je tov. Stane Habe znl s svojo harmoniko in pev* ustvariti pravo vzdušje partf zanskega mitinga. V bližin1 je privabil tudi mnogo dom8; činov. Povsod so pripravi' kaj posebnega, svojega, tak* da je video kaseta »zabeleži' la« dobro opravljene nalog8 in prijetne doživljaje nasleO' njim generacijam pionirje]* za spomin in v »poduk«. Pri merjali jih bodo lahko s svff: jimi aktivnostmi, ko bodd oživljali tradicije in se bog* tili ob najtežjih trenutki!1 naše zgodovine.
Marija Cvetek
ZA SOCIALIZEM
PO MERI LJUDI_
pred konferencama ZKS in ZKJ)
Naslov tega članka sem si izposodila iz gradiva, ki povzema teze za konferenci Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije, ki bosta skušali kar naj konkretneje doreči nadaljnje usmeritve in konkretne aktivnosti članov zveze komunistov.
O tezah smo spregovorili tudi v okviru osnovne organizacije ZKS Dob, na sejo smo povabili tudi člane ZKS, živeče v naši KS, vendar z njihovim odzivom nikakor ne moremo biti zadovoljni.
Obe gradivi smo podprli, pri čemer smo poudarili, da so teze za konferenco slovenskih komunistov konkretnejše, naprednejše in da njihova uresničitev zanesljivo pomeni velik korak v izboljšanju dela ZKS. Tudi tokrat nismo mogli mimo zahteve po ugotovitvi ovir, ki preprečujejo, da že doslej sprejeta stališča in sklepe nismo uresničevali v praksi. Dosledna zahteva po ugotavljanju odgovornosti za neizpolnjevanje sprejetih dogovorov je zanesljivo korak k izboljšanju našega dela. Od obeh konferenc pričakujemo jasne usmeritve za rešitev temeljnih težav, ki ne bodo mobilizirale le članov ZKJ, temveč vse delovne ljudi in občane. Še zlasti smo podprli usmeritev, da se osredotočimo na ključna razvojna vprašanja, na osnovi katerih se bo izdelal celovit razvojni program, v katerem bosta našla mesto tako ekonomski razvoj naše družbe kot tudi razvoj sistema socialističnega samoupravljanja. V razpravi je bilo poudarjeno, da na samih konferencah kot pri uresničevanju sprejetih dogovorov pričakujemo več človeške poštenosti in od-
govornosti do vseh, k! smo se v tej krizni situaci ji znašli. Konferenci mc rata posebno skrb name niti krepitvi dostojanstvi in družbene učinkovitosti kritične javne besede te odgovornosti najodgovoi nejših članov ZK za dc sledno uveljavljanje aw lišč ZK tam, kjer delajo i" živijo.
Upoštevajoč izkušnje i dela naše osnovne organi' zacije smo predlagali, da zlasti konferenca ZKS spregovori tudi o vključevanju članov ZK v del" krajevnih skupnosti oz. V delo osnovne organizaciji ZK v KS. Ugotavljam" namreč, da se v praksi ni uresničuje določilo stattf ta, ki govori o aktivnei* sodelovanju članov ZK ta' ko v DO, kjer so zaposle' ni, kot v KS, kjer živijo.
Usmeritev, da bomo znanju, sposobnostim itff znanosti dali vso podporo, je pravilna, vendar nedc segljiva, če v praksi ne bomo dosledno izpeljali sistema nagrajevanja po delu, saj bomo le tako do' segli, da strokovnjaki ne bodo ostajali v znanstvej nih institucijah, temveč se bodo vključevali v delo; vne organizacije. V zvez' s tem je povezano tudi po' dročje vzgoje in izobraže' vanj a, spregovorili sm" tudi o samoizobraževanjt) ter soglašali z usmeritva' mi, ki jih je ZKS sprejeli v zvezi z razpravo o ustaV' .nih amandmajih. UstaV' na razprava mora pome' niti predvsem razpravo " ključnih vprašanjih naš« države, o naši skupni pri' hodnosti. Tu moramo naj' ti skupni dogovor in n$ osnovi vsejugoslovanske razprave o bistvenih poli' tičnih in ekonomskih vprašanjih poiskati poti it krize.
V.
Razgovor o delu v enoti Javna higiena Komunalnega podjetja Domžale:
: J   1 11
Govorita Robert Erjavec, vodja enote Javna higiena in Janez Repnik vodja ZOZD Komunala
Znano je, da imamo v občini organiziran odvoz smeti za vsa gospodinjstva, medtem ko je Komunalno podjetje kot izvajalec del zadolženo tudi za odvoz smeti iz delovnih organizacij, koder pa so nameščeni kontejnerji. Te kontejnerje izpraznijo na poziv naročnika. Za vse te potrebe imajo 4 specialna vozila za odvoz smeti in 4 samonakla-dalce za kontejnerje. Na odvozu smeti dela 25 ljudi. Odvoz smeti poteka vse dni v tednu, razen ob nedeljah, s tem, da je ob sobotah poskrbljeno za dežurstvo. Sicer pa za odvoz smeti ni nobenih težav: delavci komunalnega podjetja pridejo po smeti tudi na posebno naročilo, seveda proti plačilu storitve. O vsem tem sta nam pripovedovala Robert Erjavec in Janez Repnik iz Komunalnega podjetja Domžale.
Dnevna proizvodnja sme-u v naši občini znaša približno 300 m3; seveda je pozimi zaradi pepela smeti količinsko še mnogo več. Prevoz se °a leta 1982 opravlja v dob-s*o smetiščno jamo, kamor PriPeljejo nekako ^:U00 m3 smeti. Dnevno gre Približno za 40 dovozov sme-" s kontejnerji ter 15 dovozov smeti gospodinjskih odpadkov. Sicer količinsko ?n?ša razmerje med tehnološkimi in gospodinjskimi od-Padki 60:40. Vsak dan vozi v jamo približno 8 vozil.
5°BSKO SMETIŠČE -VELIKE TEŽAVE
^ V Komunalnem podjetju "ornžale se dobro zavedajo, Kako velike težave prinaša ?°canom doba dejstvo, da l^ajo smetišče v bližini. Re-
Zlasti in predvsem tovarne kot so Lek, Helios in druge z vrsto kemičnih odpadkov. Kontrola vsebnosti pripeljanih odpadkov sicer obstoja, vendar samo občasna, pa še to le vizualna. Pristojna oseba in včasih inšpektorji ne morejo ugotoviti, ali je pravilniku vedno in v celoti zadoščeno. Sicer pa v občini vprašanja odlaganja posebnih odpadkov nimamo rešenega. Tovarne puščajo nevarne odpadke deponirane na dvoriščih, gotovo kdaj zaide   kakšna pločevinka,
sod, doza, steklenica tudi na smetišče.
IZGUBO PLAČUJEJO TOVARNE
Občani gotovo že vedo, da je smetišče v Dobu že stoodstotno polno pač po načrtu, ki so ga pred leti sprejeli. Ob tem bi veljalo vedeti, da pri odvozu gospdinjskih odpadkov nastaja velika izguba, ki jo pokrivajo tovarne, ki za odvoz smeti plačujejo dvojno ceno. Če bi ne bilo tega dvojnega izračunavanja, bi v enoti Javna higiena kdaj že poslovali z izgubo.
KDAJ DO NOVE REŠITVE - NOVEGA SMETIŠČA?
Res je, da se tako SKIS, Komunalno podjetje in Komite za urbanizem gradbeništvo, komunalne zadeve in varstvo okolja trudijo na iskanju novih rešitev, vendar najti ustrezno mesto še zdaleč ni lahko. Vsi se smetišča, ki bi prišlo v njihovo KS — seveda branijo z vsemi močmi.
SEDAJ PA »KANTE ADIJO!«
Dosedanje »kante,« ki jih je v občini približno 24.000 so v zelo slabem stanju, saj ocenjujejo, da jih je 70 odstotkov popolnoma izrabljenih ali pa take vsak čas bodo. Uporabna doba, ki jo je predvidel proizvajalec smetnjakov je 5 let, domala vsi smetnjaki pa so starejši od te dobe. Res pa je tudi — in to v Komunalnem podjetju priznavajo — da tudi delavci z njimi ne ravnajo maksimalno oz. tako, kot bi bilo to treba. Če ugotovijo takšne primere slabega ravnanja, ukrepajo, zmanjšujejo »stimulacijo« ipd.
Za prihodnje želijo to izredno težaško delo humanizirati. V tem delu nastajajo težki delovni invalidi, težav z zdravjem pa je pri teh delavcih tudi sicer mnogo. Pojavljajo se bolniške, invalidnost, čeprav je na splošno to delo dobro nagrajevano v primerjavi z ostalimi delavci.
V KORAK S SODOBNO TEHNOLOGIJO ODVOZA SMETI
Zabojniki so, kar zadeva delo z njimi, precej bolj primerni, delo je lažje, pogoji humanejši. »Kanto« so po-gruntali v nemčiji že leta 1903 in so jo tam že zdavnaj opustili.
Tudi pri nas bi bilo treba držati korak pri posodobitvi odvoza smeti. V Domžalah želimo najti najboljšo rešitev, ki bi jo z odlokom sprejeli in bi bila za občane ustrezna.
Odločili smo se za zabojnike, ki so — kot rečeno — za komunalne  delavce humanejši, pa še njihova trajnost je daljša — 8 let. Zabojnike izdelujejo v velikosti 240 1, 500 1, 700 1 in 900 litrov. Z enim zabojnikom prostornine do 700 1 bi rešili problem odlaganja in odvažanja smeti s 3—5 gospodinjstev.
V Komunalnem podjetju Domžale so se lotili akcije preko krajevnih skupnosti v poslovnem sodelovanju z Av-tocomercem TOZD Volan, ki je prodajalec teh zabojnikov. Njihov izdelovalec je tovarna Emo Celje. Ob tem si prizadevajo zagotoviti način, da bi kupci kupili zabojnike brez plačila določenih davščin. V Komunalnem podjetju Domžale že razpolagajo z določeno količino (240 1, 500 1, 700 1, 900 1), cene pa z davkom znašajo od 210.000 do 450.000 din.
Ljudje ob visokih cenah za nove zabojnike, ob tem ko so stare posode še uporabne, sprašujejo, zakaj ne bi nabavili novih posod ob znatni pomoči ob nakupu iz sredstev za razširjeno reprodukcijo s katerim razpolaga SKIS in ki so prav tako znatna. Seveda pa cele zadeve ne bo moč v celoti urediti za vsa območja naenkrat, pač pa gre šele za začetek akcije, ko se bo k njej pristopilo po posameznih krajevnih skupnostih, ki bi lahko vodile akcijo nakupnega zabojnika v sodelovanju s Komunalnim podjetjem. Kogar nakup že zanima, zabojnik že lahko kupi v Komunalnem podjetju, ki ga nato brezplačno dostavi na dom.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije
Kupci stanovanj v »Kovinarju« pohitite!
(Gre za stanovanja v objektu, ki bo zgrajen na mestu dosedanjega Kovinarja
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale sporoča, da je v pripravi gradnja 32 stanovanj v stanovanjsko poslovnem objektu »Kovinar« Domžale. Ker je na podlagi sklepa Odbora za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije tudi že formirana izhodiščna prodajna cena, poziva Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale vse zainteresirane, da oddajo svoje prijave za nakup. Podatki o'vrsti stanovanj:
Tip. stanov.
Velikost (prodajna površ.)
Število stanovanj
Garsonjera
1- sobno
2- sobno
3- sobno 3-sobno 3-sobno
29 m2 45,72 m2 62,55 m2 91,26 m2 98,29 m2 70,23 m2
4 5 18 2 2 1
Skupaj:
32 stanovanj
Izhodiščna prodajna cena na dan 1. 4. 1988 je 1,521.799.— din/ m2. Informativni rok dokončanja objekta in izročitve stanovanj kupcem je 1. 3. 1989 (pogojeno s pričetkom del 15. 4. 1988).
Način plačila stanovanj za kupce je naslednji:
— do 1.6.1988 minimalno 40 % izhodiščne cene
— do 1.9.1988 minimalno 40% izhodiščne cene
— do 1.11.1988 minimalno 20% izhodiščne cene
— do 30. 12. 1988 plačilo aneksa oz. razlike do končne cene
Prednost pri sestavi vrstnega reda bo naslednja:
— potrebe združenega dela s področja občine Domžale
— potrebe solidarnostnega sklada občine Domžale f
— občani s področja občine Domžale
— delovne organizacije izven občine Domžale
— občani izven občine Domžale
Pismene prijave iz katerih mora biti razviden zahtevek interesenta ter finančna konstrukcija za pokrivanje kupnine stanovanjske enote morajo biti poslane na naslov: — RAZVOJNI ZAVOD DOMŽALE, LJUBLJANSKA 76/11, 61230 DOMŽALE do 15. maja 1988.
Vsi prijavljeni bodo po končanem zbiranju ponudb obveščeni o rezultatih, ki bodo posredovani SGP Graditelj Kamnik zaradi sklepanja pogodb.
Domžale, 20. aprila 1988
SAMOUPRAVNA
STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE DOMŽALE
sitve
za naprej sicer iščejo,
endar stvari ne gredo na-***eJ s tako naglico, kot bi f^orale, saj se jama izredno polni. Očitki, da se pol-•H prehitro, so naslovljeni Pae na napačni naslov: komunalci so dolžni izvajati sklepe izvršnega sveta, odvajajo smeti, opravljajo svoje aelo. Po odloku IS pač! , Težava na starem smetišču v Dobu so tudi izcedne vo-^e> o katerih je bila izdelana Ustrezna študija, o njenih izcedkih pa se za zdaj še kar molči...
TOVARNE DRŽIJO £«AVILNIKA O RAVNANJU S POSEBNIMI °*>PADKI?
v V načelu se vsi držijo ve-Javnega pravilnika o ravnahu s posebnimi odpadki.
GD Lukovica v jubilejnem letu — ob 100-lctnici društva
Vabilo k praznovanju:
GD LUKOVICA PRAZNUJE 100 LETNICO
11. in 12. junija 1988 bo GD Lukovica praznovala 100 letnico svojega delovanja. Za junijsko praznovanje gasilci v Lukovici pripravljajo več prireditev; ob tej priložnosti pa bodo izročili svojemu namenu tudi nov orodni avto kombi — TAM. O praznovanju 100 letnice gasilcev iz Črnega grabna bomo poročali v junijski številki Občinskega poročevalca. Gasilci Lukovice vabijo občane, da se udeležijo prireditev, ki jih bodo pripravili (sektorska vaja, parada in veselica), vabijo pa tudi, da si boste ogledali razstavo, ki jo bodo pripravili skupno s prevojskim gasilskim društvom. Razstava bo v avli osnovne šole Janko Kersnik na Brdu. Na fotografiji: člani gasilskega društva Lukovica v jubilejnem letu. '
Aktiv urednikov in organizatorjev obveščanja OZD:
Uredniki na
obisku v Toku
Ena izmed oblik izobraževanja članov Aktiva urednikov je obiskovanje delovnih organizacij, kjer se seznanimo s sistemom obveščanja v le-teh, obenem pa nam je srečanje priložnost za medsebojno izmenjavo izkušenj. Tokrat smo si izbrali TOKO. Urednike glasil iz Induplati, Leka, Titana, Svilanita, Mlinostroja, Razvojnega zavoda, Papirnica, Heliosa, Ljubljanske banke in To-same je pozdravila predsednica sindikata JOŽI OREHEK, delovno organizacijo TOKO pa sta nam predstavila njen direktor PETER KVAS in vodja kadrovske službe ter urednica Indikatorja MARIJA KUGLER.
Kljub temu, da je zanimivo slišati, kako se v posameznih delovnih organizacijah znajdejo pri premagovanju težke gospodarske situacije ter kako si prizadevajo za ustvarjanje čimbolj šega dohodka je nas urednike vendarle najbolj zanimala ureditev informacijskega sistema v Toku. Indikator je glasilo, ki je do pred enega leta izhajal enkrat mesečno, zdaj pa izdajo po' štiri številke na leto. Dobro vemo, da mesečno glasilo ni ravno idealen način obveščanja, ker se aktualnosti ne more
zadostiti. Zato tudi v Toku menijo, da pri njih obveščanje ni utrpelo nikakršne škode zaradi redkejšega izhajanja glasila, saj imajo na voljo druge oblike, preko katerih obveščanje zelo uspešno poteka (oglasne deske, raz-glasno postajo, občasne biltene).
V drugem delu našega delovnega srečanja smo organizirali razgovor na temo, kako se uveljaviti kot urednik v OZD. K sodelovanju smo povabili Jasno Šinkovec, predsednico sekcije novinarjev v združenem delu
ZAGREBŠKA TELEVIZIJSKA EKIPA NA OBISKU V NAŠI OBČINI_
»Domžale na TV ekranu«
Pred nekaj dnevi so nekateri občani lahko opazovali televizijsko ekipo RTV Zagreb, ki se je selila iz kraja v kraj, iz delovne organizacije v delovno organizacijo, od obrtnika do obrtnika. Prišla je namreč snemat tričetrturno oddajo o občini Domžale, prikazana pa bo tudi na celotni jugoslovanski televizijski mreži.
Osemčlansko ekipo je v našo občino pripeljal že kar malce preveč napihnjen sloves najboljše obrtniške občine v Jugoslaviji, ali kar sloves nekakšnega obrtniškega raja, kjer se cedita med in mleko. O tem so v zadnjem času veliko pisali tudi nekateri jugoslovanski časopisi, med katerimi naj omenimo le Novosti 8, ki so ugotovile, da je Slovenija za Jugoslavijo v drobnem gospodarstvu Švica, Domžale pa za Slovenijo Japonska. Zato so se uredniki odločili, da ob prvem maju kot eno najzanimivejših občin v državi predstavijo prav našo.
Poleg delovnih organizacij so jih seveda najbolj zanimali obrtniki in ponekod so resnično imeli kaj videti. Predvsem so bili presenečeni nad razvitostjo domžalske proizvodne in kooperacijske obrti, saj je ta dokaj bolj razvita kot v drugih predelih Jugoslavije, kjer v glavnem obrtništvo enačijo z bifeji, gostinstvom in mogoče še avtoprevozništvom.
Kljub slabemu vremenu so snemali praktično od jutra do mraka in člani ekipe nam niso pozabili zatrditi, da s takim tempom v življenju še niso delali. Temu primerno je bilo seveda na. koncu tudi posnetega materiala. Prav zaradi tega upamo, da se bo iz posnetega dalo narediti pestro in zanimivo oddajo, ki bo lahko objektivno prikazala življenje in delo v naši občini in seveda tudi prispevala k spodbujanju drobnega gospodarstva v drugih okoljih.
Daljšo verzijo obdelanega gradiva bo odkupila tudi naša občina in jo bodo interesenti s kasete tudi lahko presneli. Po vsej verjetnosti bomo film našemu občinstvu lahko prikazali v sklopu prireditev ob praznovanju občinskega praznika — 23. maja, ki bo letos nekoliko širše obeležen, saj predvidevajo ob tem vrsto dogajanj, od razstave obrtništva do razprodaj in pestrejše gostinske ponudbe.
O točnem datumu, kdaj bo oddaja na sporedu zagrebške oz. jugoslovanske televizije, bomo občane obvestili tudi v Občinskem poročevalcu, predvidoma pa bo to v prvi polovici maja.
OREL
Uredniki glasil združenega dela občine Domžale imajo redne oblike izobraževanja, obiščejo pa tudi posamezne delovne organizacije, kjer izmenjujejo izkušnje in spoznavajo sisteme informiranja v posameznih delovnih okoljih.
pri Društvu novinarjev Slovenije, srečanja pa se je udeležil tudi Jaro Novak iz informativne službe republiškega sindikata. Jasna Šinkovec je sicer urednica glasila Kurir iz IMV Novo mesto, zato so bile njene izkušnje kot izkušnje profesionalne urednice — novinarke za urednike iz domžalske in kamniške občine, ki smo večinoma amateriji, še toliko bolj zanimive. Kar nekako potolaženi smo bili, ko smo videli, da se tudi profesionalci srečujejo s prav takimi težavami, kot mi. Po živahni debati, v kateri smo si izmenjali dragocene praktične izkušnje in dobili nekaj novih idej, smo se skušali z zaključki tudi odgovoriti na vprašanje, kako se uveljaviti kot urednik v DO.
— Recepta praprosto ni! Uredniki smo v DO na pozicijah, kjer moramo biti predvsem borci. Potrebna je drznost, pogum, zlasti pa volja in vztrajnost. Izobrazba sicer je pomembna, ni pa bistvena. Važno je, da znamo
ugotoviti, kaj ljudi zanima, katere informacije so pomembne in kako priti do njih. Zlasti je pomembno odkriti pravi vir informacij. Pri tem je velikega pomena tudi odnos vodstva DO do obveščanja. Znati je treba pritegniti tudi sodelavce-dopisni-ke. Časopis, ki ga piše en sam človek ni zanimiv; nehote postane enoličen, čeprav je vanj vložen velik trud. Zato je zelo pomembno, kako je sestavljen uredniški odbor in kako ga znamo izkoristiti. To je le nekaj bistvenih ugotovitev, ki pa imajo skupni imenovalec: od urednikov in organizatorjev obveščanja samih je odvisno, kako se bomo v svoji DO uveljavili, koliko bo cenjeno njihovo delo. Zato mislimo, da nam bo vloga, ki naj bi jo imel Aktiv — namreč obravnava in reševanje vprašanj v zvezi z našim delom, izmenjava izkušenj in strokovno izpopolnjevanje — v veliko pomoč.
Marjana Lubinič
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu
objavlja
PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA STANOVANJA UDELEŽENCEV NOV OBČINE DOMŽALE
Na osnovi 31. člena Pravilnika o pogojih za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV (Ur. vestnik občine Domžale št. 8/87), Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale objavlja prioritetni vrstni red upravičencev 1. javnega natečaja za pridobitev stanovanjske pravice udeležencev NOV, objavljenega v Občinskem poročevalcu št. 18 z dne 4.12.1987. Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu je na svoji 16. redni seji dne 29.1.1988 potrdil vrstni red prosilcev 1. javnega natečaja za stanovanja udeležencev NOV.
Seznam prosilcev za pridobitev stanovanjske pravice udeležencev NOV:
Pr 0]
(
v
C
r
?tap- Vrsta vloge	Borci upokojenci
1. Kompletna vloga prispela v roku 1 2. Kompletna vloga prispela po — roku	
SKUPAJ:	1
	
Zap. Priimek in št. ime	Štev. Naslov      Št. točkdruž. čl.
1. PAPEŽ ZOFIJA	Groblje 2,            42 2 Domžale
Prvo izpraznjeno stanovanje, ki ga uporabljajo udeleženci NOV, bo dodeljeno imenovani pro silki.
Melioracije na območju Radomlje:
Ob izkušnjah - uspešnejši v melioracijah
s
pol
19« gra
I
din om sre nožev lite nji
L"
ski ]
na fini ro\ Ril
dodatne stroške (sanacija) i' enomesečno zamudo, zaradi Č0 sar pa naj ne bi prekoračili časi predvidenega za melioracijski dela. V zvezi s komasacijo n' tem območju gre za predlog, d' v", bi komasacijo na drugem in cf R°J trtem melioracijskem območj* Radomlje združili; lastniki par cel na teh dveh območjih so n*' mreč bolj navdušeni nad erf kot dvema komasacijama.
Pa so jel Ril ozt
Skoraj vsa melioracijska dela v naši občini potekajo, kot je razvidno iz poročila domžalskega razvojnega zavoda, po načrtih. Dela na melioracijskem območju Radomlja I. so tako rekoč končana, veliko del je opravljenih tudi na območju Radomlja II. Kmalu pa bodo začeli še z melioracijskimi posegi na območju Radomlja IV.
V naši občini so v preteklem letu in v prvih mesecih letošnjega leta končali melioracijo in osnovno odvodnjo na območju Radomlja L, opravili precej del na melioracijskem območju Radomlja II., skoraj vse pa so pripravili tudi za posege na območju Radomlja IV. To je med drugimi razbrati iz poročil Razvojnega zavoda Domžale, ki so jih predstavili tudi predstavnikom Zveze vodnih skupnosti Slovenije, Območne vodne skupnosti Ljubljanica — Sava in občine Domžale.
Izvajalca del na območju Radomlja L, gre za VGP Hidrotehnik in SCT - TOZD Inženiring, sta večino del, katerih skupna vrednost je večja kot 1.15 milijarde dinarjev, opravila že konec lanskega leta, prek zime pa sta odpravila le še nekaj pomanjkljivosti. Vse, ki so še ostale, pa morajo odpraviti v maju. Kmalu bo zaključena tudi javna razprava o predlogu projekta razdelitve zemljišč, ki naj bi jih razdelili do 1. maja in tako omogočili njihovo takojšnjo obdelavo.
Nekaj več težav je bilo na drugem melioracijskem območju Radomlje. VGP Hidrotehnik je imel pri zemeljskih delih dosti težav zaradi drsenja zemlje in poškodb brežin, kar je povzročalo težave na več sto metrih trase. To je seveda povzročilo
Tak predlog so podprli tudi n' sestanku, opravljena pa bi mO' rala biti najkasneje do 10. maj' leta 1989.
Kmetijska zadruga Emona i* Domžal bo kot investitor kmali1 začela tudi urejati melioracijsko območje Radomlja IV. Gre zf. 195 hektarov površin. Pri tem W treba urediti osnovno odvodnjff vanje štirih potokov V skupn dolžini več kot 5,5 kilometra V sedemstometrski melioracijski jarek. Zaradi izboljšanja odto' čnih in talnih razmer po melio' raciji naj bi se skoraj za trikra' povečal dohodek, ki ga dajej" kulture s teh površin. Osnovn« odvodnja bo po investicijske!* načrtu stala 850 milijonov di narjev, dela pa naj bi bila kon čana do 4. oktobra letos. Dv< meseca kasneje naj bi začeli še S hidromelioracijskimi in agro' melioracijskimi deli v vrednost1 671 milijonov dinarjev.
mc bij Bo Ta
VOi
ne
VOl
od mc ob na sk 861
de
za sk ob op
.101
Hi no na
KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE RODICA vabi:
JARŠANI IN RODIČANI ZA PRVI MAJ
Družbenopolitične organizacije in Gasilsko društvo Jarše-Rodica vabijo ob 1. maju — PRAZNIKU DEIA na kresovanje, ki bo 30. 4.1988 v Srednjih Jaršah ob Kamniški Bistrici in na prvomajski pohod v Rudnik. Odhod v Rudnik bo L maja ob 7. uri izpred Gasilskega doma v Janšah.
Za pijačo in jedačo bodo poskrbeli člani Gasilskega društva.
no
8
de te,
i
ni
Dela na melioraciji so v polnem teku. Marčevski posnetek na Kadoni' V 1 ji I. (Foto: S. .lesenovec)
STRAN 8
"risotna z vso svojo dejavnostjo:
OBMOČNA VODNA SKUPNOST UUBUANICA - SAVA_
Odvodnjavanja, pitna voda, čiščenje voda
Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sa-va> Vojkova 1 a Ljubljana bo zabeležila prihodnje 'eto 15 let obstoja. To je največja območna vodna skupnost v naši republiki. Sega od Kolpe do Kamniških planin ter od Cerkniškega jezera do vključno občine Hrastnik. Tako kot je po obliki raznoliko ozemlje, na katerem deluje s svojima »zvajalskima organizacijama VGP Hidrotehnik, Slovenčeva 95 Ljubljana in Podjetje za urejanje hudournikov, Hajdrihova 28, Ljubljana, je svoj-sko tudi vodovje, ki prihaja na dan na njenem ozemlju ali pa priteče od drugod. Z vodnogospodarskim svetovalcem OVS Ljubljanica — Sava dipl. ing. Štefanom Horvatom smo se pogovarjali o nalogah, ki jih je ta samoupravna interesna skupnost materialnega značaja — zajema 18 občin — uresničila v letu 1987 ter poudarili še nekatere aktualne zadolžitve.
n«? kakšnimi sredstvi je raz-
lQ«7gala vaša skuPnost v letu "Ki za svoj in slovenski program?
I Prejeli smo 15 177 milijonov mnarjev prihodka. To nam je omogočilo redno združevanje sredstev pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije ter izvedbo vzdrževalnih del vodotokih in razde-r?v dotacij nekaterim zunanjim uporabnikom vodnogospodarskih sredstev. In k*?!1111 ste le vzdrževana de-; „i • K?ko P« je bilo z investicijskimi zadolžitvami?
Lani smo zaključili največjo nna!ozb0 Poteklega srednjeročnega obdobja in sicer dovodni rov ter pregrado v Prigorici pri r"Dnici. Oba projekta sta vredna ogleda. Imata tudi uporabno do-f pijenje. Dovodni rov nas je stal I W)5 milijonov dinarjev, pregrada r Pa 450 milijonov dinarjev. Cene »' So seveda iz časa gradnje. Ob-,1 jekta varujeta pred poplavami Ribnico in Kočevje ter obsežno ozemlje med obema mestoma.
* m        no Pregrado namerava-mo zgraditi tudi v občini Lju-
i» R]ana Vič-Rudnik in sicer na "ozni nad Polhovim Gradcem. I?91 bl varovala pred visokimi " no v' Jugozahodni del Ljublja ;0 ,,f\v.remenoslovci namreč napoji vedujejo deževna leta.
* nri j1 smo uredili tudi glavno i odvodnjo na melioracijskem ob-i nh°-C,,U Radomlja I v domžalski 1 °°cim- Dela potekajo sedaj že , sko„=Ule.m de!u teJa melioracij-
r ii
i" il
ti VGP Hidrotehnik in Podjetje ' 3. urejanje hudournikov sta v sKladu s predlogi zelo delovnih "očinskih delegatskih konferenc ! i«?rav^a v glavnem vse dogovor-H^f nal°ge- v ta namen je VGP "'Orotehnik potrošil 2740 milijonov, PUH pa 980 milijonov dinarjev.«
n P°S°sto mešamo pojma vod-kli 'k komunalno gospodarstvo, JUb temu, da prvo skrbi za vode w dmg° pa tudi za vodov°-Kakšno je sodelovanje med
™? dvema panogama?
<JVS Ljubljanica — Sava je la-po svojem pravilniku sofinan-
- "'uSem delu tega melioracijah3 Področja. Prva so stala Oo" milijonov dinarjev.
Kako pa je bilo z uresničevanjem   programa vzdrževalnih
cirala tudi objekte za oskrbo s pitno vodo. Zanje je namenila 1603 milijone dinarjev. Z veseljem ugotavljamo, da so bile uresničene vse potrebe krajevnih skupnosti.«
Podoben (ne)sporazum kot pri oskrbi z vodo, je tudi pri čiš-čenju-voda. Kakšno pa je tu razmerje med vodnim in komunalnim gospodarstvom?
Postopamo podobno kot pri objektih za oskrbo z vodo. Lani smo za sofinanciranje (do 30 %) čistilnih naprav porabili 1661 milijonov dinarjev. Največ denarja smo dali za ljubljansko osrednjo čistilno napravo in sicer 691,8 milijona dinarjev. Toliko kot je Ljubljana potrebovala. Sofinancirali smo tudi začetek izgradnje čistilne naprave v Vnanjih Goricah. Z našo akcijo pa smo realizirali že del naloge, ki jo Zvezi vodnih skupnosti Slovenije nalaga prvo dopolnilo k njenemu srednjeročnemu planu. To opredeljuje sofinanciranje (do 60 %) industrijskih in komunalnih čistilnih naprav v porečju Save pred hidroelektrarno Vrhovo pri Radečah. Iz naših sredstev in denarja IUV Vrhnika smo postavili industrijsko čistilno napravo v IUV TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji.
Ta čistilna naprava je že narejena. Kaj pa druge?
Poleg omenjene čistilne naprave v porečju Save, so lani prejeli denar še investitorji I. faze modernizacije mokrega postopka separacije REK Zagorje, čistilne naprave v ISKRA Trbovlje ter I. faze ciklaže odpadne vode pri farmi Ihan.
Kako pa ste bili zadovoljni z delavnostjo delegatskih konferenc za skupščino OVS Ljubljanica — Sava?
Mislim, da smo ena redkih samoupravnih interesnih skupnosti, katera je lahko ponosna na svoje delegate. Resnično tvorno sodelujejo pri nastajanju in izvrševanju planov. Če je pri tem svoj čas nekoliko klecala ljubljanska delegatska konferenca, moram reči, da se je tudi krepko postavila na noge in da intenzivno sodeluje v naši dejavnosti.
Stane Jesenovec
OBVESTILO
Sekretariat za občo upravo bo tudi letos v okviru izvajanja rednih nalog izločal dokumentarno gradivo, med njim tudi gradbene načrte individualnih investitorjev.
Obveščamo občane, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letih 1977, 1978 in 1979, da lahko prevzamejo gradbene načrte individualnih objektov. Načrte bo izdajal arhivar od srede 4. 5.1988 do petka, 20. 5.1988 ob uradnih urah upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale.
Po preteku tega roka bomo načrte po predpisih uničili.
SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO
Smisel in namen
mednarodnih
delovnih
taborov
Lansko leto je bil v naši občini prvič organiziran mednarodni delovni tabor — ivorkcamp-KRUMPERK 87. Ker se je zgodilo prvič, je bilo zanimivo opazovati kakšnih mnenj, strinjanj in oporekanj je bila akcija deležna. Kot vedno so mnogi prisegali kako se strinjajo, nekateri so oporekali, večina je ostala previdno tiho in z varnostne razdalje opazovala, kaj porečejo drugi. Tokrat cilj mojega pisanja ni ocenjevanje lanske akcije. V tem kratkem članku bi rad tistim, ki tega ne vejo in tudi tistim, ki to vejo na svoj način, pojasnil, kaj so mednarodni delovni tabori, kakšen je njihov smisel in namen. Še moji starejši kolegi so se udeleževali delovnih akcij in brigad, ki so bile zelo značilne za vse povojno obdobje. Ne bi govoril o svojih starših, mama trikratni udarnik na zveznih akcijah, oče ne dosti slabši. Tako so naši starši ob prevoženih kubikih in krvavih žuljih krepili bratstvo in enotnost, krepili pripadnost socialistični družbi in prispevali k napredku naše domovine. Bili so in so verjetno še ponosni na svoj prispevek. Tudi jaz bi verjetno bil, če bi živel v tistih porevolucionarnih časih. Gledam dokumentarne posnetke z raznih povojnih akcij. Gore mišic, znojni, a nasmejani obrazi premagujejo vse ovire. Prestavljajo se gore materiala, rušijo se vse prepreke, tako fizične kot ideološke. Reka ima moč ki podira, potoček te moči nima. Vrli fantje in dekleta na katerih sloni bodočnost. Ko so ti posnetki prek televizijskih ekranov prihajali v domove delavcev in kmetov, so morale od ganjenosti teči solze v potokih.
Časi so se spremenili, celo Marx sem ali tja ni več zakon. Mladi danes na te stvari gledamo nekoliko drugače. Ko sem starejšemu kolegu, udarniku akcije Brčko-Banoviči dejal, da je bila to za za mene le manipulacija z mladino pod krinko parole bratstva in enotnosti, je pobledel od jeze in ponorel nad mano. S to malce pretirano izjavo sem hotel le sprožiti konstruktivno diskusijo, on pa je izbruhnil kot vulkan in me dobesedno prekril z lavo in pepelom. Kljub temu sem nadaljeval s svojim razmišljanjem. Dejal sem mu, da je bil le del črede, ki jo je vodila krava vodnica in da naj si prebere knjižico Thomasa Hobbesa o filozofiji črednih odnosov. Bil je član brigade, čete, ki so jih glavni pošiljali na bojišča. Takrat se je gradilo velikopotezno, na masi. Posameznik ni pomenil nič. Velikopotezna socialistična dejanja, naj bo to industrialkizacija, praznovanje prvega maja ali pa delovne akcije. Takrat je bilo vse, kar je bilo majhno in posamezno, nevarno. Majhne stvari je težko nadzorovati, tako se ti lahko izmuznejo izpod kontrole in grešijo zoper tebe. Ne spoštujejo tvojih božjih zapovedi. V tistih časih si kaj takega nismo smeli dovoliti.
Nekateri že robantite ob mojem pisanju, toda razmislite in recite da ni res! Danes organizirati brigado v klasični obliki je velik hazard, saj je udeležba vedno vprašljiva. Mladini to enostavno ni več všeč in se akcij ne udeležujejo. Izkušnje pa so pokazale, da je na mednarodnih taborih vse drugačne. Zakaj?
»V/orkcampi« so organizirani z namenom:
— da se mladi z vsega sveta srečujejo in s prostovoljnim delom skušajo uresničiti določen projekt.
— projekt je vedno povezan tudi z neko vsebino. Konkretno, če je projekt čiščenje gradu Krurnperk in njegove okolice, je člane tabora potrebno seznaniti z zgodovinskim pomenom gradu in okolice za slovensko zgodovino in jih seznaniti z notranjo vrednostjo gradu. Smisel, namen in cilji njihovega dela morajo biti povsem jasni!
— članom tabora je treba dati možnost kreativnega sodelovanja pri organizaciji in izvedbi projekta. Po možnosti je treba pametne predloge tudi upoštevati. Tu je tista možnost kreativnega sodelovanja vseh članov. Tako ne bomo le del mase, pač pa lastne osebnosti, ki razmišljajo in niso povsem dirigirane od zunaj.
— po mednarodnih pravilih se dela okoli šest ur na dan, nedelja je prosta;
— delo je neplačano, člani imajo preskrbljeno hrano in prenočišče;
— tabori ne smejo biti preštevilčni (3—50), saj le tako mladi lahko navežejo prave medsebojne stike in spoznajo pravo življenje v komuni;
— odpade ves balast klasičnih brigad: jutranja telovadba »postrojavanja« itd. Kljub temu smo opazili, kako so lansko leto mnogi v jutranjih urah odšli na »jogging«. Vsakdo po svoji potrebi.
— tabori omogočajo zbliževanje ljudi vseh ras, kultur in jezikov. Tu je bistvo v spoznavanju in priznavanju naših razlik in iskanju kompromisov, ki vodijo do rešitve. To je svet v malem!
— tabori omogočajo krepitev bratstva in enotnosti v širšem pomenu besede!
— tabori omogočajo oseben razvoj posameznika;
— tabori omogočajo konstruktivno polemiko med člani, ki prihajajo iz različnih družbeno političnih sistemov. Bistvo je v priznavanju večih resnic in nepriznavanja absolutne resnice, ki nam jo tako in tako že mnogokrat vsiljujejo.
— omogočajo tujim udeležencem, da deželo v kateri tabor je spoznajo takšno, kakršna v resnici je-
Bil sem kratek in jedrnat, toda vsakdo lahko iz napisanega potegne še marsikaj. Kot sem že napisal, možnih je vedno več resnic.
Za kakršnekoli nejasnosti v zvezi s tabori, se lahko obrnete na OK ZSMS. Naši prostori in osebje v njih obstojamo za vas vse, ne pa le za obiske raznovrstnih pravih in »quasi« funkcionarjev, ki se do nas največkrat obnašajo zelo pokroviteljsko, kot pravi vsevedi. Večkrat ti pogovori potekajo v enostransko zvišanem tonu. Na žalost!
OK ZSMS Jože Lenič
Prijavnica
za 2. mednarodni tabor »Spominski park Krurnperk 88«, ki bo potekal od 25. junija do 9. julija 1988.
Ime in priimek: Naslov (doma):
Telefon (doma):_
Šola-Organizacija združenega dela:
Naslov:
Telefon:
Rojen (dan, mesec, leto, kraj):.
Narodnost:. Št. obleke: _
čevljev:
Podpis udeleženca: Podpis staršev (v kolikor je mlajši od 16 let):
Za vse informacije se oglasite na Občinski konferenci ZSMS Domžale ali po telefonu 721-790 — tov. Dragar Toni
PRIJAVO POŠLJITE NA NASLOV:
Občinska konferenca ZSMS Domžale Ljubljanska 70/L, 61230 Domžale
EVIDENTIRANJE POTEKA DO 13. MAJA 1988 Okvirni kriteriji za sodelovanje na 2. mednarodnem taboru Krurnperk 88 po katerih bo Center za mladinsko prostovoljno delo pri OK ZSMS Domžale opravil izbor udeležencev po prijavah, ki bodo prispele do 13. maja 1988 na naš naslov. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali, za volun-terje je priporočljivo, da so načelno starejši od 15 let, poleg tega pa naj bi kot izločilni faktor bili tudi:
1. aktivnost v družbenopolitičnem in družbenem življenju,
2. sposobnost aktivnega življenja v majhni sodobni skupnosti,
3. fizična in umska sposobnost za delo in razmišljanje,
4. pozitiven šolski uspeh oz. uspešnost na delovnem mestu,
5. pasivno znanje angleščine (uradni jezik na taboru) oz. še kakšnega tujega jezika.
Po končanem razpisu bodo izbrani kandidati pismeno obveščeni.
Predsedstvo OK ZSMS Domžale
Na obisku pri treh prodajalcih sadja in zelenjave:
Vitaminčki po mengeško
V zadnjem času so v Mengšu drugega za drugim odprli kar tri lokale, v katerih prodajajo sadje in zelenjavo. V tem kratkem zapisu bom predstavila vse tri prodajalce in napisala nekaj o njihovem delu.
Najprej sem se pogovarjala z
Matejo Pavli Matko-
VIC, ki ima svoj lokal postavljen na bivši Tonhovini, ozivor-ma ob Kidričevi cesti, nasproti gostilne Lovec. Že ob vstopu v lokal sem opazila, da v njem vladata pravi red in čistoča, da pa je tudi zanimanje med kupci, sem lahko občutila ob nekolikš-nem čakanju v vrsti. Vrsta pa je hitro izginila ob pridnih Matejinih rokah. Mateja Pavli Matko-vič dobiva sadje s plantaž, povr-tnino in zelenjavo pa od okoliških kmetov, nekatero sadje pa pri velikih prodajalcih. Povedala mi je, da se je za tovrstno prodajalno odločila, ker jo to delo zelo veseli in je velika ljubiteljica narave. Na splošno meni, da se za ta poklic ne moreš odločiti, če nimaš žilice za kmetijstvo in lepega odnosa do narave. Mateja ima svoj lokal odprt tudi ob nedeljah, vendar takrat ni posebnega prometa. Rada pa bi ponudila sadje in zelenjavo tudi tis tim družinam, ki odhajajo na izlete, ki jim kaj zmanjka v gospodinjstvu itn. V lokalu ima namreč tudi olje, kis, vložene solate, kumarice, kompote, sokove, in celo sladkarije. S kupci je zadovoljna in veseli jo, da kupci radi pri njej kupujejo. Prodaja le prvovrstno sadje in zelenjavo, če pa kdaj dobi slabšo pošiljko, ceno ustrezno zniža. Nasploh si prizadeva, da bi bile cene čim nižje in čimbolj do-
stopne kupcem. Svoj lokal ima odprt od osmih do dvanajstih in od štirinajstih do 18.30. Ob sobotah od osmih do štirinajstih, ob nedeljah od devetih do dvanajstih. Ker je bolj v spodnjem delu Mengša in bolj na samem, se ji konkurenca ne pozna, pred lokalom pa je tudi velik parkirni prostor.
Ahmetaj  Zenel ima
svoj lokal zraven gostišča Jalšo-vec, oz. v bližini avtobusne postaje Pavovec. Sadje in zelenjavo kupuje pri Emoni in pri Sadje zelnjavi. Ob nedeljah se tudi njemu ne splača, da bi imel odprto. S tem delom je pričel zaradi veselja, ki ga čuti do kmetijstva. Kupci so s prodajo tudi zadovoljni, radi pa segajo prav tako kot po zelnjavi in sadju tudi po sokovih, vloženem sadju in sladkarijah. Konkurenca je po njegovem kar velika, vendar ima kljub temu dovolj obiska. Prodaja samo prvovrstno sadje, ki ga skuša dobiti po najnižji ceni. Delovni čas njegovega lokala je ob delavnikih.od osmih do devetnajstih, ob sobotah pa od devetih do trinjastih, prav tako pa ima odprto tudi ob nedeljah.
Tako imamo v Mengšu poleg redne ponudbe v trgovinah tudi dovolj sadja in zelenjave iz treh dodatnih lokalov. Prav gotovo se jih splača obiskati, saj mengeški vitamini kar sami vabijo •• • Vesna Sivec
Mateja Pavli Matković
Ahmetaj Zenel
Prejeli smo:
SMO SPLOH ŠE LJUDJE?
Naša hiša ne stoji ob robu gozda, kjer je nevarnost stekline. Stanujemo v strnjenem naselju novih hiš, obrobljenih z lepimi vrtovi. Zato sem tembolj ogorčena nad lovci, oziroma lastniki strelnega orožja. Ne streljajo samo mačk, ki so postale že prava redkost v Domžalah. (Tudi mojo muco so ustrelili). Danes so mačke še bolj ogrožene kot v srednjem veku. Kmalu bomo mačke lahko občudovali samo še v muzejih! Torej — mačk že skoraj ni več. Zdaj so se sjpuškami spravili nad ptice. Žrtve lovskih strasti so kosi, grlice, golobi, tudi živopisni kalini. Skratka, vse, kar frči. V mojem vrtu leži kos, ki je še pred tem tako čudovito pel pomladi v pozdrav. V sosedovem vrtu je prestreljena grlica. V glavnem večje ptice, ki jih je lažje zadeti. Posebno v soboto in nedeljo poka. Saj imajo že otroci zračne puške! Največkrat tudi zadenejo! Resnično ne razumem staršev, da svojemu otroku kupijo tako nevarno igračo, saj se lahko tudi otrok z njo ponesreči! Zakaj starši ne darujejo svojemu šolarju za dober uspeh v šoli ali za praznik ali pa kar tako kakšno živa-lico? Mogoče pisano papigo, zabavnega zlatega hrčka? Skromnega morskega prašička? Zajčka? Ali psička? Muco raje ne, ker bi bil otrok prizadet z smrtjo svojega ljubljenca. Ni važno, kakšno žival podarimo, samo da si jo otrok želi. Kar je poglavitno: otrok, ki je dober z živalmi, bo dober tudi z sočlovekom. Pedagogi so ugotovili, da so najbolj redni in natančni tisti otroci, ki skrbijo za eno ali več živali. Česar ne zmore še tako ostra beseda, lahko doseže nemočno prhutanje perutničk, žalostno čivkanje ali zvest pasji pogled. Takšni otroci imajo tudi izredno razvit čut dolžnosti! Zato proč z zračnimi puškami, različnimi pištolami, petardami! Lovci, vas prosim: Pustite ptice živeti! Naj čivkajo, gru-lijo, pojejo, žvižgajo sebi in nam v veselje. Kako pust in dolgočasen bi bil svet brez njih! Majda Bauer, Domžale
Drugi o nas:
Domžale -
jugoslovanska
Japonska
Beograjski časopis Novosti 8 so 12. marca 1988 objavile članek izpod peresa V. Simonoviča o naši občini. Prispevek, ki je napisan iz posebnega zornega kota in v okolju, koder razumevanje za drobno gospodarstvo še ni razvito, je zanimiv poskus pogleda na naše življenje. Članek prinašamo v prevodu.
Kar zadeva drobno gospodarstvo je Slovenija za Jugoslavijo Švica, Domžale pa — Japonska! To je izjavil lani eden od zveznih sindikalnih funkcionarjev. Gotovo, da ne brez razloga, saj je v tej slovenski občini z nekaj več kot 42 tisoč prebivalci odprto doslej 1300 zasebnih obratovalnic in 8 obratov drobnega gospodarstva v družbenem sektorju. To je daleč nad republiškim in jugoslovanskim poprečjem. Kako močno je drobno gospodarstvo v Domžalah v resnici, najbolj govori podatek, da se skoraj 60 odstotkov občinskega proračuna »nateče« od zasebnikov.
V čem je skrivnost uspeha tega mesta, ki je po drobnem gospodarstvu postalo znano vsej državi? Najkrajši in najpreprostejši odgovor je: v pametni občinski politiki, ki je izrabila ugodno »klimo« za to dejavnost v Sloveniji. V Domžalah so uspeli izkoristiti tudi tradicijo
kraja in ugoden položaj predmestja večjega industrijskega mesta; (Domžale so oddaljene samo kakih 20 km od Ljubljane). To potrjuje tudi predsednik občine domžale Peter Primožič:
»Nobene čarobne formule ni, delamo kot vsi drugi, saj so tudi predpisi za nas enaki, kot za vse ostale. Naša politika razvoja drobnega gospodarstva je korektna in, kar je najpomembneje, konstantna že 20 let. V občini smo dajali olajšave ljudem, ki so se nameravali ukvarjati z deficitarnimi poklici, za 20 obratovalnic smo pred štirimi ali petimi leti dali tudi kredite. To prav gotovo ni bilo najpomembnejše ampak to, da smo zasebne obra-' tovalnice postavili v popolnoma enakopraven položaj z družbenim sektorjem,« pripoveduje Primožič.
Lani so delegati občinske skupščine odločili, da se ustanovi v občini poseben sklad za razvoj drobnega gospodarstva.
Brez organiziranosti in povezanosti samih zasebnikov uspeh gotovo ne bi bil tolikšen. Domžale so potem lahko vzor za ostala okolja. Že petnajst let namreč v občinski socialistični zvezi obstoja Svet za drobno gospodarstvo. Obrtno združenje ima svoje delegate tudi v Občinski skupščini. Za mnoge v Jugoslaviji bo zvenelo neverjetno tudi to, da vsak občan, ki vloži prošnjo za odpiranje nove obrti ali lokala prejme v štirinajstih dneh tudi odgovor: Če izpolnjuje pogoje, dobi dovoljenje, v primeru pa, da pogojev ne izpolnjuje, prejme pojasnilo, kaj mu še manjka! »Naša pravila ne smejo biti ovira; kot dajemo hitro dovoljenja vsem, ki ustrezajo pogojem, prav tako ta^ff^Sbvo-Ijenja odvzamemo vsem,\i v roku šestih mesecev ne uredijo vsega, kar je za odpiranje obratovalnice potrebno«, pripominja Primožič.
Vendar Domžale niso samo kraj, kjer bi imeli zasebniki svoje lokale oz. obrt samo prijavljeno, delali pa bi drugje, kot je to denimo v INDIJI, STARI IN NOVI PAZOVI. Vejik del od 1300 zasebnih obratovalnic, v katerih dela okrog 1600 delavcev je povezan z družbenim sektorjem. Eden od kooperantov Peter Je-ras, ki ima elektrodelavnico, je tako denimo povezan z več firmami, ne samo slovenskimi.
Drago Marušič, ki kot kooperant izdeluje drobne plastične delčke za Slovenijales in mnoge druge firme, je bil podobnega mnenja. Marušič nam je poudaril, da je zanj posebno pomembno to, da ima nekatere olajšave pri uvozu repromaterialov.
Na enak način o drobnem gospodarstvu govorijo tudi občinski politiki pa zasebniki in bančniki. Zato tudi ni noben čudež, da so v tem mestu napri-mer govorili o izdvajanju bančnih sredstev za spodbujanje razvoja drobnega gospodarstva tedaj, ko v mnogih okoljih o tem še niso niti sanjali.
Vsak pred
svojim
pragom
(vendar ne le do sosedovega!)
Praksa kaže, da smo ob različnih akcijah ZA ČISTO IN ZELENO TER ZDRAVO . . . pripravljeni storiti marsikaj, najmanj pa to, da izpred svojega praga postavimo nesnago na drug prag. Boste rekli, da ni res! Poglejte in prepričajte se! Zapeljite se (pa brez smeti, prosim!) do najbližjega gozda, še do tja vam ni treba! Poglejte okoli sebe in imeli boste kaj videti, še daleč vam ni treba! Cela vrsta manjših in večjih divjih odlagališč, ki imajo z divjimi živalmi le toliko skupnega, da smetišča ostanejo, živali pa ... Pa avtomobilske školjke (zadnjič so mi polepšale pogled, ko sem se peljal proti Celju — v naselju pri Krašnji poglejte desno!), že bolj ali manj odsluženi štedilniki in hladilniki, celo kakšen uporaben predmet se najde, vse skupaj pa kazi našo naravo in grozi, ne le uničiti njeno lepoto, temveč jo tudi zastrupiti in jo morda celo pustiti umreti.
Že leta in leta organiziramo take in podobne akcije, njihovi odmevi pa so navadno le dan ali dva čistejša okolica, ki je največkrat rezultat, dela cicibanov, osnovnošolcev, včasih celo odraslih — ekološko osveščenih občanov. Žal, je to navadno kampanjska akcija, ki da trenutne rezultate; eden izmed njih je včasih tudi povečano število divjih odlagališč, ker »najbolj osveščeni« posamezniki še niso slišali za posebne kontejnerje, za smetišče, za akcijo ZA ČISTO, ZELENO IN ZDRAVO OKOLJE. Pa kaj bi tudi slišali, ko pa vsak dan tacamo po zelenicah, mečemo papirčke, puščamo poliviJiila-ste vrečke in svinjama okoli smetnjakov! Ampak ne pred svojim pragom! Tam je vedno lepo, tam je moje! Poglejmo obrežja naših rek, obronke naših gozdov, morda se bi zaustavili na tovarniških dvoriščih, kotičkih, kjer se ustavljajo nedeljski gostje ali pa pred večjimi bloki. Smo tudi. mi med tistimi, ki čakamo noč, nato pa hop do prvega obronka, kjer najdejo večno počivališče odpisano kolo, vzmetnica ali celo akumulator! Saj nas nihče ne vidi, saj je kar precej metrov od nas! Kaj se pa ljudje sprehajajo po gozdovih, v park naj gredo, tja nihče ne pripelje smeti! Vprašajte Komunalno podjetje, kakšno strašno je povpraševanje po kontejnerjih za kosovne odpadke, tepemo in kregamo se zanje, samo ne pri nas! Pri nas jih ne rabimo! No, enkrat na leto že mogoče!
Le zakaj kontejnerji, pozivi in plakati! Mi tega ne rabimo, pri nas je čisto. Naš prag kar blešči od snage, naše dvorišče je vzorno pospravljeno, tudi okoli hiše je lepo. Če pa so 100 ali kakšen meter več stran odpadki, to ni naše, mi nismo taki packi, mi smo svoje odpeljali globlje v gozd, vrgli v vodo ali pa morda celo odpeljali na smetišče. No, ne ravno na tistega, ki je uradno odprto! Kdo bi pa trosil bencin! Čas je danes denar! A, da so to tudi odpadki! O tem mi se ne razmišljamo, bomo jutri, če bo čas!
Skušajmo razumeti to in druge akcije ZA ČISTO, ZELENO IN ZDRAVO OKOLJE kot stalno aktivnost vseh nas. Poskrbimo, da tudi na tem področju ne bo šlo le za besede, za fraze. Menda še nismo toliko otopeli, da ne bi vedeli, da naše okolje ni le za nas, za danes, ampak je tudi za jutri, za naše otroke, muke! Naj nam ne bo žal časa za pobiranje papirčkov in drugih odpadkov, za vzdrževanje zelenic, igrišča ali drugih zelenih površin, ki jih tako skoraj ni. Naredimo kaj tudi ZA ZDRAV, ČISTIN ZELEN JUTRI, saj bomo v njem živeli tudi mi, parcele na Luni sicer že prodajajo, ampak ne za nas ...
Praznovanje malo drugače:
Kemis v
Krašnji
Najstarejši udeleženec Kemi-sovega tekmovanja v suhem slalomu Štefan Kočar.
Črni graben in Rokovnjači? Bolj geografsko nadarjeni med nami so trdili, da je to področje nekje na Primorskem, »zgodovinarji« pa smo se udarili ali so Francoze napadali po prvi svetovni vojni ali med njo. V nedeljo, 20. marca ob desetih dopoldne, smo v Krašnji te dileme kaj hitro razčistili. Sprašujete, s čim se poleg že omenjenih ved še ukvarjamo? Kot hobi malo s kemijo in letos mineva PET LET odkar smo pobegnili iz združenega dela in združili znanje in sposobnosti v KEMISU. Jubilej skratka, ki smo ga želeli na originalen način proslaviti. Cehu primerno je bilo največ predlogov za kakšen pirotehničen spektakel, toda vsaj ob delovnih mejnikih si človek želi zamenjati monotoni vsakdan s čim origi-nalnejšim in razburljivejšim.
Vsakemu svoje, zato pustimo geografijo geografom, zgodovino zgodovinarjem, kemijo kemikom, originalno izvedbo proslavljanja obletnic pa ŠPORTNEMU DRUŠTVU KRASNJA.
Dogovor je potekal v stilu njihove elitne športne panoge »ping-ponga«. Najprej so oni prosili da jih finančno podpremo (če bi bili nerazviti, bi to lahko kar izglasovali), nato smo jim mi predlagali, naj v zameno organizirajo za naš kolektiv sindikalno prvenstvo v nekaj športnih disciplinah, sledil je njihov predlog da bi sodelovali tudi družinski člani; glede na homogeno nacionalno strukturo kolektiva in temu primerno številčnost naših družin smo ugotovili, da za pokritje stroškov ne bo treba prodati firme, pa smo pristali. Sledil je neubranljiv zaključni udarec njihovega predsednika MARJANA ŠTRUKLJA, ki je predlog predstavil v obliki obsežnega elaborata, od katerega se nam je dobro »zaspinalo« v glavi.
Obseg in vsebina sta nas kaj hitro prepričala, da ne gre za kakšen protiinflacijski program, ampak za resno in zanimivo ponudbo.
Pred krašenjsko šolo so nas razvrstili v ekipe, sestavljene iz obeh staršev in (vsaj) enega otroka. Bolj plodni s(m)o deficitarnim članom KEMISA popolnih ekipe. Pohod na Koreno je minil v zmerni hoji, vendar smo se kar >fletno« ogreti v tej legendarni vasici pomerili v suhem slalomu. Odločale so desetinke sekunde, čeprav bi bili morda decilitri bolj priljubljen kriterij.
Na Vrhu je bil vrh dosegljiv samo najhitrejšim mamicam in otrokom v vrečah ter najnatančnejšim očkom v metu varpe (nobene nismo izgubili!). Na poti skozi vas so nas na hišnih vogalih domačini pričakali z zdravilom zoper veter, ki je sem ter tja hladil našo tekmovalno zagnanost. Nasploh so tisti hišni vogali zanimive arhitektonske stvaritve, tako da s(m)o si jih nekateri po večkrat ogledali, da bi si v spomin vtisnili kar največ detajlov. Spustili smo se v Krajno brdo, kjer nas je za naslednjo preizkušnjo čakalo žaganje hloda, ki bi se v premeru lahko enakovredno kosal s častitljivimi lipami, pod katerimi so o samoupravnem socializmu moževali naši predniki. Kljub temu, da so Krašnjani zvito izbrali panoge, kjer naj bi ne bilo izrazitih specialistov, je mizarsko mojstrstvo v žaganju z muzejsko Amerikane-učinkovito izkoristil najstarejši pohodnik
nco
Štefan Kočar in nas mlajše pošteno oznojil, zaso-pihal in seveda deklasirah Na Golovcu nas je gospodar Francelj okrepil z doma pečenim kruhom, ki je bil tako okusen, da odličnih klobas skoraj ne bi bilo treba prilagati. Tako podprti smo nato starši streljali z zračno puško, otroci pa so morali uganiti čimveč domačih živali na kmetiji. Sledil je še kviz v obliki pisnega testa in s tem je bilo tekmovanje končano. Konec pa ni bilo presenečenj. Medtem ko so sodniki računali razvrstitev družin, so nam organizatorji razdelili srečke od katerih je vsaka zadela. Za pot v dolino smo bili ob obilici smeha dodatno obloženi s hlebci domačega kruha, kuncem, kurjimi in gosjimi jajci ter s pridelki iz dimnika in s polja.
A kdo je zmagal? Alpiger v smuku in Johnsen v skokih, vendar smo mi to zvedeli šele zvečer v poročilih, kajti dan smo enkratno izkoristili ob rekreacijski spostitvi domiselnih krašenjskih organizatorjev. Tovrstno obliko ponudbe za manjše delovne kolektive želijo uvrstiti v stalni repertoar dejavnosti športnega društva, kar jim bo ob sijajni generalki nedvomno tudi uspelo.
nflSS HRflJSl/nS 5HUPH05TI
Napredek obvešča:
Ugodni krediti -samo v aprilu
Napredek omogoča samo v mesecu aprilu Kreditno prodajo neživilskega blaga v vseh pri-merih, ko kupljena vrednost presega 150.000 din.
Kredit je brezobresten. Odplačilo v treh mescih. Ob nakupu plačate prvi obrok v višini 25 %.
Kreditni nakup lahko opravite v vseh neživil-skih enotah Napredka.
OBRTNIKI:
Delovna organizacija Napredek opravlja dejavnost trgovine na debelo in drobno s tehničnim ln prehrambenim blagom.
Trgovsko dejavnost dopolnjuje s programom proizvodnje v sodelovanju z obrtniki na naslednjih področjih:
— gradbeno zaključna dela,
— strojno instalacijska dela — elektroinšta-*acije (šibki — jaki tok), prezračevanje, vodovodne, toplovodne in plinske instalacije,
— predelava in obdelava kovin,
— papirna in lesna galanterija,
— usnjena in tekstilna galanterija,
— predelava in izdelava plastičnih izdelkov,
— cementni izdelki. Priporočamo se za sodelovanje!
Pokličite nas po telefonu: 723-721 komerciala trgovine na debelo 721-511 komerciala trgovine na drobno 723-376 komerciala kooperacija
VABILO STANOVANJSKIH ZADRUG DOMŽAL IN KAMNIKA
Napredek vam je omogočil, da hitreje dogradite vaš dom! Kako? Kje? ...
Vse podrobnosti boste zvedeli v svojih zadrugah.
Prepričajte se!
r
Končno urejanje pokopališča v Ihanu
Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Domžale se je skupaj s krajevno skupnostjo Ihan odločila, da pristopi k ureditvi novega pokopališča v Ihanu in gradnji mrliške vežice. Sedanje pokopališče je namreč premajhno in je nujno, da se južno od obstoječega uredi novo.
Projekt ureditve pokopališča in projekt mrliške vežice je izdelalo SGP »Graditelj« Kamnik. Ureditev novega pokopališča je predvidena v dveh fazah, ko bo urejena prva faza bo SKIS skupaj s KS Ihan pristopila še k izgradnji mrliške vežice.
Zaradi konfiguracije terena bo novo pokopališče urejeno terasasto. Trase bodo urejene v smeri vzhod—zahod in padale od severa proti jugu.
Preko srednjega dela pokopališča bo izvedena dostopna komunikacija, ki bo potekala v smeri jug—sever. Deloma bo izvedena kot dostopna pot v naklonu, razlike v posameznih terasah in platojem, na katerem bo stala mrliška vežica, pa bodo izvedene z montažnimi betonskimi stopnicami.
Ob sprevodnih svečanostih pa bo dostop na posamezne terase urejen po diagonalnih klančinah.
Po zahtevi sanitarne inšpekcije bo treba Urediti drenaže za zbiranje izcednih voda. Na zaključku bo novo pokopališče tudi horti-kulturno urejeno.
Z zemeljskimi deli je izvajalec v polnem teku in je že nakazan videz novega pokopališča.
Tako od letos dalje v krajevni skupnosti Ihan ne bodo imeli več težav kam pokopati pokojne. Janez Kovač
v     .1 *
Igor Itudja — storitvenik iz Mengša pri svojem delu.
Predstavljamo storitvenika iz Mengša:__
Audio video servis (AVS) Igorja Budje
Vsakega novega storitvenika smo občani prav gotovo veseli, saj nam lahko na hitro reši prenekatero težavo. V zadnjem času je začel z obratovanjem tudi AVS (audio video servis) v Mengšu, kar nekoliko bolj preprosto pove, da smo v Mengšu na Hribarjevi 38 dobili RTV mehanika, ki popravlja vse vrste akustičnih naprav, ki nas spremljajo v vsakdanjem življenju na vsakem koraku. Ta dela izvaja, po želji pa v resnici pride tudi na dom (kot pravi tovrstna reklama) — Igor BUDJA.
Izučeni RTV mehanik Igor Budja ima v svojem delu že veliko izkušenj, saj je ta dela opravljal že vrsto let v RTV servisu v Ljubljani, zdaj pa se je odločil za samostojno pot v hiši svojih staršev. Ker je to prvi tovrstni servis v Mengšu, ga še toliko bolj navdušeno pozdravljamo in želimo, da bi vztrajal pri popravilih. Igor Budja popravlja vse vrste radioaparatov, kasetofonov, video naprav, tako rekoč vso zabavno tehniko oz. elektroniko, po želji pa tudi ozvočuje manjše in večje prostore ali pa vam pride samo pomerit in vam svetuje, kakšen aparat oz. ja-
kost zvočnikov potrebujete za svoj prostor.
Velika prednost AVS je ta, da po želji pride popravljat na primer televizor tudi na dom, če pa gre za večjo okvaro, Igor televizor sam odpelje, kar je posebna prednost pri starejših ljudeh. Tudi rok popravila je zaenkrat še zelo vzoren — nekaj dni — in upamo, da bo pri tem tudi ostal. Seveda pa morajo obstajati za popravilo rezervni deli. Če teh ni, potem se popravilo zavleče pač toliko časa, da lahko kjerkoli nabavi ustrezen material. Vsekakor pa pravi, da se bo trudil in da bo posebej pazil na čim krajši rok popravila.
In kje je Hribarjeva ulica v Mengšu? Pri hramu Rožice zavijete na desno — če prihajate s kamniške strani — oziroma na levo, če prihajate s trzinske, nato pa je treba ponovno zaviti na levo, pred Budjevo hišo pa vas bo opozorila na AVS tudi posebna tabla. Servis je odprt dopoldne od desetih do dvanajstih, popoldne pa od šestnajstih do osemnajstih, ob sobotah pa je zaprt. Igorja Budjo lahko pokličete tudi po telefonu in sicer na številko 737-545.
I. Sive c
V IHANU PRIPRAVLJAJO ZVONČKOV GOLAŽ ZA 1. MAJ
Zvedeli smo, da bodo primerno obeležili praznovanje delavskega praznika — 1. maja tudi v Ihanu.
Lastnik gostinskega lokala ZVONČEK v Ihanu Janez Pancar bo zagotovil na prvomajsko jutro svojim krajanom Zvončkov golaž, ki ga bodo pripravili v novem, prav za to priložnost izdelanem kotlu.
Ob tem obetajo tudi zvoke domače glasbe, obiskovalce na prvomajsko jutro pa čaka še posebno presenečenje.
PADLO JE NAJVEČJE DREVO
Delavci Gozdnega gospodarstva TOK Domžale so pred dnevi v Kersnikovem parku poleg graščine Brdo podrli (kot domnevajo) največjo smreko, kar jih je raslo v domžalski občini in tudi širši ljubljanski okolici.
Častitljivo drevo, s katerim si je pri podiranju dalo precej opravka troje ljudi, se je v mnogih desetletjih, kolikor je raslo, naposled posušilo, zato je bil posek z gozdarskega vidika nujen.
Premer drevesa je meril meter in pol, iz debla pa so dobili 9 kubičnih metrov desk. Ker so drevo prodali kupcu SCT Ljubljana, domnevajo, da bodo deske iz tega drevesa uporabljene pri gradnji karavanškega predora. B.
Domžalski fantom prijet...
»Ženske so spet varne«
V začetku novembra 1987 je postaja milice pričela dobivati dokaj pogoste prijave napadov na ženske. »Scenarij« je bil takorekoč v vseh primerih enak:
»Neznanec je pristopil v večernem oziroma nočnem času v samotni ulici k neznani ženski in jo močno zgrabil za telo ali roke. Razumljivo je, da so žrtve (v glavnem je šlo za mlajše osebe) tega močno ustrašile in pričele vpiti ter se trgati iz prijema. To je napadalca največkrat tako razburilo, da je žrtev z roko tudi udaril, nato pa pobegnil. V enem primeru je žrtev napadalca celo ugriznila v roko. Nekatere žrtve so ravnale tudi tako, da so se z napadalcem skušale pogovoriti — te so v bistvu odnesle najbolj »celo kožo« oziroma so imele najmanj posledic«
Kljub dokaj široko zasnovani akciji iskanja napadalca, za katerega je bilo takoj jasno, da ima »nekoliko« nenormalna nagnenja, delo miličnikov ni rodilo sadov kar precej časa, kljub dokajšni pomoči občanov.
šele v drugi polovici meseca februarja 1988 je bil storilec opisanih dejanj ugotovljen, v času do prijetja pa je izvršil preko 20 napadov.
Upamo, da se v bodoče napadi ne bodo več pojavljali.
Lahko rečemo, da so k prijetju napadalca pripomogle predvsem žrtve same in osveščenost posameznih občanov saj nam je tako uspelo dobiti njegov podroben opis. Vendar pa bi bil storilec sigurno prijet že dosti prej, če nekatere napaden-ke ne bi mislile, da prijava postaji milice ni potrebna. Tako so delavcem milice manjkali delčki mozaika, ki bi lahko pokazali storilca in je ta lahko »delal« dalj časa ter izvršil več napadov kot bi jih sicer.
V opisanih primerih se je, razen manjših bušk in prask, na srečo vse dobro izteklo, vendar pa moramo izkoristiti to priložnost in opozoriti na nekaj osnovnih pravil ravnanja v takšnih in podobnih primerih:
— primeri, da je storilec hotel žrtev tudi spolno zlorabiti, so dokaj redki, pogostejši pa so primeri ko se je storilec, s tem, da je žrtev prestrašil, hotel le spolno vzburiti. Zaradi navedenega je predvsem pomembno, da vsaka napadenka ohrani »mirno kri« in ne ravna panično;
— žrtev naj se skuša z napadalcem pogovoriti in ga s tem odvrniti od napada;
— čimbolj si je potrebno zapomniti osebni opis napadalca (višina, starost, lasje, oblačila, govorica, . . .) ter morebitne druge posebnosti, ki bi nato pripomogle k izsleditvi;
— takoj po napadu (in ne šele naslednji dan ali teden) je potrebno o tem obvestiti delavce postaje milice, ki bodo storilca lahko še prijeli v bližini kraja dejanja (morebitni strah je odveč saj je anonimnost žrtev na postaji milice zagotovljena);
— OSNOVNO PRAVILO JE: izogibati se je potrebno v nočnih urah samotnih poti in temnih ulic in če je le možno naj ne hodi ena ženska sama. V primeru suma, da hoče nekdo izvršiti napad, mu ne dajati povoda za to, temveč čimprej poiskati pomoč mimoidočih, stanovalcev bližnjih hiš ter miličnikov.
Opisanih je le nekaj možnih načinov ravnanj, kar pa ne more biti pravilo, saj je možnih še vrsta situacij, ko za samozaščito ni mogoče dati enostavnega »recepta«.
Upamo, da bodo nasveti vsaj delno pripomogli k zmanjšanju tovrstnih deliktov, ženskam pa, ki so dostikrat izpostavljene opisanim situacijam, predlagamo, da se skušajo naučiti vsaj osnovnih elementov samoobrambe v takšnih primerih.
Glede na to, da je bilo v na začetku opisanih primerih več napadov kot je bilo dejansko prijavljenih postaji milice prosimo, vse, ki prijave še niso podale, da se čimprej zglasijo pri dežurnem postaje milice. S tem bodo pripomogle k celovitejši obdelavi primera. pm
MLADI PIŠEJO
Najmlajši dopisniki pišejo
(Tokrat so se oglasili učenci z osn. šole Šlandrove brigade)
Danes smo gledali televizijo. Gledali smo skoke iz Planice. Zelo sem bila vesela, ker so naši zelo dobro skakali. Zmagal je Primož Ulaga, drugi je bil Rajko Lotrič. S to zmago je osvojil tretje mesto v Svetovnem pokalu. Zelo sem bila vesela njihovih dobrih uvrstitev.
Jana Klopčič 1. b
Metuljček
Leti, leti, metuljček in se mu pridruži še en metuljček. Metuljčka se lovita po modrem nebu. Metuljček se usede na rožico. Zelo je utrujen.
Luka Leskovšek 1. c
bili smo pri prijateljih in sem se igrala z majhno deklico, ki ji je ime Mojca. V nedeljo sem prebrala knjigo Mož v peči. Pospravila sem svoj kotiček in predale. Z bratranci smo naredili sneženega' moža. V roko smo mu dali ja'ico, na glavo pa lonec.
Katja Jamšek 1. b
Moja prijateljica
Moji prijateljici je ime Simona. Tudi ona hodi v prvi razred. Večkrat se igrava skupaj-. V sredo je bila pri meni. Prišla je pogledat papigo Pikico. Pikico smo spustili iz kletke, da je letala po sobi. Potem sva še malo računali. Urška Potrbin 1. c
Detektiv Simon 30.3.1988
Stanujem na deželi. Prej smo bili v mestu v bloku. Tu, kjer sem sedaj, je polno zanimivosti. Rad raziskujem. Včasih gledam potok in iščem ribe v njem. Mami pa mi je pokazala neko jamo, kjer ven piha veter. Res, ko daš roko nad luknjo, ti zapi-
ha vanjo. Zraven nje je pa druga luknja, špranja med kamenji. Ko vržeš majhen kamenček v to luknjo kamen dolgo časa leti in se odbija od skal, nato pa naredi štrbunk in pade v vodo.
Mislim, da je spodaj jezero. Rad mečem kamenčke v vodo, a vedno mi ne uspe, da bi kamenček priletel do dna.
Simon Smrkolj 2. a
Opis sošolke
Opisal bom sošolko in prijateljico Mojco Počivavšek. Stanuje na Ljubljanski cesti 119 a.
Je velike postave. Oblečena je normalno in ima temno rjave lase. Lase ima na kratko postrižene. Oči ima zelene. Na licih ima malo pegic in zna se lepo zasmejati.
V prostem času hodi na jahanje, smuča, uči se nemški jezik in igra na flavto.
Andrej Andrič 3. c
Nabrala sem šopek
Nekega dne sva šli s sestri-1 čno na velik travnik. Na tem travniku je bilo polno zvončkov.
Začeli sva jih nabirati. Tedaj se je sestrična vrezala v neko travo, ko je odtrgala zvonček. Takoj sva tekli domov. Doma so ji prst povili. Tedaj sem se jaz spomnila, da sva s sestrično pustili zvončke na travniku. Takoj sem tekla na travnik. V začetku iskanja jih nisem takoj zagledala. Kmalu za tem sem jih zagledala, kako so ležali poleg travice, v katero se je vrezala sestrična. Takoj sem jih pobrala in jih nesla domov.
Doma sem jih lepo položila v vazo. Kmalu za tem je prišla mamica. Šopka je bila zelo vesela. Mamici pa se še sanjalo ni, koliko težav sem imela, da sem lahko dobila tako zelo lep šopek.
Mojca Počivavšek 3. c
Osnovna šola Šlandrove brigade:
Obiskal nas je partizan
Slavnostni koncert v Mengšu:
večer z lekovimi pevci
Ob koncu marca smo v mengeškem Kulturnem domu v nabito polni dvorani doživeli prijeten slavnostni pevski večer ob 10-letnici delovanja Komornega moškega zbora Tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov Lek Ljubljana. Zbor vodi zadnja leta izredno uspešno in na zavidljivi kvalitetni ravni Janez Močnik, kot solisti so nastopili Nuša Pirnat, Urška Pirnat-Pavli in Blaž Ulčar, večer pa je prijetno povezovala Nena Radmelič.
Tako kot zapored že več let, nas je tudi letos obiskal tov. Marko Gosar.
Tovariš Gosar se je rodil v Dražgošah, kasneje pa se je preselil v našo občino. V narodnoosvobodilno borbo se je vključil s šestnajstimi leti.
Ker je bil še zelo mlad, je bil kurir. Večinoma so bili kurirji le mladi fantje, zdravi, sposobni in navajeni hoje, kajti poti, ki so jih morali prehoditi, so bile dolge in polne nevarnosti.
Območje na katerem je de-
Jubilejni program je bil dokaj zahteven in širokopla-sten. Lekov Komorni moški zbor nam je najprej predstavil Trubarjevo prepesnitev 1. psalma, nato skladbo iz glasbene zapuščine naših Luterancev, zahtevnejši program pa je nadaljeval z Gallusovim motetom. Seveda ni šlo tudi brez Ave Marije, znane kompozicije, ki jo je zbor uspešno izvajal tudi ob drugih slovesnih priložnostih.
V drugem delu jubilejnega koncerta se je Komorni moški zbor Lek pod vodstvom Janeza Močnika predstavil s skladbami Mirka, Flešmana, Vilharja, Vavkna, Švikaršiča in Prelovca. Pri občinstvu so najbolj vžgale tiste pesmi, ki so jih poperstrile pevke oz. moški solisti.
Ob desetletnici zbora so bile podeljene tudi bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke, tako domači zbori kot ljubljanski, kjer ima Ko-
morni moški zbor Lek svoj domicil zaradi matične tovarne, pa so porabili več kot pol ure samo za obdarovanja. Nastopilo je toliko govornikov in darovalcev, da smo bili ljubitelji petja že kar nestrpni, kdaj se bo zbor ponovno potrdil na odru z
odličnim petjem. .....__
Zbor se je zahvalil tudi obema Zvezama kulturnih organizacij — Ljubljana -Center in Domžale — prav tako pa je na slovesnosti poprosil za vnaprejšnjo podporo tako matično delovno organizacijo, ki ima za petje in tudi pevce velik posluh, prav tako pa tudi Kulturno skupnost oz. ZKO, kar je bilo ob jubileju tudi slovesno potrje-1 no, sami pevci z odličnim vodjem na čelu pa so zagotovilo, da se bo o tem zboru še veliko kvalitetnega slišalo, kar je potrdil tudi dobro izbran in brezhibno izveden spored tega prijetnega večera ob 10-letnici delovanja.
I. Sivec
loval, je bila Gorenjska. Imel je tudi partizansko ime; imenoval se je Marko Planine. Tako se je laže skrival pred okupatorji in domačimi izdajalci. Proti koncu vojne je svoje bogate izkušnje s kurirskih poti prenašal na mlajše kurirje. Svetoval jim je, kako se na svojih poteh izognejo nevarnostim, ki so jim pretile na vsakem koraku. Kot partizanski kurir je moral poznati tudi gesla, da je lahko brez nevarnosti predajal pošto in se srečeval z drugimi kurirji. Tovariš Gosar
nam je pripovedoval o več svojih doživljajih iz narodnoosvobodilne borbe.
Mladi smo ponosni na to, da imamo v naši občini veliko borcev, ki so se bojevali za svobodo. Veseli smo tudi, da se radi odzovejo našim vabilom in nas obiščejo. Zato bomo tovariša Gosarja še večkrat povabili, da nam bo popestril razlago šolskih ur in tekste v učbenikih.
Nataša Limoni 7. B OŠ Šlandrove brigade Domžale
Varnost na cesti naša dolžnost
i
Nesreča oz. nezgoda — to je le pojm, ki ga v našem vsakdanu pogosto slišimo, izgovorimo ... Pa vendar — ali se kdaj zamislimo, kaj pomeni ta beseda!? Najbolj se tega zavemo takrat, ko smo v nesreči udeleženi sami ali kdo izmed naših sorodnikov oz. prijateljev.
Nesreče smo mnogokrat krivi sami s svojo neprevidnostjo, ne-poučenostjo, časovno stisko ... Največ nesreč je pa na cestah, kjer poteka promet. Na cesti moramo biti zelo pozorni na otroke, zakaj le-ti so največkrat žrtve prometnih nesreč.
Preprečujemo jih lahko na več načinov. Tudi na naši šoli — OŠ Martin Koželj Dob — smo poskrbeli za varnost otrok na cesti. Na bližino šole (in tako tudi otrok na cesti) nas opozarjajo prometni znaki in tabli ob glavni cesti že v začetku vasi z napisom: VOZNIKI, POZOR ŠOLA!
Učenci pišejo:
4. kulturni dan na šoli Josip Broz Tito
Poleg tega imamo organiziL prometno službo; prometni ®. Iičniki — dežurni učenec s* ob prehodu čez glavno cei; Tam pazi na otroke, ki na šalo in domov prečkajo čestog prometna služba je organih na zjutraj med 7. uro in 7.40^! opoldne med 12.05 in 12.40. \ krat zaključi pouk predme' stopnja, popoldne med 14.1' 14.35 uro ter ob zaključku šole med 15.30 do 15.45. uro. žurajo predvsem učenci 7. 8. razredov. Ta služba je ne de na vremenske razmere off nizirana skozi celo leto.
Tako smo v Dobu s to Vxot®. no službo preprečili že mn<* nesreč, ki pa so kljub temu' naših cestah še vseeno prepW ste.
Zato — pazimo na varnost' cestah in drugje in preprečuM nesreče, zakaj nesreča ne počiva. Jana B«"
4. kulturni dan smo posvetili knjigi. Učenci osmih razredov smo se odpravili v knjižnico v Domžalah. Knjižničar nam je pripovedoval o zgodovini knjižnice, kako so knjige razvrščene in s katerimi dejavnostmi se ukvarjajo. Zvedeli smo veliko zanimivih stvari, ki nam bodo lahko pomagale pri iskanju knjig. Nekateri smo se ustavili in dalj časa posvetili strokovnim knjigam, nekateri pa kar nismo mogli iz mladinskega oddelka. Čeprav si velika večina učencev izposoja knjige v tej knjižnici, smo šele danes dodobro spoznali to ustanovo.
Ali poznate pesnika Tomaža Boleta? Čeprav ni mladinski pesnik, smo ga povabili v knjižnico, da bi ga bolje spoznali. Bili smo presenečni, ko smo zvedeli, da je pisal že v osnovni šoli. Prebral nam je eno prvih pesmi iz pesniške zbirke, ki je lastnoročno napisana. Vsi smo jo razumeli in se ji nasmejali. Pritegnil nas je s svojevrstno osmrtnico za konec osmega razreda, sestavljeno iz sonetov, ki so še vedno njegova najljubša pesniška oblika. Poslušali smo tudi nekaj njegovih pesmi iz pesniške zbirke »Življenje gre svojo pot.« Bili smo radovedni, zato smo mu zastavili več vprašanj: o knjigah, sreči, poklicu in o pesniškem ustvarjanju. Kako nastane pe-
sem? Tako kot misel. Misel,1 vsakemu človeku nekaj po* Pesnik je srečen, če so njegoj pesmi odzivne v bralcih. Ste slišali za kabaret? Seveda, saj. z njim zaslovel. Zanimalo nasf kako je nastalo to delo. NeV učenk si ga bo zagotovo še oj dalo.
Veseli smo bili srečanja! njim. Sedaj ga tudi mi bolje H znamo. Želimo mu, da se bo nf gova želja — izdati novo ped ško zbirko izpolnila in da se-kdaj srečamo.
Katarina Smole, 8. b Mateja Markič, 8. b OŠ .Tosin Broz Tito
1
ml, Do pri de: za
Mi
0 !
že sti pri Kc
bij
sp
Sk
st\
so
za
SI
so
nc
be
vi
ga
Iji
tis
z
so
be
Dopisujte v Občinski poročevalec
A
n; oi
pr ja
m i n
gs žii te as
a: vi:
ci; n< v vi sc la lo p;
O!
V
P«
I
!
Budničarji tako in drugače:
prvomajska noc in jutro: starši, kje ste?_
Načini proslavljanja prvomajskih praznikov so različni. Vzdržljivejši pričnejo s proslavljanjem že večer prej in končajo šele naslednji dan, manj vzdržljivi pa se preko noči spočijejo in se zjutraj vključijo v katero od slavnostnih povork ali budnic ...
Žal se najdejo tudi takšni, ki proslavljajo na neprimeren, za druge moteč način. Sestavek bo v nadaljevanju govoril ravno o teh, med katerimi je posebej potrebno omeniti mopediste; pa voznike z motorjem in voznike podobnih prevoznih sredstev. Divjanje z motorji v prvomajski noči ter hrup, ki ga povzročajo v zadnjih nekaj letih, dejansko že presega meje, ki bi jih lahko še dopuščali. Da je to res, nam bodo pritrdili vsi občani, ki so se v tej noči v preteklih letih zbujali zaradi hrupa, ki so ga povzročali mimovozeči mopedisti, z motorji brez izpušne cevi. Neprespani in slabo razpoloženi so praznični dan preživeli preklinjajoč nevestne mopediste.
Stanje se iz leta v leto poslabšuje. Taki bi lahko rekli, da je bilo najhuje v prvomajski noči v
preteklem letu. Dežurni na postaji milice je v času od polnoči od zjutraj dobil več telefonskih pozivov, katerih vzrok so bili mopedisti. Klicev je bilo več deset, vedno pa so občani želeli, da miličniki zagotovijo mir in zoper povzročitelje hrupa ukrepajo. Res so miličniki več kršiteljev opozorili, da so bili zaradi množičnosti pojava takorekoč nemočni. Neznosen hrup motorjev brez dušilcev, brez izpušnih cevi,... je še naprej ostal, klici so se še kar vrstili. Zaradi navedenega so miličniki morali posameznim kršiteljem, da bi jim preprečili nadaljevanje kršitve, mopede začasno zadržati do ure, ko hrup ni bil več toliko moteč za okolico, oz. ko so napake na vozilih odpravili. Na dvorišču postaje milice se je nabralo kar 14 mopedov. Le tako se je hrup nekoliko omejil. Kršitelji—povzročevalci hrupa, so bili mladoletniki, med njimi pa celo otroci.
Graja, ki bi jo sedaj izrekli staršem zgoraj navedenih, verjetno ne bi dosegla svojega namena. Vsekakor bi si grajo zaslužili vsaj tisti starši, ki so na postaji milice spraševali, zakaj miličniki tako grdo ravnajo z njihovimi otroki in zakaj ne dovolijo proslavljati praznika dela.
Postaja milice bo morala s podobnimi ukrepi, kot so zgoraj opisani, verjetno ustvarjati red tudi v letošnji prvomajski noči. Vključiti bo potrebno tudi starše, saj je običajno večina kršiteljev brez osebnih dokumentov ter brez dokazov o lastništvu mopedov. Zardi tega ni možno ugotavljati identitete, obstaja pa tudi sum, da so bili mopedi ukradeni (tovrstnih tatvin pa je tudi ogromno).
Zaradi občutka, da nekaterim od staršev pa tudi kršiteljem samim ni popolnoma jasno, v čem je njihova krivda, je potrebno, da v nadaljevanju podamo nekaj pojasnil:
— zavedati bi se morali, da prekomerno povzročanje hrupa z vožnjo s tehnično nepopolnimi mopedi moti ostale občane. Kljub določeni toleranci ne smemo dovoliti, ne glede na čas, vožnjo s pomanjkljivo opremljenimi vozili, še najmanj pa v času, ko je večina občanov na počitku.
— načina proslavljanja, ki je moteč za druge, ne moremo šteti kot primeren, še najmanj pa takrat, ko se posamezniki s takšnimi nočnimi vožnjami dobesedno izživljajo nad mopedi in okolico.
— mladoletniki — še najmanj pa otroci z manj kot 14. leti starosti v nočnem času brez spremstva ne bi smeli biti zdoma, sploh pa se ne bi smeli zadrževati v gostinskih lokalih, se opijati in podobno.
— alkohol v prometu je v tej noči ter ob ostalih praznikih enako nevaren kot vse ostale dneve, pijanost pa lahko privede tudi do drugih dejanj, ki jih v treznem stanju nikoli ne bi storili. Ker gre za množičen pojav, je to še toliko huje ■••
Želim (in upamo), da bo v tem letu potekalo proslavljanje prvomajskih praznikov v zadovoljstvo vseh (ne le tistih, ki se ne zavedajo, da s svojim motečim obnašanjem kratijo to pravico drugim), k čemur naj bi pripomogel tudi ta prispevek. Besedo imate starši...    POSTAJA MILICE
5p^erdan, domžalski občan
Boris Korbar
Boris Korbar ni Domžalčan od vedno. Pred nepolnimi 16 leti se je priselil v Domžale po naključju in v Domžalah tudi ostal. V Umekovi ulici na Viru si je ustvaril dom, družino, ustalil svoje življenje. Mnogo prijateljev si je pridobil v tem ca.su. Z vso močjo svojih najbolj ustvarjalnih let Pa je že lep čas sekretar AMZ Slovenije. Ko sva sedla k pogovoru, se sogovornik kar ni in ni hotel Predati razmišljanju o zasebnem življenju , najsi sem še tako skušal zvedeti čimveč prav o tem.
Na
sugestijo prijatelja iz
mladih let: zakaj pa ne v Domžale, je Boris Korbar Postal. Ker se mu je tudi z aenarjem izšlo, se je odločil *a Marlescvo hišo, jo zgradil in   postal Domžalčan.
Mnogo lepih besed je izrekel 0 svojih sosedih, razumevanju med njimi, kar postaja ^redkost ter o družabnostih, ki lepšajo medsosesko Prijateljsko sožitje. Boris Korbar je sicer rojen Ljubljančan. Njegovo delo je sprva potekalo na republiški skupnosti otroškega var-, stva, koder je bil strokovni sodelavec, kasneje pa se je zaposlil kot sekretar AMZ Slovenije. Od tod naprej pa sogovornikova beseda kar n°ce s tega področja, ko mu beseda - to se lahko hitro vidi — kar noče preiti drugam. y mnogih kontaktih z ljudmi so hitro prepoznavni usti, ki svoje delo opravljajo z več naklonjenosti, kot pa so plačani zanjo. Boris Kor-°ar je že tak človek!
AMZ Slovenije — nasa najštevilnejša \ organizacija
AMZ Slovenije je lani praznovala 40 letnico obstoja, sluzi pa specifičnemu namenu avtomobilizma. Avto-imobil je fenomen, današnjega časa, ki prinaša v naše življenje nekaj specifičnega, težko določljivega v vseh aspektih. Že nekaj časa je AMZ Slovenije naša najštevilnejša družbena organizama, ima preko 122 tisoč članov v vseh kategorijah in je y t.i. »špici« v AMZ Jugosla-I vije, ki združuje okrog 520 ti-| soc članov. Odstotek zajetja lastnikov osebnih avtomobilov je okrog 25 odstotkov, to Pa je najboljši odstotek v to organizacijo vseh republik. Vsako leto se število članov Poveča za 10.000.
V stiski spoznaš prijatelja...
Za našo organizacijo — kot tudi v življenju nasploh — velja, da v stiski spoznaš prijatelja. Skušamo uresničiti predvsem to, da pomagamo svojim članom.
Vse podobne organizacije, zveze in združenja v svetu, s katerimi AMZS sodeluje, so dale izdelati ankete oz. analize s katero so ugotovili, da mora biti njihova prednostna naloga v tem, da zagotove pomoč vozniku, kadar je ta v stiski. Seveda so še drugi interesi, toda to je prva naloga. Ta pomoč se v AMZS razvija v več smereh. »Prvi je tehnični sektor s službo ,Pomoč-informacije', ki smo jo v Jugoslaviji leta 1959 ustanovili prvi. Glede na vse okoliščine je ta služba silno potrebna in v nenehni zahtevi, da je ustrezno organizirana,« pripoveduje.
Občani to službo premalo poznajo. Slabše so vremenske razmere, več dela pada na delavce bolj jih obremenjuje.
Prva pomoč voznikom je v tem, da skuša na kraju okvare le-to odpraviti, ob tem pa zavarovati, da ne bi prišlo še do druge nesreče. Sicer pa ostane pred nalogo odpeljati tako vozilo v eno od 12 tehničnih baz v Sloveniji, kjer lahko popravijo tudi nekatere hujše okvare.
»Želimo delovati zlasti diagnostično preventivno, odpravljamo okvare, zagotovljenih pa imamo tudi precej rezervnih delov tistih avtomobilov, ki jih je na naših cestah največ,« pove.
»Služba Pomoč-informaci-je je organizirana v večini tehničnih baz 24 ur na dan. Mnogokrat opravljamo brezplačne preventivne preglede, saj enkrat letno tehnični pregled ne zadošča, zlasti še, ker je na naših cestah veliko starih avtomobilov. Ob vsem
AKCIJA — Iščemo poslovne prostore:
kje vse ste, poslovni prostori?
Nekajkrat, se je že zgodilo, da so prosilci za pridobitev obrtnega dovoljenja skušali v postopku pred pridobitvijo najti za svojo dejavnost ustrezne poslovne prostore.
Na referatu za obrt Sob Domžale pa te ponudbe poslovnih prostorov, ki so v lasti občanov, nimajo.
Komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj zato predlaga občanom, da povedo, kje imajo take prostore na voljo in bi jih želeli oddati v najem ali prodajo.
Informacije o poslovnih prostorih lahko posredujete na referat za obrt (Milena Žagar) pisno ali telefonično. Tel.: (061) 721-022 int. 57.
V zadnji številki Občinskega poročevalca smo napisali informacijo, da bo srečanje slovenskih usnjarjev, popularno imenovano tudi Usnjarijada letos v Domžalah.
Res bo tako in sicer se bodo usnjarji zbrali v Domžalah — kot gosti tovarne Toko — v soboto, 11. junija 1988.
Znak za usnjarijado je izdelal Božo Stupica.
tem imamo še vrsto ugodnosti; denimo brezplačne vleke do 500 km, kar znese 240.000 din; kadar karambolirate in vozilo ni več vozno na lastni pogon. Ugodnosti pa so še druge.«
70 odstotkov je motoriziranih turistov
»AMZ Slovenije je pomemben dejavnik v turistični sezoni, ko moramo angažirati vse naše zmogljivosti. Vseh vozil imamo na slovenskih cestah 70. S tem skušamo zadostiti najnujnejšim potrebam. Zaostanek za potrebami je žal še precejšen.
V poletni sezoni skušamo zadostiti potrebam vseh, četudi je čakalna doba nekoliko daljša. Tedaj skušajo tudi tuja združenja pomagati svojim članom; pa ne le to: svojim članom želijo dokazovati, da so z njimi na poti, koder se njihovi člani podajo in ob njih, kadar se le-ti znajdejo v težavah.«
Helikoptrski način reševanja
Tudi v Sloveniji smo v AMZS po tujem zgledu dali pobudo za organiziranje he-likoptrskega reševanja ob prometnih nesrečah. V Sloveniji smo imeli že izkušnje z reševanjem planincev v planinah, tako da sedaj to reševanje v povezavi veliko dejavnikov že lepo poteka.
Informacijski center
Že nekaj let deluje pri nas informacijski center, ki je povezan z evropskimi združenji in z njimi te informacije tudi izmenjujemo. Dragocena izmenjava je to! Smrtni odseki...
Tisti cestni odseki, koder je največ nesreč, so nam dobro poznani in ob spremembi vremena že kar vemo, kje bo prišlo do največ nesreč oz. kam bodo naši vozniki najbolj klicani. Odstotek denarja, ki gre od bencinskega dinarja za ceste je realno čedalje manjši. Naša služba o tem sicer razmišlja, kaj dosti pa pomagati ne moremo, saj pridemo na mesto nesreče — že ob gotovem dejstvu ... nesreči. . .
BORIS KORBAR je tudi sam že potreboval pomoč službe Pomoč-informacije, četudi ne v tem obdobju, odkar je na mestu sekretarja AMZ Slovenije, ampak prej. Z uslugo je bil zadovoljen.
Ob sklepu najinega pogovora sva se pogovarjala še o najinih konjičkih. Kinologija je njegov hobi; za pasmo šarplaninca so se doma odločili, ki je avtohtona jugoslovanska pasma. Živali je treba imeti rad. Za karkoli, kar počneš, če želiš uspevati — velja: rad moraš imeti to delo, kot ima Boris Korbar rad delo, ki ga s tako veliko navdušenostjo opravlja. Srečen je tak človek!
M. Brojan
USNJAR I ADA '88
Domžale
Meta Pometa:
Čigave so vrednote
Končno. Končno me je le nekdo opazil. Četudi se urednik vztrajno trudi, da me ne bi. Tako mojim člančičem vedno namenja najtanjše in najmanjše črke in mnogim je s tem onemogočeno presoditi moja umovanja. V nasprotnem primeru, ko se je nekdo nakuhal name, pa mu je odredil debele, mastne črke in še pol strani prostora. Še bolj očitna pa je diverzija (takšno izrazoslovje je pri nas v zadnejm času zelo moderno in priporočljivo), ko me v zadnji številki pod moj predlog za ukinitev dneva žena še podpisati ni hotel. Tako mi bo še kakšna sovražnica prihranjena.
Tudi sicer postaja novinarstvo nevaren poklic, ki se nahaja nekje na sredi med jusom, strategijo in taktiko tajnega delovanja in trgovstvom. Takšnole občinsko novinarstvo vsaj sodno še ne preganjajo, saj je tako ali tako le malo upanja, da bi moglo biti kritično. Se že najde kdo, ki mu ni kaj povšeči, ki posumi, da se s tem misli na tega in tega, ki odčita pretiravanje in smo tam. Toda to zagotovo ni nič v primerjavi z diktatom, ki ga na naše novinarje (ali bolje javne tožilce) usmerja iz Beograda, ali točneje z govorniškega odra jugoslovanske skupščine zvezni javni tožilec. Ali programi s sej različnih organov, organizacij, svetov in komisij, ki se dotikajo obrambe, SLO in DS, z vedno enakim in poznanim izrazoslovjem, napadajo vsevprek slovensko novinarstvo in vsako pobudo, vprašanje ali idejo, ki prihaja izpod njegovih peres. Toda ne damo se in izvedela sem, da ČGP Delo pod delovnim naslovom »Kaj hočejo Slovenci« že pripravlja poseben časopis v srbohrvaškem jeziku,  v katerem bodo
prevedeni nekateri članki iz Mladine, Teleksa, Nove revije, Dela, Katedre ... Tako bodo premnogi ob-toževalci (še posebno glasni so ponavadi poklicni, plačani funkcionarji na nekoliko nižjih ravneh — se ve, kdo jim reže kruh) končno lahko prebrali v neokrnjeni obliki tisto, kar so vse povprek napadali.
Po drugi strani pa se s tem odpira razmišljajoči in kritični jugoslovanski javnosti, da trezno in argumentirano pretehta vse, kar se je v teh mesecih dogajalo in pisalo v Sloveniji. Izvedela pa sem tudi, da pri izdaji s svojimi dolarji ne bo sodelovala ameriška obveščevalna organizacija CIA. Saj poznate izjavo Jakova Blaževiča o tem, da CIA namenja jugoslovanskemu (kritično razpoloženemu) tisku letno točno 200 milijonov dolarjev in na podlagi katere se je oglasila tudi Da-nasova novinarka Tanja Torbarina, ki pravi, da bi ji kakšen zeleni bankovec še kako prav prišel, pa ga ni od nikoder. Tudi sama prosim " CIO, da mi od zgoraj omenjene vsote pošlje sorazmerni delež, ki mi pripada. Moj naslov je Smetarska ulica 13, Domžale. Upam, da sem dovolj kritična in čakam sporočilo o došlem nakazilu. Sicer so me pa že pred desetimi leti zaradi nekega članka o ciganih, ki bodo nekam odleteli in je bil objavljen v Mladi-ni(H) na partijskem zagovoru vprašali koliko ru-bljev sem dobila za očetovstvo. Torej razmišljanja o dodatnem nagrajevanju novinarjev sploh niso nova. Zagotovo pa nisem prva, ki mislim, da Jugoslavije ne bodo uničili novinarji in javna beseda in dialog, pač pa nesposobni politiki in gospodarstveniki, ki državo
že nekaj let vztrajno in brez vsake samokritike pehajo v bankrot in ob tem razpihujejo strasti, ki nas lahko privedejo do bratomorne vojne. Jasno nam mora biti, da države ne more uničiti kakšnih deset novinarjev, ki pišejo v časopis z nekaj 10000 bralci. Takšni članki, novinarji, uredništva, mladinske pobude in podobne »malenkosti« so le izgovor za obračunavanje s čisto drugimi, veliko bolj pomembnimi, družbenimi vprašanji političnega in gospodarskega razvoja. Poglejte samo tole misel s seje komisije za idejna vprašanja pri mestni konferenci ZK mesta Beograda: trdijo namreč, da je temelj ideološke prenove ZKS lahko samo ideja ju-goslovanstva, bistvo krize ZKS pa vidijo v obstoju nacionalnih partij. Na drugi strani pa ZK Slovenije v tezah za svojo konferenco postavlja pred članstvo veliko bolj moderne poglede na prihodnost in razvoj družbe ter njeno nadaljno demokratizacijo. In ravno to je ključno vprašanje v že tradicionalnem boju med etatističnimi in liberal-nejšimi silami v Jugoslaviji: koliko demokracije, pluralizma, svobode in lastne iniciative dati ljudem na tem koščku Balkana. Upam samo, da ne bodo tako, kot že tolikokrat v zgodovini ponovno zmagale zadrte, mračne sile, kot to dokazuje Janez Stanič — veliki poznavalec razmer v socialističnih državah. Njim namreč ni treba ničesar dokazovati, oni so vedno čist\in na pravi liniji in s tiho taktiko, ki kadar udari, udari dokončno, vedno slavijo in si priborijo oblast (polno privilegijev), medtem ko njihovo ljubljeno ljudstvo živi vse slabše, njihovi intelektualci zbeže na Zahod, opozicija je stisnjena za vrat in molči . .. Naj naštejem samo nekaj primerov: Madžarska 1956, Češkoslovaška 1968, Poljska 1980...
Meta Pometa
Posnetek z uspele ihanske predstave Petra Ustinova »Komaj do srednjih vej« Ihanci pripravili komedijo ...
Komaj do srednjih vej
V sredo, 30. 3. je bila v veliki dvorani glasbene šole v Domžalah predstava kulturnega društva Svoboda iz Ihana.
Na odru je kavč, dva fotelja, knjižna polica in zelen fikus. Kmalu se pojavi družina v kateri vidimo glavarja, to je očeta v vlogi upokojenega generala, ki ga je odlično odigral Andrej Zaje. Oče se po dolgem času vrne domov in tam najde hčerko, ki je noseča, ob tem pa je sploh ne zanima, kdo je oče otroka. Nato se pojavi še sin, ki ima dolge lase in izposojene su-perge brez nogavic, skratka otrok cvetja. Tukaj bi lahko
režiji zamerili neaktualnost, ki se v igri še večkrat pokaže. Sin očeta ne šokira niti takrat, ko mu pove, da je pustil šolanje in da odslej živi svobodno in za svobodo. General, ki ga vsi ti družinski problemi ne ganejo več, se odloči da bo odslej živel na drevesu in si tam poiskal svoj duševni mir ter prostor pod soncem. Igra se konča z dvojno poroko, kjer se na koncu zgladijo vsi spori in gledalec lahko mirne duše odide domov.
Vsa predstava je prepletena z humorističnim! vložki, ki gledalca ves čas ohranjajo pri vedrem razpoloženju in
ga igra kljub njeni dolžini ne dolgočasi. Igra je dolga skoraj dve uri, pa vendar gledalcu ne dovoljuje pogledov na uro. Za tekoč potek predstave je mogoče zaslužna tudi šepetalka, ki je kar dostikrat spretno vskočila v igro! Igra je sestavljena iz treh smiselno zaključenih dejanj, ki jih ločujejo malce prekratki odmori. Skratka, približno 50 gledalcev je v sredo zvečer dobilo 2 uri sproščene zabave in razvedrila. Ihanska Svoboda si vsekakor zasluži vso pohvalo za izvedbo igre, ki je gotovo prilezla do srednjih vej.
RAJKO GERIČ
INFORMACIJA O UKREPIH ZA PREPREČEVANJE NEPRAVILNEGA PARKIRANJA, KI SE JE RAZPASLO V KAOTIČNO STANJE___
Pajek prihaja - ali bo naposled red?
V skladu s stališči IS SO Domžale kot tudi zborov občinske skupščine ter dejanskega stanja tako v samih Domžalah kot drugih večjih naseljih na področju parkiranja je Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale opravila nekatere aktivnosti, da bi se položaj popravil. Te aktivnosti so predvsem v sledečem:
— začasno smo zagotovili precejšnje število parkirnih mest na lokaciji ALKO v Domžalah pri Veleblagovnici Napredek.
— BIRO 71 Domžale pripravlja ustrezen prometni režim za sosesko SPB-1 v Domžalah
— preko DO Razvojni zavod Domžale se pripravljajo ustrezni urbanistični programi Domžale 2000 in Mengeš 2000 z nekaterimi dolgoročnejšimi rešitvami do leta 2010. Ti programi naj bi razreševali tako prometni režim kot tudi vprašanja zadostnega števila parkirnih mest.
Kljub zadostnemu številu parkirišč v ožjem središču Domžal pa se vozniki obnašajo zelo nekulturno, saj parkirajo na pločnikih, kolesarskih stezah, zelenicah ter še na celi vrsti drugih površin, ki niso predvidene za parkiranje. Tako Postaja milice Domžale kot tudi inšpekcijske službe so bile v preteklosti praktično nemočne ter so izgubljale bitko z vozniki tako zaradi neustrezne kadrovske uredbe (po številu), kot tudi zaradi bistveno prenizkih kazni.
Na sestanku dne 23. 3. 1988, na katerem so sodelovali predstavniki Postaje milice Domžale, Komunalnega podjetja Ljubljana — TOZD Parkirišča, SO Domžale — inšpekcijske službe in Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale je bilo dogovorjeno, da bo v bodoče skušal vpeljati nekaj več reda v mirujoči promet v občini Domžale, takoimenova-ni pajk, ki naj bi odvažal nepravilno parkirana vozila v Ljubljano na Litijsko cesto, kjer se nahaja tudi avtose-jem.
V prihodnje bodo vozniki, ki bodo nepravilno parkirali svoje vozilo v občini Domžale in ga ne bodo več našli na svojem mestu, pač pa bodo morali najprej poklicati na Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Parkirišča tel. 49-111, interna 277 ter preveriti, če se njihovo vozilo zaradi nepravilnega parkiranja morebiti ne nahaja v varstvu Komunalnega podjetja Ljubljana — TOZD Parkirišča.
Taka zadeva ne bo poceni, saj stane ura obratovanja pajka 28.000 din in še ta se bo kmalu podražila, poleg tega pa se zaračunavajo še stroški stojnine na parkiršču v Ljubljani za vsak dan posebej. Verjetno bo določeno kazen zaračunal tudi miličnik, ki bo napisal odredbo o odvozu nepravilno parkiranega vozila. Verjetno bo potrebno tudi v občini Domžale upoštevati sicer svetovno priznane norme, da razdalja tudi do 500 m od strogega centra še vedno pomeni relativno kratko razdaljo ter da ni nobene potrebe, da vsakdo svoje vozilo parkira tik pred vrati trgovine, v katero je namenjen.
Prav tako je bilo govora o sodelovanju s Komunalnim podjetjem Ljubljana — TOZD Parkirišča glede odvoza opuščenih vozil.
Tista vozila, ki so še zaprta, a so brez tablic, bodo odpeljana na ustrezno zavarovano parkirišče in bo stroške
takega odvoza začasno krila Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale; po odprodaji takšnega vozila, če se pač ne bo pojavil lastnik, bodo sredstva od prodaje služila kot polno ali delno povračilo stroškov SKIS. V kolikor pa bo šlo za razbita vozila, bodo le-ta od" peljana bodisi na odlagališče ali odpad.
Z vsemi navedenimi aktivnostmi bomo pričeli v občini
Domžale takoj po 15. 4. 1988. Upamo, da bo sicer na splošno   nepriljubljeno vozilo »pajek« pomagalo prebuditi zavest pri tistih neosvešče-nih voznikih motornih vozil, ki ne izbirajo mesta, kje bodo  parkirali  svoje vozilo. Istočasno pa ponovno obveščamo vse uporabnike motornih vozil, da lahko v centru Domžal skušajo najti prostor za svoje vozilo tako v kletni etaži soseske SPB-1, kot na začasno usposobljenem parkirišču na lokaciji bivšega objekta ALKO v neposredni bližini veleblagovnice Napredek. Na številna vprašanja, zakaj ni dostopa na to parkirišče z Ljubljanske ceste, pa je potrebno poudariti, da tega omogočajo cestno-varnostni predpisi, saj bi bilo v tem primeru moteno tako delovanje avtobusne postaje kot križišča Rondo, pa tudi vozniki ne bi dosledno spoštovali predpisov ter bi hoteli tudi izsiliti izvoz s parkirišča na levo ali desno po Ljubljanski cesti. Pot do tega parkirišča je vsaj večini občanov znana — dovozna pot je med parkiriščem Veleblagovnice    Napredek in Zdravstvenim domom Domžale.
Treba je pohvaliti:
bravo, toko!
Vsem je jasno, kako razborita je današnja mladež in kako hitro se na primer s šolsko torbo zgodi kaj tako nepredvidenega, da bi bilo treba kar takoj še enkrat v trgovino po novo torbo. Recimo z naramnicami, ki se lahko ob nepravilnem ravnanju hitro natrgajo, z njimi vred pa tudi hrbtna stran šolske torbe. Tako se je zgodilo tudi našemu nade-budnežu in torba je morala v popravilo v matično tovarno Toko v Domžale.
Nenavadno sem bil presenečen, da je bila šolska torba hitro popravljena in tudi izredno kvalitetno, hkrati pa celo — zastonj! Ker danes ni nobena stvar več zastonj, je to še toliko več vredno. Zato naj ustrezni službi v Toku gre vsa pohvala, posebno pa za odnos do potrošnika, ki je običajno samo molzna krava, v tem primeru pa je mahoma postala — čeprav je krivda na njegovi strani — po dolgem času spet upoštevanja vredna stranka. Takšna poteza Toka je seveda najboljša reklama za pozitiven odnos do kupca in tudi v prihodnje he bomo pomišljali, kadar bomo potrebovali izdelke iz takšnega ali drugačnega usnja.
Še enkrat hvala in bravo, Toko!
I. S.
ELEKTROMEHANIKA
SKOK ANTON
61234 MengeS Loka -**Na Gmajni 4
Te 1.(061) 737-559
Uspeh Avtoservisa — poslovna pogodba z zahodno nemškim partnerjem:
Majhen avtobus - posel pa
velik...
Domžalsko podjetje Avtoservis je bilo pred časom v krizi organiziranosti, poslovnosti, rezultatov ...
Po ukrepih družbenega varstva pa so se stvari konsolidirale. Tako lahko sedaj že govorimo v primeru Avtoservisa kot o podjetju, ki se je konsolidiralo, predvsem pa o podjetju, ki teži nenehno naprej, skuša delovati na novih področjih in se dokazati na zahtevnem področju avtomobilske industrije.
V razgovoru o novem uspehu — podpisu pogodbe s firmo AUVERTER iz Zahodne Nemčije smo zvedeli marsikaj zanimivega. Iz podjetja Avtoservis so se razgovoru odzvali Božidar Vel-kovrh direktor DO, Ladislav Vodlan, pomočnik direktorja ter Goran Ivkovič, vodja kadrovsko splošnega sektorja DO!
Domžalski Avtoservis sodeluje s firmo AUVERTER iz Zahodne Nemčije v bližini Stuttgarta. Za to firmo že 4 leta izdeluje in izvaža prtljažne pokrove. Po nekajletnem vztrajanju so naposled v Av-toservisu uspeli, da je prišlo do podpisa pogodbe o izdelavi malega avtobusa z 20 sedeži, ki jih bodo v Domžalah najprej dodelovali in finalizirali. Posel je zanimiv zato, ker bodo lahko svoje delo izvažali po bistveno večjih cenah in to na konvertibilno tržišče. V nekaj mesecih bo šlo — kot pravimo bolj za Ion posle, že kmalu pa bodo uporabljali tudi domače materiale. Že v prvem obdobju bo podjetje za 1 avtobus zaslužilo 19 tisoč nemških mark, kar je, kot ocenjujejo, zelo dobro. Tehnološko se bodo prilagodili potrebam, tako da bo posel dobil tudi višjo obliko dodelave v izvozu. Naj povemo še to, za kakšen avtobus gre.
To je avtobus, ki je zasnovan kot kamionska šasija lažjega tovornjaka, ki pa je očiščen kamionskih delov. Na njem je narejena šasija iz poliestra in jekla ter delno aluminija in je po videzu in uporabi tačas hit na evropskih cestah. Gre z.a udobje in je namenjen za prevoze z letališč, izlete manjših skupin in podobno. Zaenkrat bodo vsa vozila proizvodnje izdelali za zahodno-nemškega kupca, kasneje pa si naši ljudje lahko obetajo, da se bodo tudi oni vozili v teh izredno lepih in udobnih vozilih v javnem prometu.
Propulzivni na področju razvoja
Delovna organizacija Avtoservis se je že v kratkem času pridobila
sloves propulzivne delovne organizacije v razvoju, saj je ena izmed redkih, ki vsako leto predstavi neke nove proizvode, ki jih v Jugoslaviji dotlej nihče ne izdeluje. Sicer pa si v Avtoservisu prizadevajo doseči kar največ v integralnem transportu, saj nenehno iščejo različne možnosti v proizvodnji različnih priklopnikov, menjalnih kesonov in podobnega.
Naročila glede paletnih priklopnikov še vedno prihajajo
Glede menjalnih kesonov velja reči, da je bila donedavno na tem področju velika konjunktura. Naročil je bilo mnogo, predvsem za naše mednarodne špediterje, ki so kupovali nova vozila, tako da so imeli v AVTOSERVISU že na začetku poslovnega leta proizvodnjo za tričetrt leta naprej razprodano.
Ker pa lani ni bilo uvoza novih tovornjakov, je tudi povpraševanje po teh kesonih precej usahnilo. V kolikor ne bi imeli novih programov, bi imeli kmalu velike težave v tovarni. Tako pa imajo dovolj dela na klasičnih aluminijastih zabojih, ki so jih sposobni izdelati 450 tekočih metrov na mesec.
Na razvojnih načrtih dela več strokovnjakov, ki spremljajo tehnološke trende v svetu, obiskujejo sejme in na podlagi teh videnj skušajo uresničiti tisto, kar mislijo, da je tržno zanimivo. Teh načrtov rešitev in projektov je že mnogo, tako da gre sedaj samo še za to, kako ponuditi vse to na tržišče.
Menjalni keson, prvi, ki so ga izdelali, je pokrit s cerado, sedaj pa gre za to, da si zamislijo paleto ponudbe razli-
čic tega kesona za vse mogoče namene.
Trženja se bodo lotili tudi sami; denimo v Dalmaciji, kjer so že predstavili menjalni keson in so se delovne organizacije zanj navdušile in kažejo zanj veliko zanimanje. Upajo, da bo prišlo še do več naročil.
Drugi način trženja, ki se ga bodo lotili, pa je skupaj z avtotrgovi-no tovarne Tam Maribor. Preko njihove prodajne mreže v Jugoslaviji bodo skušali predstaviti in kasneje tudi prodati vso paleto specialnih tovornih nadgradenj .
Z njihovo pomočjo bodo predstavili AVTO-SERVISOV menjalni keson strankam po vsej Jugoslaviji, koder pač ima TAM svoje poslovne partnerje.
Perspektiva: Selijo se v Trzin
Poslovno leto so v Avtoservisu zaključili z 200 milijoni akumulacije. Polovico poslovnega sklada so v tovarni namenili za nakup zemljišča v Trzinu. Da gredo z vso svojo dejavnostjo v Trzin, o tem je že padla dokončna odločitev; trenutno potekajo še aktivnosti okrog cenitve. Vprašanje je, kdo bo odkupil dosedanje prostore. Obstojajo ideje z Napredkom oz. Metalko, ki naj bi bila kupec. Na tem mestu pa naj bi v perspektivi nastal prodajni center, morda diskont, blagovnica ali kaj podobnega.
Kolektiv AVTOSERVISA šteje 195 ljudi in števila delavcev ne mislijo povečevati. Celotnega prihodka je bilo lani doseženega 8 milijard novih dinarjev. Dohodek na zaposlenega pa tudi akumulacija kaže ta, da delajo smotrno oz. racionalno.
Od ukrepa družbenega varstva so minila 4 leta. Konsolidacija je bila izvršena, vendar imajo skozi uresničevanje razvojnih planov nenehne potrebe, da se organizacijsko spreminjajo oz. pregrupirajo. Taka pregrupacija je bila izvršena tudi zaradi del na bližnjem nemškem projektu malega avtobusa. V tem projektu bo delalo 12—14 ljudi, to pa pomeni 7 do 8 odstotkov vseh zaposlenih. Teh 12 ali 14 ljudi bo ustvarilo kar 20 odstotkov vsega dohodka. Te delavce bodo zaradi privajanja in usposabljanja primorani poslati na usposabljanje v ZR Nemčijo. Sli bodo taki delavci, ki se še želijo nečesa naučiti in ki ne mislijo, da že vse znajo. Potem pa bo delo pri malem avtobusu steklo ... Upajmo, da se bo AVTOSERVIS z njim vozil — SREČNO.
Brojan
1
i1
I
£ dr
HUlTURfi in HUlTURflE PRIREDITVE
I Jubilej:
I Stane |Habe
1
Napisati priložnostni članek ob jubileju takega Ks človeka kot je Stane Ha-°e, ni lahka naloga, saj je NS Stanetovo življenje knji-5& 9ai ki jo avtor še vedno Sfcs Vise... z enako vehe-§S menco kot jo je pisal 50 Let. Kakšno ustvarjalno življenje! Kakšna moč! volja! Napor! Koliko poti s kolesom, peš, z avtobusom, vlakom!! Za mlade, za glasbo, za naše skupno kulturnejše življenje, kot 9a bogatega in ustvarjalnega prinaša članek v vabilu na jubilejni koncert, ki je bil ob Stanetovem jubileju — 50 letnici dela Pripravljen v OŠ Šlandro-ve brigade.
Staneta Habeta je pot Po vojni, polni zaporov in taborišč pot privedla v Domžale leta 1952. V tem širokem raznolikem in kulture željnem prostoru dela in ustvarja že 36 let. Začelje kot učitelj glasbe na nižji gimnaziji leta 1959. Kasneje ga že najdemo kot Glasbene
ki se ji je pridružila tudi mengeška šola. Tu je Stane Habe našel svoje veliko delo, ki ga je z veliko ljubeznijo, prizadevnostjo in odgovornostjo oprav-laU d° uP°k°Jitve leta 1983. Neprecenljivosti je vloženo dela-v rast Glasbene šole, ki je iz skromnih začetkov postala šola s 500 učenci, kjer poučujejo skoraj vse instrumentalne skupine, se razvijajo novi oddelki v Radomljah, Moravčah in na Brdu.
I
ravnatelja šole Domžale,
Pod
njegovim vod-
stvom je zrasla Glasbena sola Domžale med vodilne slovenske glasbene šote- Posebna skrb je bila Posvečena vzgoji mladih Pihalcev in trobilcev, v tem času pa je zrastla mladinska godba in har-monikarski orkester, okrepil se je godalni or-
kester, ki pomeni začetek simfoničnega orkestra Domžale—Kamnik. Ob Stanetu Habetu so rasli tudi novi glasbeni učitelji in pedagogi katerih znanja in pomoči so bili deležni mnogi učitelji v naših osnovnih šolah. Glasbena kultura je imela vedno širši krog ljubiteljev, glasbena vzgoja pa pridobiva tisto vrednost, ki ji v naši družbi gre.
To, čeprav izjemno pomembno delo, je vendarle samo en del Habetove delovne vneme in prizadevnosti za širjenje glasbene kulture. Kdo ga ne pozna tudi kot širokega mentorja mladim učiteljem glasbe, organizatorja mnogih predavanj, seminarjev in revij otroških, mladinskih in ostalih pevskih zborov!! Skoraj neverjetno je število ženskih, moških in mešanih pevskih zborov v občini, ki jih je ustanovil in vodil pevovodja Stane Habe. Kot pevovodjo ga poznajo otroški in mladinski pevski zbori v Domžalah, Moravčah, na Viru, poznajo ga pevci in pevke v Domžalah, Moravčah, Ihanu, Radomljah, Blagovici, v Papirnici Količevo, vodil je oktete v Leku in Črnučah pa še kje. Zadnja leta je dober pevovodja in učitelj pevkam in pevcem Društva upokojencev Domžale. Spominjajo se ga tudi različne vokalne skupine, ki so sodelovale v precejšnjih operetah kot so: Planinska roža, Lectovo srce, Kovačev študent, Pri belem konjičku in druge.
Vse to obsežno delo ga ni utrudilo, iz njega je spoznal nove potrebe, ki so ga pripeljale do tega, da je za pevske zbore priredil mnoge pesmi, ki bo-
do ohrabrile njegovo delo in ime.
Marsikomu njegovih let, ko se delovna doba prevesi v upokojenska leta, delo postane le priložnostna aktivnost. Stanetu ostaja z enako močjo oblikovalec njegovega dneva. Kot vse življenje ostaja Stane Habe sredi našega družbenopolitičnega dela, kulturnih prireditev, akcij, nalog. Eden izmed temeljnih kamnov našega kulturno — zdi se — celo vse bolj delujočega okolja.
Ob čestitkah Stanetu za delovni jubilej pa velja izreči tudi iskreno zahvalo za vse, kar nam je dal. Od tedaj, ko nas je vodil v pevskih zborih I. Osnovne šole, do dela v Glasbeni šoli, kulturnih in pevskih društvih, občinskih, družbenopolitičnih in drugih organih ter povsod, kjer je pustil svojo bogato delovno sled. Zdravja, moči, zagona — kakršnega si poznal Stane vse doslej — ti želimo in še veliko ustvarjalnih let, kot so bila vsa minula leta.
Staneta Habeta, kot je ob njegovem jubileju dejal eden od sogovornikov v uredništvu, ne ovira ne dež, ne sneg, ne veter, ne slabe zveze, ne promet: HABE JE PREPROSTO -HABE...
Brojan
Pred izidom knjige S. Stražarja:
Ob bregovih Bistrice prve omembe krajev
Iz poglavja starejše zgodovine vam iz knjige Ob bregovih Bistrice, ki je te dni v tisku, predstavljamo prve omembe naših vasi, ki se omenjajo v starih listinah.
Med prvimi se v zgodovinskih listinah omenja Volčji Potok. Poleg plemenitaša Janeza iz Doba in drugih, se v listini 7. aprila 1920 omenja tudi vitez Herman iz Volčjega Potoka. Listina je bila izdana na Turjaku.
Homec pa prav letos praznuje 750 let od prve omembe. Nekdaj je bil tudi v Homcu grad, najprej najbrž na vrhu hriba, ohranjeni so namreč pisani viri o homških plemenitaših. Ko so leta 1238 ustanovili samostan Velesovo, je bil med pričami tudi Marqurdo de Chvlniz — s Homca. Isti ple-menitaš se omenja spet v listini 4. avgusta 1252, kot razsodnik v sporu med Freisinškim škofom in plemenitaši iz Jeterbenka. Tri leta pozneje je že ministerial koroškega vojvoda Ulrika.
Kolovec se v zgodovinskih virih pojavi leta 1282.
Jarše so v do sedaj znanih listinah prvič omenjane 31. oktobra 1319. Tedaj je Jakob iz Str-mola dal ženi Neži za jutranje — darilo po prvi poročni noči — v zastavo pet mark dohodkov od treh kmetij v Repnjah in od treh v Jaršah, ki ju je obdeloval neki
Stanetu Habetu so ob jubileju 50-letnici delovanja v Domžalah izrekli čestitke predstavniki kulturne skupnosti in ZKO Domžale.
i
Persse. Ponovno se vas omenja spet leta 1337 in nato 1435.
Preserje se omenjajo 23. maja 1333. Herman Mengeški je tedaj v Preserjah skupaj s podložnikom Marinom, kupil eno kmetijo. Janez iz Zagorice je 1. marca 1337 je s privoljenjem svoje žene Brigite, sinov Tomaža in Pavla ter nečakov Ulrika in Nikolaja svoj dvor v Zagorici pri Kolov-cu prodal opatinji Neži in kon-ventu v Mekinjah za 40 fenigov. Dvor so tedaj imenovali že malo večjo kmetijo od dveh do štirih gruntov skupaj. Tedaj sta bili dve Zagorici Zgornja in Spodnja. Ko so pozneje pri Dolnji Zagorici ime Zagorica povsem opustili, so ostale samo Dolenje.
Tako kot pri drugih naseljih je tudi pri Radomljah zanimiv nastanek imena. Krajevno ime Radomlje je slovanskega izvora iz osebnega imena Radomir. Vas', ki je gotovo precej starejša, se omenja v listini šele 21. julija 1353. Samostanu v Mekinjah je bila tedaj v Radomljah podarjena ena kmetija, na kateri je živel in kmetoval Jurij Štekelj. Pogosto se Radomlje omenjajo skupaj z bližnjimi črnelskimi graščaki. Že leta 1391, med prvimi v okolici, se omenja cerkev sv. Marjete v Radomljah. Okoli leta 1400 je omenjen kmet Mik-se iz Radomelj. Spričo zelo skromnih arheoloških najdb na tem območju, je še bolj dragocena radomeljska najdba 7 do 9 staroslovanskih skeletov. Šmar-ca je prvič omenjena v znanih listinah 1. marca 1359, ko je vitez Ivan Kamniški, med drugim prodal celjskim grofom tudi sedem kmetij v Šmarci.
O Nožicah zaenkrat ne najdemo poročil v srednjeveških listinah, omenja pa jih mengeška krstna knjiga kmalu po letu 1590. Krajevno ime Rudnik je nastalo v zvezi z rudo. Kraj se skupaj s Šmarco in dvorom v Dobu omenja v listini 1. marca 1359; Ivan Kamniški je tedaj celjskim grofom med drugim prodal tudi sedem kmetij v Rudniku. Razumljivo je, da so tam
rudo kopali. Ponovno so jo začeli kopati in voziti v kamniške topilnice spet leta 1737, a so rudnik kmalu opustili. Domačini pa še sedaj vedo povedati da je v jarku pod Gr^avovo domačijo ruda le nekaj centimetrov pod površjem.
Hans Kamniški je 23. aprila 1341 skupaj s svojo ženo samostanu v Mekinjah in opatici Neži prodal eno kmetijo na Petku v Žicah. Dne 17. julija 1372 je bila za 20 dobrih zlatnikov prodana ena kmetija v Žicah, na kateri je živel in jo obdeloval kmet Nikolaj. Osem let pozneje je mekinj-ski samostan dobil še eno kmetijo v Žicah. Seveda so vasi precej starejše kot njihove prve omembe v zgodovinskih listinah. Zgodovinarji menijo, da je vsaka vas vsaj sto let starejša kot njihova prva omemba.
Prav tako kot zgodovinski viri, je zanimiv tudi nastanek krajevnih imen.
V tretjem poglavju, ki je najbolj zajetno, najdemo številne gospodarje kmete in kajžarje od leta 1825 dalje. Tu najdemo tudi številno gospostvo in imena naših podložnikov, ki so jim bili podložni. Nič manj kot zgodovinski del knjige, so zanimiva tudi druga poglavja.
Knjiga Ob bregovih Bistrice je res skoraj malo preobsežna, zato je pa tembolj zanimiva in bo vsakdo v njej našel kos preteklosti svoje vasi in svojih prednikov.
Morda kdo poreče, da je knjiga draga, res je, kaj pa je dandanes, še poceni. Prav pa je če povemo, da je odbor za izdajo te knjige, ki zbira sredstva, kar v precejšnji zadregi. Vi pa mu lahko pomagate tako, da knjige naročite v prednaročniški ceni. S tem boste pomagali da se bo med kraje, ki imajo zbrano svojo zgodovino uvrstil tudi vaš kraj.
Da bi poenostavili nakupovanje knjige sporočamo, da jo lahko naročite pri tajniku vaše krajevne skupnosti!
Če pa po položnici na žiro račun KS Radomlje št. 50120-645-65048 nakažete 25000 din s pripombo: za knjigo Ob bregovih Bistrice, boste knjigo takoj po izidu prejeli na dom.
Odbor za izdajo knjige
jGorenjsko Linhartovo srečanje 88
^'tošnje srečanje odraslih gledaliških skupin Gorenjske je bilo v lla**10 ^mana v Bohinjski Bistrici in v dvorani PGD Češnjica od ^ : d° 27. marca. Posvečeno je bilo 150-letnici rojstva bohinjskega i a - . Janeza Mencingerja. Izmed 14 prijavljenih predstav je po-irn"Cn' se'ekt°r Peter Militarov uvrstil na srečanje sedem predstav, J ed njimi tudi obe iz naše občine, to je predstavo Bog Woodyja Alle-
nekdaj sem si želela *0|niška sestra. Očku se Nžbo...
biti igralka. Mama je upala, da bom postala je zdelo, da bi se morala primožiti v visoko
Daj. mogoče lahko spraviva sem gor še njeno prijateljico. Diana? Zdaj imaš priložnost za randi z Renatom. To je velik igralec... Veliko T V reklam...
na. ki so jo v režiji Jožeta Štiha uprizorili igralci dramske skupine KUD Franc Kotar iz Trzina in Pomladni kabaret Tomaža Boleta in Tomaža Habeta, ki ga je v režiji Marine Rugljeve uprizorila dramska skupina Češpljev drevored iz Kulturnega društva Domžale. Izredno razpoloženo občinstvo se je zabavalo ob obeh predstavah, ki sta bili odigrani v istem večeru ena za drugo in tako ju predstavljamo tudi v tej fotoreportaži. ki jo je posnel Vido Repanšek.
Povišala bova nagrado. Svoboda zume in kogarkoli, ki si ga sam izbereš. Plus srebrni jedilni pribor iz šestnajstih kosov.
Majda Golobova z najstarejšimi harmonikarji po nastopu.
25-letni jubilej harmonikarskega orkestra Glasbene šole Domžale
Praznik domžalskih harmonik
O koncertu, na katerem je glasbeni pedagog Majda Golobova zbrala harmonikarje treh generacij*
Malokrat smo navzoči na takšni prireditvi, kot sta bili četrtkova in sobotna prireditev treh generacij harmonikarjev, ki so bili vključeni v pedagoško delo Majde Golobove v letih 1963—1988. Prireditvi, ki sta minili *, sakič pred prepolno dvorano občanov, ljubiteljev harmonikarskih melodij, sta pokazali na to — ko gre za četrtstoletno kontinuirano delo glasbene pedagoginje, — da je dala v to delo več, kot je zmogla: svoje znanje, svoja pričakovanja, svoje razumevanje glasbe, vse svoje ambicije. Predvsem pa stroko in delo. Brez slednjega in brez popolne predanosti ciljem, ki jih je — kot smo slišali — tako uspešno v slovenskem in jugoslovanskem kakovostnem vrhu uresničevala (pa celo v evropskem!) in uspehov, kakršne je dosegla, dosega in bo dosegla glasbena pedagoginja par exscelence. Če se človek tako predaja, kot se Majda loteva dela, svojega glasbenega pedagoškega dela, tedaj ni denarja, ki bi ji mogel vračati vloženo. Prepričan sem, da vsega, kar priprava za vrhunski nastop zahteva, tudi predvidevati in uvideti ne moremo. Ampak Majda more! Ko bi zmogla še dolgo! Na njeno fizično moč vztrajati v napornem delu, ki ga opravlja, bi želeli dvigniti čašo vsi navzoči, ki smo prisostvovali prazniku domžalske harmonike. Človek ne ve ali bi izražal navdušenje ob muziciranju veteranov, ob artističnem sodobnem pristopu obvladovanja harmonike najmlajše generacije ali bi podčrtal zrelost in uigranost srednje generacije, ki se ji še danes pozna, da je najdlje delala in vadila skupaj. Vrhunsko! ,
Bil je praznik, kot malo takih! Ko bi nam ga pripravil še kdo! Za Majdo Golobovo pa se ne bojim! Zna, zmore in ve, kaj hoče. Ne samo v trenutkih zmagoslavja, kot je bilo v začetku aprila v stari kinodvorani, zna, zmore in ve kaj hoče tudi tedaj, ko je sama ...
BROJAN
Pa zakaj bi bila svoboda tako super? Nevarna je. Če veš, kje je tvoje mesto, si varen. Kaj ne vidiš. Doris. vlade vsak teden prehajajo iz rok v roke, politični voditelji morijo drug drugega, ljudi mučijo. Kadar je vojna, koga misliš, da pobijejo? Svobodne ljudi. Mi pa smo na varnem, ker ne glede na to, kdo je na oblasti, prav vsak potrebuje koga, da bo pošteno počistil...
Ob likovnih dnevih in občnem zboru
Desetletje in pol Petra Labode
Likovno društvo Petra Lobode je dolgoletni temeljni dejavnik v likovnem ustvarjanju domžalske občine. Brez števila razstav, izobraževalnih oblik, srečanj, izpopolnjevanj, obiskov in udeležb na različnih srečanjih likovnih umetnikov so pripravili dejavni člani društva, ki letos zaključujejo petnajsto leto svojega bogatega in — kar je še pomembneje — neprekinjenega delovanja in ustvarjanja.
Pred dnevi so člani društva (vanj je trenutno včlanjeno 22 likovnikov), pripravili v Likovnem razstavišču Domžale ob občnem zboru in zamenjavi v vodstvu delovni pregled svojih aktivnosti zadnjega časa.
Tridnevne likovne prireditve so pripravili pod skupnim naslovom — LIKOVNI DNEVI.
V torek, 5. 4. 1988 je bila ob 19. uri otvoritev razstave in Dolina odmeva s klavirsko harfo in vetrom (izrazni ples s toni razglašenega klavirja in tolkali — predstavil se je Škuc Forum)
V sredo, 6. 4.1988 so ob 19. uri pripravili predstavitev in razgovor o likovnih delavnicah. Pogovarjali so se z Andrejo Koblar — strokovno svetovalko za likovno dejavnost pri ZKO Slovenije.
V četrtek, 7. 4.1988 ob 19. uri pa so predstavili delovanje likovnega društva Petra Lobode Domžale z barvnimi diapozitivi.
Po predavanju pa so opravili tudi formalno dejanje: občni zbor društva, ko je dosedanji predsednik Matjaž Mavser predal vodenje društva nekdanjemu in vnovičnemu predsedniku in mentorju akademskemu slikarju Danijelu Fuggerju.
Ko smo se ob tem prenosu v vodstvu društva pogovarjali z novim predsednikom Danijelom Fuggerjem, je le-ta razgrnil načrt delovanja za prihajajoče obdobje. Tako so v društvu v desetih točkah nanizali svoje delovne perspektive in slikarske načrte:
— posloviti se želijo od tradicionalnega okostenelega pojmovanja slikarstva in preiti v pravo likovno iskanje oz. izražanje
— v zadnji fazi prehoda na novo zastavljeno delo bodo člani društva opravili reali-
Likoviiiki likovnega društva Peter Loboda so pripravili likovne dneve, v teh dneh pa je bila tudi projekcija diapozitivov za člane društva.
stično zasnovano akcijo upodobitve tihožitja in skozi to dokazali svoje dosežene slikarske in risarske veščine;
— potem bodo zastavili delo pri osvajanju barv s pogledom na predmet, ne da bi ga risali;
— skušali bodo doseči razumevanje prostora ob zanikanju risbe predmeta;
—■ težili bodo za osvajanje barv perspektive, ob upoštevanju prej povedanega;
— sledilo bo vztrajanje na prisotnih elementih kompozicije, ki — kakorkoli gledano in tolmačeno — ostaja, kakršna je;
— težili bodo tudi v prizadevanjih, da bi na platnih določili težo vsaki posamezni barvi in skozi to presojo dosegli uravnoteženost barvne kompozicije;
— z obravnanega predmeta (tihožitja) nameravajo osvojeno znanje in izkušnje pre-' nesti z istimi postopki na upodabljanje narave ...
— s takim avtorskim postopkom bodo rešili na smisel slikarstva — osebno izražanje, ki je specifično in za človekovo ustvarjalnost edino osvobajajoče in osrečujoče ...
— ob vsaki likovni šoli — bodisi v naravi
ali učilnici bodo z risbami ali krokiji ponovili pravo videnje predmeta. To bo vračanje v realnost, ta realnost pa 'osnova za vnovično izhajanje v druga avtorska iskanja.
Ob sklepu občnega zbora so se člani Likovnega društva Petra Lobode zahvalili za dosedanje uspešno delo Matjažu Mavsarju ter izrekli čestitke ob imenovanju za novega predsednika Danielu Fuggerju.
B.
Domžalska predstava »Pomladni kabaret«
Kaj zakoni, kaj ukrepi, kaj pogledi mrki, srepi, mi imamo svoj dekret za naš Češpljev drevored!
Osma zapoved: Ne laži samemu sebi.
So pa čudne gobe to / tetrapak od soka, mleka, pa pod hrastom še opeka, stari zvezki in črnilnik, v grmu pa celo štedilnik! Vse premajhna je košara, rabil bi vozov, dva para!
In tako ob koncu dneva še slovo od kabareta, le na vašo željo spet pride k vam nov — (Če še ne veste kaj, pa pridite na predstavo!)
ŠPORT • ŠPORT .ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠP
Mengeške košarkarice — ekipa INDUPLATI Mengeš v tekmovalni sezoni 1987/88 — I. SKL ženske "rojijo i leve proti desni: Alfred Kolner, Sandi Štele (mengeški Pomožni trener), Alenka Pustotnik, Radomlje, Polona Novak, ■Mengeš, Romana Turk, Radomlje, Vilma Repnik, Mengeš, Janez Munda, Ljubljana (trener)
P P|J° z leve proti desni: Katarina Rožič, Mengeš, Evgenija JJozič, Mengeš, Maja Ogrinec, Šmarca (kapetan ekipe), Mateja •sek, Mengeš, Majda Zun, Mengeš, Irena Makelj, Mengeš
Ob končanem prvenstvu
mengeška košarka ponovno v vzponu
Mengeške košarkašice, ki delujejo kot samostojna sekcija v TVD Partizanu Mengeš, so pred teti tekmovale celo v II. zvezni ženski košarkar-ski ligi,
potem pa se je ekipa razbila in so bili temu primerni tudi rezultati. Ob zaključenem prvenstvu v 1. slovenski košarkarski ligi pa Indu-P'ati Mengeš, kot se tekmovalna ekipa zaradi sponzorja uradno imenuje, ugotavlja, da so ponovno na dobri poti, saj so mengeške košarkarice dosegle 3. mesto, za kar gre bržčas velika zasluga njihovemu trenerju Ljubljančanu Janezu Mundi. y ponovnem vzponu košarkaric sem se pogovarja f trenerjcm i„ z ALFREDOM KOLNERJEM, Kot novi Mengšan tudi že vrsto let pomaga mengeškim košarkaricam.
— Ali ste pričakovali tako visoko uvrstitev? »Odkrito povedano: ne. Toda rezultati bi se
slej ko prej morali pokazati, saj smo jeseni resno zastavili z delom, tesneje smo začeli sodelovati
H|1-SkamniŠkim klubom> pridobili smo nekaj odličnih košarkaric iz vse domžalske občine ... Res pa je, da nam manjka tako rekoč sedem generacij košarkaric, čeprav imamo v Mengšu zdaj ponovno vse urejeno in tudi vse ekipe, od kade-"nj do mladink in pionirk.«
, ~ Pomeni, da je baza za košarkarice v naši občini dovolj močna ...
»Seveda je, vendar pa je težko zbrati vse najboljše talente na hitro in iz cele občine. Zelo dobro sodelujemo s Kamnikom, tako da gre v bistvu pri članicah za mešano domžalsko-kamni-sko ekipo, od starejših pa je ostalo le še nekaj najboljših, z Majo Ogrinec na čelu.«
— Kako je s treningi, s pogoji treniranja, nasploh z osnovnimi stvarmi?
»Potrebovali bi vsaj en prostor, kjer bi lahko spravljali opremo. Morda bomo to uredili v stolpnici na Dermastjevi ulici. Drugače pa imamo pač na razpolago premalo terminov za treninge za vse kategorije, posebno pa za tekme. Odlično nam gre na roko hišnik Osnovne šole Tone Šu-bic, tako da je v šoli vse v najlepšem redu, nekatere ekipe pa si pomagajo tudi s telovadnico na šoli Olge Avbelj.«
— Janez Munda, boste kot trener ostali tudi vnaprej in popeljali mengeške košarkarice še višje?
»Nekaj časa bomo zagotovo še sodelovali. Letošnji hitri vzpon me pravzaprav zavezuje, da vztrajamo in naredimo še kaj več. Nasploh pa rad prihajam v Mengeš ...«
— In kako je z vašim sponzorjem DO Indu-plati?
»Sodelovanje je prav tako odlično in upamo, da bo tako tudi vnaprej. Če ne bi bilo Induplatija, ne bi nikoli prišli do 2. zvezne lige, upamo pa, da jo bomo kdaj v prihodnjih letih tudi *e kdaj s njihovo pomočjo seveda videli. Same Ta ekipa in odličen trener je pač premalo ...«
— Boste čez poletje počivali?
»Nasprotno, cela vrsta turnirjev in drugih tekmovanj bo, poleg treningov seveda. Na jesensko tekmovanje se želimo dobro pripraviti in doseči še kaj več kot letošnje tretje mesto, čeprav je v teh razmerah in tako na hitro to vsekakor lep uspeh za celo občino.«
I. Sivec
TRZINSKI STRELCI SO USPEŠNO IZVEDLI 32. REPUBLIŠKO PRVENSTVO
V STRELJANJU S SERIJSKIM ZRAČNIM OROŽJEM:_
Velik organizacijski uspeh
V soboto 2. aprila in v nedeljo 3. aprila so trzinski strelci uspešno izvedli 32. republiško prvenstvo v streljanju s serijskim zračnim orožjem za vse kategorije. Organizacijo tega zahtevnega tekmovanja jim je zaupala Strelska zveza Slovenije. Njena odločitev ne bila slučajna, saj so se trzinski strelci in strelski delavci izkazali že pred dvema letoma, ko so odlično izvedli 32. finale SRS za »Zlato puščico«, k odločitvi pa je prispevalo tudi dejstvo, da so strelci Trzina s tem tekmovanjem počastili tudi 35. obletnico Strelske družine. V razgovoru z vodstvom družine smo izvedeli, da so se organizatorji za to tekmovanje še posebno vestno pripravili.
Predvsem je bilo potrebno ojačati lasten sodniški kader, kar so dosegli z organizacijo sodniškega tečaja. Izpite je uspešno opravilo 20 strelcev iz Trzina in Domžal. Seveda pa zahtevno tekmovanje, ki se ga je udeležilo rekordno 574 strelcev in strelk iz 111 strelskih družin, ne bi tako uspelo brez izdatne pomoči vseh, ki imajo razumevanje za ta šport. Tu velja posebno omeniti viden prispevek generalnega pokrovitelja Skupščine občine Domžale, sopokroviteljev Avtotehne TOZD Zastopstva, Metalke, IMP, PKB, Občinskega štaba za Teritorialno obrambo, Telesno-kul-turne skupnosti, Delavske univerze, Birotehnike Teka-
vec ter številnih delovnih organizacij in zasebnikov, ki so z denarnimi prispevki oz. prispevki za nagradni sklad znatno prispevali k uspešni izvedbi tekmovanja. Vsem omenjenim se vodstvo strelske družine zahvaljuje.
Tekmovanje so organizatorji izvedli na dveh montažnih avtomatskih streliščih, ki so morala zadostiti vsem zahtevnim predpisom SZS. Da so bili pogoji za tekmovanje res izvrstni dokazujejo rezultati, pri čemer velja še posebno omeniti rekordni dosežek strelca Janeza Horvata iz SD Noršinci iz Murske Sobote, ki je s 383 krogi kar za 4 kroge izboljšal republiški rekord, hkrati pa je ta
32. republiškega prvenstva z zračnim orožjem serijske izdelave se je udeležilo tudi veliko obetavnih mladih tekmovalcev...
Razpis za tekmovanje:
»Tek po ulicah Domžal«
Telesnokulturna skupnost Domžale in Atletski klub Domžale organizirata tradicionalno športno-politično prireditev ob praznovanju ustanovitve OF in praznovanju 1. maja.
Tekmovanje »Tek po ulicah Domžal« bo v torek, 26. aprila 1988 s pričetkom ob 17. uri s startom in ciljem v ulici Veljka Vlahovida Domžale. Tekmovalo se bo v 9 starostnih kategorijah od pionirjev do veteranov, proga pa bo potekala po naslednjih ulicah: Kidričeva, Cesta talcev in Veljka Vlahoviča. KATEGORIJE SO NASLEDNJE: 1. Pionirji in pionirke 1975—1976 in ml. 1.100 m
1974-1973 1.100 m
1972-1969 2.200 m
1972—1969 2.200 m
1968—1954 4.400 m
1958-1954 2.200 m
1953 in starejše 2.200 m 1953—1944 ' 4.400 m 1943 in starejši 4.400 m Naprošamo vodstvo šol, sindikalne organizacije, telesnokulturne organizacije in društva, da zagotovijo udeležbo nastopajočih. Pri tem je potrebno poudariti, da je to manifestacija športno-političnega značaja in ne izključno športno tekmovanje. Tekmovanje bo izvedel Atletski klub Domžale, rezultati bodo objavljeni takoj pp vsaki končani kategoriji; prvi trije prejmejo medalje, prvih šest pa diplome.
Rok prijave za osnovne in srednje šole je ponedeljek, 25.4.1988, tekmovalci v starejših kategorijah se lahko prijavijo še uro pred tekmovanjem.
Prijave sprejema Telesnokulturna skupnost Domžale, Ljubljanska 36, za vse potrebne informacije se obrnite na Telesno kulturno skupnost Domžale, telefon 721-350.
2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.
Pionirji in pionirke
mladinci
mladinke
člani
članice
veteranke
veterani A
veterani B
dosežek za 4 kroge boljši od veljavnega državnega rekorda. Kot zanimivost naj povemo, da so nosilci enega od republiških rekordov tudi mladi strelci iz Trzina, ki so leta 1984 postavili ekipni pionirski republiški rekord (530 krogov), ki pa na tem tekmovanju ni bil ogrožen.
In kako so tekmovali domači strelci?
Napovedi vodje tekmovanja, predsednika SD Tina Kmetic, tov. Franca Brečka so bile točne. Sodelovati pri organizaciji in hkrati uspešno tekmovati je nemogoče, kar se je še posebej odražalo v kategoriji članov, kjer je normo za državno prvenstvo izpolnil le Andrej Perne. Kljub napornim organizacijskim pripravam, so nas tako kot že mnogokrat doslej prijetno presenetili mladi strelci, saj so mladinke domače strelske družine osvojile že letošnji tretji naslov republiških prvakinj. Žal ekipa mladincev ni bila dovolj spretno izbrana, kljub temu pa so trije posamezniki dosegli predpisane norme, tako, da se bodo tudi oni poleg ekipe mladink na državnem prvenstvu v Skopju potegovali za čim višjo uvrstitev. Med posamezniki velja omeniti 2. mesto mladinke Brede Rok ter
DRŽAVNO ODLIKOVANJE FRANCU BRECKU
Ob priliki tekmovanj za 32. republiško prvenstvo z zračnim orožjem serijske izdelave je Predsedstvo SFRJ odlikovalo predsednika Strelske družine Tine Kmetic iz Trzina in hkrati ravnatelja OS Edvard Kardelj Franca Brečka z visokim državnim odlikovanjem RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI.
Odlikovanje mu je na svečani otvoritvi republiškega prvenstva podelil predsednik Sob Domžale Peter Primožič.
Tov. Brečku iskrene čestitke, ne samo za visoko državno priznanje, pač pa tudi za imenitno izpeljano organizacijo zahtevnega tekmovanja.
6. mesto Irene Perne. Med pionirji se je uspelo uvrstiti na državno prvenstvo le Robertu Galletu iz SD Domžale ter Urbanu Gradišarju iz SD T. Kmetic Trzin.
prvo odprto zimsko prvenstvo trzina v tenisu
V novembru 1987 se je v okviru ŠD Partizan Trzin, na pobudo peščice navdušenih krajanov na čelu s tov. Rikardom Grizilo in predsednikom ŠD Partizan Markom Erbežnikom ustanovila sekcija za tenis. V dogovoru z ravnateljem osnovne šole Edvarda Kardelja v Trzinu, pa smo dobili v uporabo proste termine v soboto in nedeljo v šolski telovadnici.
Po skromnem začetku se je zanimanje občanov za igranje tenisa izredno povečalo, kljub sorazmerno visoki ceni 4.000.— din za uro igranja.
Tako nam že danes zagotovljene ure ne zadoščajo več, da bi zadostili vsem željam po rekreativnem igranju tenisa. V prihodnje, bomo poskušali dobiti proste termine tudi med tednom. Seveda je to v veliki meri odvisno od zasedenosti telovadnice, kajti v okviru ŠD Partizan Trzin so krajani aktivni tudi v drugih panogah.
Za popularizacijo samega tenisa, pa smo se odločili za organizacijo turnirja. Udeležba je bila zadovoljiva, glede na to, da je tenis panoga, ki v Trzinu deluje le dobre štiri mesece. Turnir je potekal v času zimskih šolskih počitnic od 18. do 21. 1. 1988 v telovadnici osnovne šole Edvarda Kardelja. Videli smo lepe in zanimive boje. Najboljši pa so bili pri ženskah Gabrovšek Mojca pri moških pa Povše Matija.
REZULTATI: Ženske — polfinale Gabrovšek : Dane 9:1 Grizilo : Klarič 9:7 Ženske — finale Gabrovšek : Grizilo        6:2, 6:3 Moški za 3. mesto Mirič : 6:2, 6:4
Moški — polfinale Pove : Maric 9:3 Grizilo : Klep 9:1 Moški — finale
Povše Grizilo 2:6, 6:2, 7:5
Na koncu so najboljši dobili pokale, kolajne in diplome. Turnir je lepo uspel, zato smo se odločili, da bo turnir tradicionalen, da bi ga organizirali vsako leto v času zimskih šolskih počitnic.
Naša velika želja pa je, glede na množičnost, da bi imela teniška igrišča tudi na prostem, kajti tako bi teniška sekcija v Trzinu lahko delovala preko vsega leta.
R. D. in S. A.
Razmišljanje, ki je lahko polemika: _
Telesna kultura na razpotju
Spoznanje, da je telesnokulturna dejavnost nenadomestljiv del življenja sodobnega človeka, se je še posebej v obdobju po letu 1973, ko se je področje telesne kulture samoupravno organiziralo na podlagi ustavnih načel, močno uveljavilo tudi med ljudmi v naši občini. Za mnoge prebivalce naše občine je vključitev v dejavnost različnih športnih panog postala nadvse zanimiva. S povečano zavestjo so se v občini ustanovila nova telesnokulturna društva z novimi športnimi panogami, tako da imamo danes 43 telesnokultur-nih organizacij ter 11 šolskih športnih društev.
Od leta 1973 pa do danes je telesna kultura preživela različna obdobja tako organiziranosti kot financiranja. Verjetno je še v marsikateri občini v Sloveniji prisotno razmišljanje o PORTOROŠKIH SKLEPIH (17.4.1976). Samoupravni sporazum o uresničevanju nadaljnega razvoja telesne kulture in predlog razvrstitve športnih panog v občini smo sprejeli na skupščini Telesno-kulturne skupnosti Domžale, 4. 10. 1976. Usmeritve, da se sprejmejo panoge košarka, atletika, smučanje, nogomet ter panoge s kakovostnimi posamezniki kot prednostni športi, smo sprejeli za obdobji 1976—1980 ter za leta od 1981 — 1985. Že v obdobju 1981 — 1985 je prišlo do velikih odstopanj od PORTOROŠKIH SKLEPOV, predvsem v sistemu financiranja množičnosti ter vrhunskega športa (tekmovalnega). Že nekaj let se družbenim dejavnostim, med njimi tudi telesni kulturi,
realno zmanjšujejo sredstva za dejavnost; Vendar smo kljub temu v Domžalah povečevali število športnih panog v tekmovalnem športu, da imamo danes 19 panog. Vsi tekmovalci teh panog tekmujejo v različnih rangih od medobčinskega do zveznega, s kakovostnimi posamezniki pa smo prisotni tudi izven SFRJ.
Leta 1978 smo prejeli prve občinske dokumente o financiranju množičnosti in tekmovalnega športa. Te normative in kriterije smo večkrat spreminjali m dopolnjevali ter vpisovali nove športne panoge.
Sredstva se zaradi tega niso povečevala temveč zmanjševala, predvsem zaradi inflacije ter novih dejavnosti. Sedaj smo resnično bogati v športnih panogah, športnotekmovalnih sistemih, najrazličnejših rekreacijskih tekmovanjih, društva in klubi pa za svojo redno dejavnost vsak dan prejemajo manjša sredstva.
V občini Domžale nismo nikoli ovrgli PORTOROŠKIH DOKUMENTOV; za nekatere so bili dobri, za druge slabi. Vseh novitet, ki jih je prinesel »Portorož« nismo nikdar dosledno izvajali (piramidni sistem v posameznih panogah se izvaja tudi sedaj), tekmovanje selekcij pa ni nikdar v popolnosti zaživelo, saj so bili tekmovalci preveč navezani na klube in društva, iz katerih so izhajali. Umetno sestavljena selekcija ni imela pogojev za daljše uspešno nastopanje brez tesne povezave nosilca panoge.
V obdobju 1985—1987 smo v organih Telesno-kulturne skupnosti in Zveze telesnokulturnih organizacij večkrat obravnavali zahtevo po spremembi tako kriterijev in normativov, kot tudi zahtevo po prerazporeditvi vseh sredstev oz. zmanjšanju števila športnih panog v tekmovalnem športu. Na podlagi analize tekmovalnega športa, delovanja šolskih športnih društev ter množične rekreacije ter dodatno sprejetih kriterijev se mora izoblikovati predlog športnih panog, ki imajo vse možne pogoje za nadaljnji razvoj ter se kot panoga vključujejo v tekmovalni
sistem na ravni republike in Jugoslavije. Pobuda, da se oblikujejo »prednostne športne panoge« je bila dana v osnovnih telesnokulturnih organizacijah in sicer na podlagi ugotovitve, da se financira samo 5 do 30 odstotkov družbenih sredstev. To pomeni premajhna sredstva za vse želje. S tako politiko telesne kulture lahko vse panoge pripeljemo do poprečja ter še večjega zaostajanja od resnične kvalitete vrhunskega oz. tekmovalnega športa.
Odločitev o spremembi financiranja telesne kulture za obdobje 1988—1992 bo sprejeta tako v Zvezi telesnokulturnih organizacij kot v Telesno-kulturni skupnosti in to na podlagi resničnih strokovno izdelanih kriterijih, tako da ne bo prišlo do licitacije med samimi panogami. Kakršnakoli odločitev že bo, prizadela bo posamezne panoge vendar bo, v celoti gledano, prišlo do spremenjene miselnosti in politike telesne kulture za naslednje obdobje. Telesna kultura se je v vseh obdobjih prilagajala tako gospodarski moči našega združenega dela, kot resnični potrebi po telesni kulturi. V tem trenutku moramo zelo jasno povedati kaj s tekmovalnim športom in katere cilje želimo doseči. Tem ciljem pa mora biti podrejeno financiranje tekmovalnega športa — določiti prednostne programe. Za vse ostale panoge bo treba zagotoviti del sredstev iz množičnosti in povečati samo — financiranje. Nasprotna pot pa je pot neorganiziranega stihijskega pristopa, pot, ko vsak dela kar se mu zljubi, nekateri dosežki pa so zgolj naključje in so kratkotrajni. Ne glede na dane pobude za področje tekmovalnega športa naša projekcija globalnih dolgoročnih ciljev ostaja: povečati delež redno telesno kulturno aktivnih prebivalcev in delež vseh, tudi občasno aktivnih. Mnogim je postala telesna kultura slog življenja. To se zanesljivo vidi v doseženi stopnji družbenega razvoja in velikih spremembah v naši splošni telesnokulturni zavesti.
MARJAN GORZA
tih: iivi oir ral 22-. erj V [on [al šk 0 »on Ji.:
I
»gr
A'
SK Termit Ihan na državnem prvenstvu v biatlonu na Kopaoniku:
4. odličja ihanskim biatloncem
Od 13.—17. marca je bilo na Kopaoniku, pogorju visokem od 1700—2000 m, le-to leži na meji med SR Srbijo in AP Kosovo, državno prvenstvo v biatlonu.
Kopaonik, znan predvsem po potresih, se zadnja leta razvija v smučarski center, ki bi se lahko kosal tudi s slovenskimi smučišči.
Na 800 km oddaljeno pot na Kopaonik je odšlo tudi devetčlansko zastopstvo SK Termit Ihan.
Po dokaj neugodnih snežnih razmerah, ko je razen sobote neprestano snežilo, tako da je bilo med tekmovanjem obilico težav še zadnji dan tekmovanje v štafetah celo odpadlo.
V šestih kategorijah je nastopilo več kot 100 biatloncev, od mladincev do članov. V skupnem seštevku je SK Termit Ihan osvojil 4—5 mesto, kot najbolje uvrščeni slovenski klub. Po rezultatih bi bil sicer lahko še nekoliko višje, vendar je bil brez zastopstva v ženskem biatlonu, ki pa je tudi štelo za skupno uvrstitev.
Ihanski smučarji so osvojili 4 odličja. Tako sta bila najboljša Metod Močnik in Štefan Starbek, ki sta v sprintu na 10 km in v daljšem teku na 15 km osvojila vsak po eno srebrno in bronasto kolajno. Na nehvaležno 4. mesto se je uvrstil tudi Primož Krajšek in sicer med člani v sprintu na 10 km. Peti mesti pa sta osvojila Matjaž Pavovec in Bojan Kovic, vsak v svoji kategoriji mladincev.
V biatlonu, specifični disciplini, ki jo sestavljata smučarski tek in streljanje z M K puško, je trenutno glavni problem status boljših tekmovalcev (Krajšek, Močnik). Za doseganje vrhunskih rezultatov morajo biti vrhunski tudi pogoji dela.
Za primer: specialna biatlonska puška stane 2500 DM, cena streliva pa se tudi bliža 200 din za kos. Letno naj bi tekmovalec porabil 6000—8000 kosov. Vključitev panoge v sistem pa le delno uspeva.
Janez Gregorič
I
Kritičen pogled na delo v naši novi kulturni pridobitvi:
Gremo v kino
Marsikdo izmed bralcev se bo spomnil kar množičnega navdušenja, ki je spremljalo otvoritev nove kinodvorane v Domžalah in visokodo-nečih besed, ki so obljubljale ne le izboljšanje prostorov za gledanje filmov, temveč zlasti popestritev in kvalitetna obogatitev kulturne ponudbe v naši občini nasploh. Ob ne lahko vkup spravljenih milijardah smo le prišli do nove kinodvorane, katere sama otvoritev (izbranci se bodo že spomnili!) je zaradi težav z ozvočenjem vrgla senco na pridobitev, ki naj bi pomenila povečanje števila obiskovalcev zlasti dobrih filmov, začetek filmskega gledališča, prostor za druge kvalitetne kulturnem prireditve ipd.
Do tedaj se vas (nas) je veliko izgovarjalo, da v stari (dobri) kino ne hodimo zaradi dotrajane kinodvorane, zaradi slabe opreme, tudi slabega izbora filmov, zaradi bližnjega oddajnika, ki je omogočal hkratno spremljanje radijskega programa, zaradi iztrošenih naprav, ki so povzročale trganje filmskega traku in še bi našli vzroke, ki so vplivali na slab odziv gledalcev.
In kakšno je stanje danes? Skoraj nič drugačno, kot pred malo več kot letom. Število gledalcev, ki navadno spremljajo predstave, je majhno (izjeme v tem primeru so le nekateri filmi — spomnim se MOJE AFRIKE), program nezanimiv, reklame za filme skoraj ni. Kje ste gledalci? Kje ste vzroki za sedanji slab obisk?
Kljub zagotovilom, da bodo filmi postali del kulturne ponudbe, iz tega zelo malo, ali skoraj nič. So krivi distributerji, ki nimajo denarja, za kvalitetne filme? Smo krivi gledalci, ki so nam bolj pri srcu razne borilne veščine, razni kung in kang fuji, policaji, taki in drugačni pretepi, ki zanesljivo vzgojno in kulturno vplivajo na nas? Kje je ostala ideja o filmskem gledališču, namesto katerega sedaj v poznih večernih urah lahko spremljamo različne erotične (lahko izbirate med mehko in trdo erotiko!) filme. Skoraj ne verjamem, da kdo misli, da je ta program ustrezna zamenjava za filmsko gledališče!
Filmski program je navadno znanstveno-fan-tastično-bojevito-kvalitetni (bravo, izjeme!), filmi se menjajo iz dneva v dan, včasih celo iz ure v uro, da bi pa slučajno kdo razmišljal o tem, da človek tudi obisk kinopredstave planira, je verjetno preveč zahtevno. Vendar — vsaj tedenski programi bi morali biti objavljeni, se vam ne zdi!
Kljub novi, najmodernejši tehniki so projekcije včasih, milo rečeno, slabe (zlasti pri nekaj let 'starih filmih), filmi se mimogrede strgajo, niso
tekoči, včasih imaš ob »normalni« drami občutek, da zaradi slabe projekcije gledaš znanstveno fantastiko, zamude in premori bodo počasi postali naša navada!
Vstopnica menda ni draga — čeprav okrogel milijonček (stari!) za štiričlansko družino ne pomeni prav malo — matineje so cenejše, verjetno tudi zato, ker pričakujemo, da bodo v kino prišli zlasti mlajši in se naslajali ob različnih karate policajih (slučajno sem si ogledal ravno ta film), ki me je obenem še zelo presenetil, saj naj bi bil originalen naslov »karakter policaja«. Skoraj bi si upal trditi, da vem, zakaj taka sprememba naslova! Pa ni dosti pomagalo, dvorana je bila kljub temu slabo zasedena! Sploh so prevodi slaba točka naših filmov, ki bi jo morali odpraviti, saj imamo menda celo zakon, ki opredeljuje pod-naslavljanje. Ampak mi, kot da ga ni! Kar dva filma, ki sem si ju ogledal v zadnjem tednu, sta imela srbohrvaške podnapise. Verjetno naj bi bil to prispevek k boljšemu poznavanju srbohrvaškega jezika med nami.!
Tudi o posodobitvi ostalih dveh kinodvoran smo se pogovarjali. So se posodobile, so! Najbolj tista v Mengšu, za katero ne najdem besed, saj kinopredstav v njej ni več, Že vedo, zakaj!
Od pričakovanj, obljub, želja in zahtev je ostalo bore malo. Najbrž samo toliko, kot si zaradi našega »interesa in volje«, da obiskujemo kinopredstave zaslužimo. Je kriv še kdo drug? Bo kdaj drugače? Najbrž ne, ali pa! Nekdo bo moral potegniti prvo potezo! Gledalci bolj težko, ali pa tako, da sploh ne bomo več hodili v kino?
Osa
Tli Ji S<ž
vs
jil ni
■ n<
sc
in
V M
C
zlati slamnik
Uredniški odbor se je tokrat odločil, da zlati slamnik podeli izvajalcu gradbenih del kanalizacije v krajevni skupnosti Dob VGP Hidroteh- f nik, za hitro in dobro opravljeno delo ter za več kot očitna prizadevanja, da bi s svojimi posegi (prekopavanje cest, dvorišč ipd.) čimmanj ovirali življenje v Dobu . . . ČESTITAMO!
gorjaca rokovnjača
Gorjačo rokovnjača pa smo tokrat namenili lastnikoma avtobusov zaradi parkiranja njunih vozil v športnem parku, s čimer ne le uničujeta že tako skromne zelene površine, temveč z odpadnim oljem in odlaganjem odpadkov tudi svi-njata športni park. GRAJAMO! t.
__J0
RAZGIAJI, OBJAVE, RAZPISI
tfali oglasi
.^odam poceni komplet ^lnJo (13 elementov) s pokalnim koritom, hladilni-. štedilnikom 2 + 2 in strojem. Telefon: m:*o4 Zupan Helena, Pre-
t Vu    chova 43-
L  ?llžini Radio postaje v
cai Za sem našla moška ^optrijo. Zajec Fran-Ok' cesta talcev 14. lom- ,zelezniški . progi v »1 7oiah Prodam garažo; P- ul-580
Prodam dobro ohranjeno žensko kolo pony in dirkalno žensko kolo na 10 prestav; Tel.: 721-880
Prodam rabljen barvni televizor grundig in rabljen pralni stroj Gorenje. Infor-macijepo tel.: 721-076
Poslovni prostor za obrt (višina vsaj 2,60 m) vzamem v najem v Domžalah. Šifra: Lahko okolica Domžal
Prodam rabljeno cementno strešno opeko. Jasene, Krtina 20. _
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 737-278
Servis športne opreme in komisijska trgovina Jure Podgoršek, Domžale, Masljeva \ čestita svojim strankam ter drugim delovnim ljudem in občanom za 1. maj, praznik "ela ter priporoča svoje storitve servisiranja smučarske, teniške in druge športne opreme, hkrati pa vabi tudi k ogledu in nakupu Predmetov športne komisijske trgovine.
^hladni zemlji bom ?ocival,
pah prerastel bo moj •grob.
A'l Prijatelj ti boš užival, *ar mi usojeno ni b'lo.
(Perko) ZAHVALA
9b bolečem slovesu od zasega ljubega
JANEZA DIMCA-IVANA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežji ?enuu«b staliob strani ter se s svojo prisotnostjo, cvetjem in izrazi fsozalja poklonili njegovemu delu.
; Žena Marija, sinova vinko in Janez ter hčerka Majda z družinami
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je za vedno zaspal
FRANCI LUKAČ
V neutolažljivi bolečini, ki je ostala za njim se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste s cvetjem okrasili njegov prerani grob in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala tudi vsem prijateljem za izrečeno sožalje in podporo v težkih trenutkih.
Žena Slavka
Še zadnja se želja Je tebi spolnila fa truplo v domači « zemlji leži...
ZAHVALA
°b smrti drage tete
■ LENCE KAPLJA
slovenske izseljenke izrekamo iskreno zahvalo VSern, ki ste darovali cve-je, izrekli sožalje in jo sPremili v zadnji dom.
Lepa hvala govornikoma tov. Zormanu, Krajev-m skupnosti Vir ter predstavniku Slovenske izseljenske matice za čutno ^rečene besede slovesa. 5-ahvala tudi pevcem iz ^°mžal za ganljive pesmi.
vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, svaka, strica in brata
FELIKSA BURNIKA
kamnoseškega mojstra iz Mengša Ul. vstaje 3
Izrekamo iskreno zahvalo zdravniku dr. Janezu Vasletu za požrtvovalen in nesebičen trud, za izkazani izredni humanitarni čut in strokovno nego. Zahvaljujemo še vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala g. župniku za lep obred in pevcem za občuteno zapete pesmi, prav tako tudi mengeškim godbenikom za poslednje koračnice.
In navsezadnje hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, mu izkazali spoštovanje in ga ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
Solze, žalost, bolečina te zbudila ni.
V SPOMIN
Minilo bo leto dni, odkar si nas zapustila dobra mama
FRANČIŠKA GOSTlC
Čas ne more zmanjšati naše bolečine in ne za-temniti svetlega spomina nate in na tvoje delo.
Vsem, ki se jo lepo z mislijo v srcu spominjate, obiskujete in postojite ob njenem grobu, nosite cvetje se najiskreneje zahvaljujemo.
Hčerka Marija
z družino *
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mami, babice in prababice
MARIJE BLEJEC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarne prispevke za dobrodelne namene, kakor tudi za spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Marti Rižnar za pomoč in lajšanje tegob ob njenih zadnjih dneh življenja, g. župniku za poslovilne besede in lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo zapete pesmi ob slovesu. Vsem še enkrat najlepša hvala! Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, dedka in strica
JOŽETA LAMUTA st.
iz Domžal Ni več trpljenja in bolečin.
V 67. letu starosti smo 19. marca 1988 položili utrujeno telo k večnemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo smo dolžni dr. Zenkovičevi za nesebično pomoč ob vsakem času in patronažni sestri Počivavškovi za obiske na domu v času njegove bolezni. Prisrčna hvala tudi stanovalcem bloka na Ljubljanski 101. Hvala pevcem in praporščakom ter g. kaplanu za lep poslovilni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena, vzame ti, kar si imel najraje
in ti podeli pusto osamljenost, polno spominiv
V SPOMIN
2. maja mineva leto dni, odkar nas je po težki in neozdravljivi bolezni mnogo prezgodaj zapustil
PAVLE URANKAR
Delo in trpljenje je bilo tvoje življenje. Prezgodaj te je iz naše sredine vzela kruta usoda. Ostala je le praznina, tišina in bolečina.
Prisrčna zahvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in prinašate cvetje.
Njegovi
V SPOMIN
21. maja mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož in oče
PAVEL ŠINKOVEC
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre
PAVLE NAKRST, roj. Burja
iz Zaboršta pri Domžalah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste v teh trenutkih sočustvovali z nami in nam izrekali sožaljej darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala upravi Doma za ostarele občane v Domžalah.
Zahvaljujemo se oktetu Tosama za lepo zapete ža-lostinke in gospodu župniku iz Domžal za lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede ter Ivanki Ogorevc za lep poslovilni govor in hvala vsem praporščakom.
Vsem še enkrat najlepša hvala.
VSI NJENI
RAČUNALNIŠKI SISTEMI
Servisiranje in programiranje
Qz. commodore
Oata 5ystems
Ladislav Jeretina ing.
61230 DOMŽALE Sp. Jarše 38 a
Pojasnilo!
V 6. številki Občinskega poročevalca je prišlo do neobjave zahvale, ki jo je v uredništvo dostavil tov. Franc Blejec iz Mengša. Za storjeni spodrsljaj se tov. Blejcu uredništvo opravičuje.
Uredništvo
Komunalno podjetje Domžale obvešča:
ODVOZ SMETI MED PRAZNIKI
Komunalno podjetje Domžale TOZD Komunala, Enota javna higiena obvešča uporabnike komunalnih storitev, da bo med prazniki 27. aprilom in L majem odvoz gospodinjskih odpadkov organiziran po naslednjem razporedu:
Namesto srede, 27. aprila bo odvoz odpadkov organiziran v torek, 26. aprila.
Namesto ponedeljka, 2. maja bo odvoz odpadkov organiziran že v petek, 29. aprila
Namesto torka, 3. maja pa bo odvoz odpadkov organiziran v sredo, 4. maja.
Uporabnike prosimo, da na omenjene dneve postavijo smetnjake na odvozno mesto do 6. ure zjutraj.
PlASTeiKfc
PREDELAVA PLASTIČNIH MAS
61235 Radomlje Cesta radomliske čete Telefon: 061-721 519
Plastenka vabi k delu:
Potrebujemo več delavcev ali delavk za občasna dela za prebiranje plastičnih odpadkov. TOZD »Plastenka«, Radomlje
FERMI
Milan Židanek, Radomlje Cesta Radomeljske čete 24/c.
VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA - 1. MAJU
Obenem se priporočamo za usluge, izdelave ter obnove sklopnih ter zavornih elementov.
Mercator
ETA Živilska industrija Kamnik, p.o. Nudimo tudi ustrezno delo in zaslužek učenkam, ki se nameravajo po končani osemletki zaposliti, kakor tudi učencem in dijakom med počitnicami, ki bodo stari 15 let, katere vpisujemo že sedaj.
Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi delovne organizacije.
MINI MARKET
Loka pri Mengšu Mušičeva 26
ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA -1. maju.
Priporočamo svoje usluge in obveščamo cenjene kupce, da je trgovina odprta za prvomajske praznike od 8. do 12. ure.
NATAŠA PAVLI Ljubljanska 91 blok SPB 2 dvorišče tel.: 723-566
Cenjene stranke obveščam, da nudim v svoji prodajalni kompleten izbor usnjene galanterije in opravljam popravila usnjenih izdelkov.
Odprto vsak dan od 16. do 20. ure. Sobota zaprto.
SE PRIPOROČAM!
VIDEO
SAT Slovenija
Florijan GrudniK  61230 Domiale, Vegova S. tel 061/721-367
MESEC VIDEOTEKE SLOVENIJA
Vpis brez članarine;
polovična cena izposojene kasete; brezplačno snemanje s kamero pol ure za člane nad pol leta najnovejši filmi v slovenščini ti prevajanje filmov v slovenščino 'm najnovejše risanke in še in še...
VIDEOTEKA SLOVENIJA JE Ti Odprto vsak dan razen nedelje!
NA KOLIČEVEM ZA 1. MAJ
Domžalčani smo se že navadili, da za 1. maj praznujemo na Količevem ... Prizadevni organizatorji praznovanja v društvu Budničar tradicije tudi letos ne bodo izneverili.
— 27. aprila bo slovesna postavitev mlaja
— 30. aprila ob 20h bo začetek proslave s kratkim kulturnim programom
— ob 21h prižiganje kresa in nato praznovanje ob zvokih ansambla »STUDIO 6« do 01. zjutraj
— 1. maj ob 6h zjutraj organiziramo povorko po ulicah, ki se konča ob 7.30 z budni-čarskim golažem.
VIDIMO SE NA KOLIČEVEM!
Planinsko društvo Janez Trdina iz Mengša pripravlja:
tradicionalni pohod »rašica 88«
Planinsko društvo Janez Trdina iz Mengša bo tudi letos organiziralo pohod na Rašico. Udeleženci, ki bodo imeli žige vseh treh kontrolnih točk (gostilna Ručigaj na Dobe-nu, vrh Rašice in odcep poti na greben), prejmejo značke. Pot je dolga približno 10 km, to je 3 ure zmerne hoje in je dodatno markirana.
Pohod bo v sredo, 23. aprila s pričetkom od 7. do 9. ure s štirih startnih mest:
1. Mengeš — Osnovna šola Matija Blejca-Matevža
2. Trzin — sedež KS
3. Domžale — spomenik žrtvam NOV
4. Črnuče — Savski most
in ciljem na Mengeški koči na Gobavici. Tokrat pripravljamo tudi novost — tek. Najhitrejši prejme prehodni pokal. Tekači morajo izpolnjevati enake pogoje kot ostali pohodniki (žige), start za tek pa je samo v Mengšu.
DRUŠTVO NEKADILCEV DOMŽALE
pri OK SZDL Domžale
vabi svoje člane in somišljenike na
PRVI OBČNI ZBOR DRUŠTVA
Občni zbor društva nekadilcev Domžale bo v sredo, 11. maja 1988 ob 18. uri v SEJNI SOBI skupščine občine Domžale.
Vsi, ki vam je mar zdravo bivalno in delovno okolje in ki vam ni vseeno v kakšnem zraku živite, vabimo, da pridete na občni zbor!
Vabilo kamniških študentov — pevcev
Mešani študentski pevski zbor Kamnik vas 6. maja ob 19.30 vabi na jubilejni koncert ob tridesetletnici zbora, ki bo v prostorih srednješolskega centra v Kamniku.
Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI p. o. Jarše 61230 DOMŽALE
induplati
razpisuje
KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1988/89
Program oz. poklic	zaht.	štip.	šol. letu
	pok.		88/89
Tekst, mehanik I —			
strojni predilec II	III	2	2
Pomoč, tekst, mehanika			
— strojni tkalec I	II	1	2
Pomoč, tekst, mehanika			
— previjalec	II	2	2
Pomoč, tekst, kemik —			
barv. pomoč.	II	2	2
Tekst, mehanik I —			
strojni tkalec II	III	1	2
Tekst, kemik I — opreter			
tekstilij	III	1	2
Tekst, kemik I — barvar			
tekstilij	III	1	2
Tekst, mehanik II —			
tkalec	IV	4	3
Tekst, mehanik II —			
predilec	IV	1	2
Tekst. obrt. konfek. —			
krojač	IV	1	3
Tekst. obrt. konfek. —			
šivilja	IV	1	3
Tekst. konf. tehnik —			
tekst. konf. tehnik	V	1	2
Pomoč, tekst. konf. —			
konf. pomočnik	II	1	2
Računalništvo — dipl.			
ing. računalništva	VII	2	1
Kandidati za štipendijo naj pošljejo prijave oz. vloge do 15. julija na naslov:
Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI p. o. Jarše, p. Domžale Kadrovska služba Zg. Jarše 20 61230 DOMŽALE
K prijavi oz. vlogi za štipendijo (Obr. DZS SPN — 1 »Vloga za uveljavljanje socialnovarstve-nih pravic«) je treba priložiti:
— potrdilo o vpisu v šolo
— overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala
— potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine),
— potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu; navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Starši upokojenci priložijo odrezek od pokojnine za mesec december 1987.
Opozarjamo kandidate, da pomankljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega povprečnega mesečnega osebnega dohodka zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (271.063.— din)
Kadrovska štipendija bo izjemoma podeljena tudi mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojnoizobraževalne programe ne bo dovolj ustreznih kandidatov, o čemer se morajo sporazumeti udeleženci samoupravnega sporazuma o občini.
Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavskih in kmečkih družin.
Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 15. avgusta 1988.
Če vseh razpisanih štipendij v rednem roku ne bomo podelili, bomo do 30. avgusta sprejemali naknadne prijave za nepodeljene štipendije. Te kandidate bomo o izboru obvestili do 15. septembra 1988.
Vse ostale štipendije za prve letnike so bile objavljene v začetku marca v časopisu Delo.
POSLOVNOST JE SKRIVNOST USPEHA?
Preglejte naš cenik, prihranili boste denar!
Restavracija Repovž Domžale
i
OBČINA DOMŽALE
Komisija za delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge
1. OPRAVLJANJE SANITARNIH INŠPEKCIJ SKIH PREGLEDOV
Pogoji za zasedbo: dipl. organizator dela (VIS VII), 3 leta delovni izkušenj ali višji sanitarni tehnik (VŠ VI), 5 " delovnih izkušenj strokovni izpit za inšpektorja aktivno znanje slovenskega jezika
2. OPRAVLJANJE   POŽARNIH INŠPEKCIJ SKIH PREGLEDOV
Pogoji za zasedbo: dipl. varnostni inženir (VIS VII) ali druge ustre' zne tehnične smeri (VIS VII), 3 leta delovnih \t kušenj ali
varnostni inženir (VŠ VI) ali druga ustrezne teb; nične smeri (VŠ VI), 5 let delovnih izkušenj strokovni izpit za inšpektorja aktivno znanje slovenskega jezika Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let Določeno je trimesečno poskusno delo. Prijave z življenjepisom ter dokazili o izpolnjc vanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi upravnih organov in strokovnih služt občine Domžale.
L
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE 61230 DOMŽALE, Ljubljanska 36 Telefon: 721-110, 721-350
GREMO NA MORJE ... (v kolonijo) (obvestilo staršem)
Zveza prijateljev mladine Domžale organizir* med počitnicami letovanje šolarjev v počitnb. škem domu Savudrija.
POSAMEZNE IZMENE SO: SAVUDRIJA   I. 27. 7.- 5. 8.1988 II. 5.8.-18.8.1988 Cena za letovanje: I. izmena (10 dni)        140.000 din II. izmena (14 dni)      195.000 din
Plačilo je možno v več obrokih. Starši, ki prejemajo otroški dodatek, naj ob prijavi prinesejo UGOTOVITEV o višini dodatka. Če želite prijaviti svojega otroka, prosimo, da jih prijavite do! 15. 5. 1988 na Zvezo prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska 36.
Ob prijavi boste dobili tiskovino, katero boste potrebovali ob obisku pri zdravniku. Vsak otrok mora biti ob odhodu na letovanje zdravniško pregledan. Obenem boste prejeli tudi položnico za plačilo letovanja.
Pohitite z prijavami, število mest je omejeno
DELAVCI PRI OBRTNIKIH - ČLANI SINDIKATA!!
RAZPIS
letovanja v stanovanjskih prikolicah 00 sindikata delavcev zaposlenih pri obrtnikih v občini Domžale
Prijavite se najkasneje do TORKA, 10. maja 1988 na naslov: 00 sindikata delavcev zaposlenih pri obrtnikih, Vir, Šaranovičega 21 a, Domžale, tel.: 723-592.
V pisni prijavi navedite KDAJ ŽELITE LETOVATI (glavni in rezervni termin) in KJE (Vrsar, Banjole).
PRIKOLICE SO OPREMLJENE ZA BIVANJE i PETIH OSEB, IZMENA TRAJA 10 DNI, CENA BIVANJA PA JE 100.000.- DINARJEV.
PRAVICO LETOVANJA V PRIKOLICAH IMAJO IZKLJUČNO ČLANI OO, zato prijavi priložite dokazilo o plačilu članarine od 1.1.1988 dalje.
Prednost pri razporeditvi na letovanje imajo člani OO, ki do sedaj še niso letovali v stanovanjskih prikolicah naše OO.
V pripravi:
KOLEDAR STARIH BARVNIH RAZGLEDNIC DOMŽAL
Nena Šinkovec, izdelovalka drobnih lese-™n predmetov z Vira, Bevkova 8 (tel.: '23-342) se pripravlja na nadvse zanimivo Publikacijo. Gre za idejo uresničiti koledar starih barvnih razglednic Domžal v zastek-tenem lesenem okvirju. t Ker gre za izredno lepo in v vsakem našem domu dekorativno popestritev, bi bilo prav, da se delovne organizacije že sedaj odločijo za ta koledar, namesto da tiskajo svojega, nemalokrat dražjega. Zlasti še, ker le avtorica oz. založnica pripravljena delovnim organizacijam koledar ustrezno prilagoditi z napisi in propagandnimi sporočili.
V uredništvu smo osnutek koledarja videli in lahko zatrdimo, da gre za izredno lepo publikacijo, ki bo v okras tudi poslovnim prostorom, kot tudi zasebnim stanovanjem. Avtorica poziva DO, da se glede naročil obrnejo nanjo ali pa na Občinski sindikalni svet Domžale.
OBČINA DOMŽALE Sekretariat za občo upravo
Sekretariat za občo upravo organizira
JAVNO DRAŽBO i NAJDENIH PREDMETOV
j v torek, dne 26.4.1988 ob 9. uri na dvorišču ' Skupščine občine Domžale, Ljubljanska 69. Seznam najdenih predmetov je objavljen na oglasni deski občine Domžale. Ogled najdenih predmetov je možeh v ponedeljek 25.4.1988 od 12. do 16. ure in v torek 26.4.1988 od 8. do 9. ure.
Oškodovanci, ki imajo dokazilo o lastništvu lahko v tem času prevzamejo svoje predmete.
Opravičilo
Zaradi napak pri stavljenju rokopisnega teksta Obč. sveta ZSS Domžale je prišlo v 6. številki občinskega poročevalca na 2. strani v poročilu o letni programsko volilni konferenci do vrste napak in nepravilnosti.
Uredništvo se avtoricama teksta Justi Arnuš in Marjani Lubinič ter bralcem opravičuje.
POZIV OŠKODOVANCU!
Delavci postaje milice so osumljencu, ki so ga obravnavali za kazniva dejanja, zasegli tudi avtomobilski akumulator.
Storilec je povedal, da je akumulator ukradel iz osebnega avtomobila Zastava 126 P rjave barve, kateri je bil proti koncu leta 1987 neugotovljenega dne parkiran na bencinski črpalki v Mengšu.
Ker oškodovanec tatvine ni prijavil prosimo, da se čimprej zglasi na postaji milice v Domžalah Ljubljanska 102, kjer bo lahko akumulator dobil.
POSTAJA MILICE
STANOVANJSKA ZADRUGA DOMŽALE
praznuje 5. obletnico uspešnega delovanja
vse člane Stanovanjske zadruge Domžale vabimo na
ZBOR ZADRUŽNIKOV
ki bo 7. maja 1988 ob 20. uri v Hali Komunalnega centra Domžale.
Na srečanju zadružnikov članov Stanovanjske zadruge Domžale z organizacijami stanovanjskega gospodarstva, dobavitelji gradbenega materiala bomo pregledali naše uspešno dosedanje delo, podelili priznanja ter se pomenili o na-daljnem delu.
Organizirali smo družabni večer ob zabavni glasbi ansambla ŠOK, zato pričakujemo vse člane, ki so že zgradili in še gradijo svoj dom.
Predsednik organizacijskega odbora:
Vito HABJAN, 1. r.
Komunalno podjetje Domžale obvešča:
SPET KOSOVNI ODVOZ SMETI...
Komunalno podjetje Domžale, TOZD Komunala, Enota javna higiena obvešča uporabnike komunalnih storitev na območju občine Domžal, da bo v dneh od 18. do 22. aprila 1988 organiziran odvoz kosovnega materiala.
Odvoz bo potekal istočasno z odvozom gospodinjskih odpadkov. Uporabnike prosimo, da postavijo kosovne odpadke ob smetnjake na dan odvoza do 6. ure zjutraj.
Komunalno podjetje Domžale, TOZD Komunala, Pogrebna služba obvešča, da je v sklopu svoje dejavnosti organizirala tudi prodajo in montažo nagrobnih spomenikov. Spomeniki so izdelani iz naslednjih kamenin: jablaniški granit, jašaniški granit, prilepski marmor »sivec« in »časka«.
Rok dobave in montaže je največ 90 dni od dneva naročila.
Spomenike in nagrobne robnike lahko izberete in naročite pri Komunalnem podjetju Domžale, Savska c. 34 pri tov. Pevcu ali tov. Erjavcu na podlagi predhodno ogledanih vzorčnih kamenin in kataloga spomenikov.
KRAJEVNA SKUPNOST IHAN
OBVESTILO
Vse občane krajevne skupnosti Ihan obveščamo, da bodo od 1. aprila 1988 dalje na sedežu krajevne skupnosti v Domu družbene samozaščite v Ihanu uradne ure za krajane.
Uradne ure dobo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu od 18. do 19. ure.
Prosimo občane, da vse zadeve urejajo v času uradnih ur.
Krajevna skupnost Ihan
»SEMESADIKE« MENGEŠ
\
f>
tu izvozno-uvozno podjetje
v"
TOZD
nudi poceni kvalitetno seme. sadike za pogozdovanje, parke in drevorede.
Čestitamo ob praznovanju in želimo
veliko delovnih uspehov vsem delovnim ljudem in občanom!
TEKSTI L
filc mengeš
o. sol. o.
Blejčeva 4 61234 Mđngeš
izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in iglane filce ter končne izdelke iz filca.
Delovni kolektiv želi veliko delovnih uspehov vsem občanom in čestita za praznik
f^D TOSAMA
vsem poslovnim partnerjem, delovnim kolektivom in občanom čestiramo za praznik!
PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE!
TOVARNA TRAKOV IN ELASTIKE
po.
61234 MENGEŠ, Glavni trg 18
Strankam, poslovni ni partnerjem ter delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku dela in jim želimo nadaljnih uspehov v prihodnje.
Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov n.sol.o
a
fUl
n o
(fi)
S TOZD KEMIJA v Mengšu
Proizvajamo farmacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske preparate, droge in učinkovine.
OB PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM OBČANOM DOMŽALSKE OBČINE!
Obrtna zadruga
ZORA BOMZMM po.
61234 MENGEŠ, Prešernova 33
Kooperantom, poslovnim partnerjem ter vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku dela.
A-S DOMŽALE
ČESTITA VSEM DELO VNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE DOMŽALE ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ
ter obenem predstavlja svojo dejavnost Dejavnost delovne organizacije je:
— izdelava karoserij ter delov karoserij za tovornjake, avtobuse, priklopna vozila ter delovne stroje; nakup in prodaja rezervnih delov na drobno; proizvodnja kovinskih stavbnih in drugih konstrukcij; nakup, popravilo in prodaja rabljenih in poškodovanih vozil
Tovarna strojev Domžale
p. o.
Vsem občanom čestitamo ob prazniku in želimo veliko delovnih uspehov/
»
LJUBLJANSKA CESTA 18   TEL.: 061-721-502, 721-374, 721-249 TELEGRAM "TERMIT",   , POSTA 61230 DOM2ALE
RUDARSKO PODJETJE KREMENOVIH PESKOV IN OPLEMENITENJE NEKOVIN n. sol. o.
v
Čestitamo za praznik
in želimo obilo delovnih uspehov!
papirnica koliCevo
Količevo, Papirniška 1 61230 Dom tale
PREMAZNI, TRIPLEX in DUPLEX RAZNI TEHNIČNI PAPIRJI in KARTONI SPECIALNE LEPENKE Telefon: (061) 721011, 721209, 721409 Telex: 31215 YU KARTON
Proizvajamo:
KARTONE: premazne, nepremazne dupleks in tripleks ter specialne vrste kartona PAPIRJE: težko propustne, ovojne in embalažne
LEPENKE: specialne vrste za potrebe obutvene, elektro in tekstilne industrije
ČESTITAMO ZA PRAZNIK
K>
Komunalno podjetje Domžale
61230 Domžale, Ljube Šercerja 4, telefon: (061) 721-426
Vsem porabnikom naših storitev, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom
čestitamo ob 27. aprilu — dnevu O F in J. maju —prazniku dela!
Efc^j—1 KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE W hidrometal
Mengeš, Gorenjska cesta 9
nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge:
— izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda,
— izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode,
— izdelava in montaža opreme za obdelavo blata
in čestita ob prazniku dela in dnevu OF
uu
induplati
Čestitamo k prazniku!
Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI r. o. JARŠE, p. DOMŽALE
INDUSTRIJSKI KOMBINAT »PLANIKA« KRANJ TOZD TOVARNA OBUTVE »MOJCA« LUKOVICA
v
Čestita za dan O F in praznik dela
ljubljana
TOZD INŽENIRING TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM MENGEŠ, Ropretova 16, tel. 737-395
Poslovnim partnerjem, strankam ter vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku dela ter priporočamo obisk v naši trgovini v Menšu
UNIVERZALE DOMŽALE
INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O.
KIDRIČEVA 4
ZA PROSTI ČAS, PRI REKREACIJI
IN ŠPORTU,
FUNKCIONALNA
IN ELEGANTNA OBLAČILA
IZDELKI
UNIVERZALE DOMŽALE
Vir, šaranovičeva 21 a
Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom za praznik dela — 1. maj
PSLOVENIJALES
DELOVNA ORGANIZACIJA LESNA IN POHIŠTVENA INDUSTRIJA
RADOMLJE
PriPoročamo vam nakup naših izdelkov:
~~ visoko kvalitetnega sedežnega pohištva ~~ usnjenih počivalnikov in sedežnih garnitur "~ žaganega lesa ~~ visečih stropov
"~ stebelnih rezkarjev za numerično vodene rezkalne stroje
VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU IN ŽELIMO VELIKO DELOVNIH f USPEHoy!
Mercator - Rožnik
trgovina na drobno, n.sub.o. tozd
Grmada
Čestitamo vam ob prazniku dela — 1. maju in se vam priporočamo za nakup v naših trgovinah.
"i OBRTNIK MENGEŠ
"OBRTNIK" MENGEŠ, PREŠERNOVA 2
obrtna delovna ORGANIZACIJA za IZVAJANJE obrtniških in storitvenih DEL po.
ysem poslovnim partnerjem in strankam čestitamo za praznik dela. Priporočamo nasledke usluge in storitve:
"— zidarstvo, fasaderstvo in ostala gradbena dela —- ključavničarska dela
— steklarska dela
— parketarska dela, pečarska, slikopleskarska dela in vodovodne instalacije
/K
dSJSl? trgovsko gostinska DO
NAPREDEK
n. sol. o. domžale
DELAVCI NAPREDKA ČESTITAJO SVOJIM CENJENIM KUPCEM ZA
1. MAJ PRAZNIK DELA
\mR SE PRIPOROČAJO ZA NAKUPE IN OBISKE SVOJIH ŽIVILSKIH, NEŽI-VILSKIH IN GOSTINSKIH POSLOVNIH ENOT.
r
razvojni p zavod domžale
vam ob uspešnem poslovnem sodelovanju pri
— izdelavi strokovnih podlag za pripravo prostorskih izveden aktov in opravljanjem tehnično-strokovnih nalog v zvezi z urbanističnim načrtovanjem in drugimi posegi v prostor,
— svetovalnem inženiringu na področju stanovanjskega, komunalnega, cestnega, energetskega gospodarstva in stanovanjskega zadružništva ter družbenih dejavnosti in za potrebe organizacij združenega dela in občanov regije ter drobnega gospodarstva in
— ekonomskih, organizacijskih in tehnoloških storitev s področja konzultanskih dejavnosti ter ostalih študij analiz in razvojno raziskovalnim nalog
ČESTITAMO OB I. MAJU
TOZD MLINI DE Domžale
Vsem svojim poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku dela — 1. maju.
Priporočamo svoje izdelke in storitve!
SPECIALNI KEMIČNI IZDELKI IN TEHNOLOŠKE STORITVE
6123S RADOMLJE, P. P. 58. PRESERJE. KAJUHOVA 4. TEL 06» 722 749, 722 941
ČESTITAMO ZA 1. MAJ
[engeš
SE PRIPOROČAMO IN ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA
IZDELOVANJE NOTRANJE OPREME IN POHIŠTVA
Mengeš, Blejčeva cesta
Telefon: (061) 737-137, 737-321
Tek. rač. št.: 50120-601-30138 LB Domžale
ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA
kmetijska zadruga emona
61230 Domžale
čestita za praznik 1. maj vsem svojim kooperantom in ostalim občanom in priporoča široko paleto kmetijskega in gradbenega repromateriala v trgovinah in zadružnih enotah: trgovina nasproti Kuriva
v Domžalah, Jarše, Lukovica, Moravče, Kamnik, Komenda, Jezica in Dol.
Čestitkam se pridružuje tudi Hranilno-kreditna služba.
Splošna gradbena dejavnost BETON —- Zagorje ob Savi n. sol. o. TOZD GRADNJE DOMŽALE Ljubljanska 72a
Priporoča svoje storitve in čestita k prazniku!
30 let
-v
—v
■v—"V>
v naših prodajalnah na
duplici in v Črnučah vam
priporočamo ugoden nakup jedilnih jajc, nudimo pa vam tudi meso piščancev in veliko izbiro kvalitetnih izdelkov iz perutninskega mesa
ELEKTROTEHNA
do Melodija
tovarna glasbil in učil, p.o. Trdinov trg 4, 61234 Mengeš
ELEKTROTEHNA — MELODIJA
proizvaja svetovno priznane proizvode:
— klavirske harmonike od 40 do 120 basov
— diatonične harmonike
— klasične kitare
— električne kitare
— notne zvočne table
— orkestrsko elektroniko
— pribor za glasbene instrumente
PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE!