OVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de l;i Propiedad Intelectual No. 032878. ■■WmeBESMHeaRIBSSEHEHMSM PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1057, U, T. 59-3687 Bs. Aires AÑO (Leto) VIII BUENOS AIRES, 2S de Octubre (oktobra) 1937 Núm. (štev.) 42 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se xie vračajo BE33KIH2S3S2 fašistični imperializem p0ložai vlade dr. StojadiDoviča trden V zvezi z zadnjimi zapletljaji v mednarodni politiki Evr'ope, kjer izgleda, da stvari vedno bolj in u-sodno dozorevajo tako, da utegnejo privesti do težke (tragedije. je prav, če smo poučeni, kakšni so načrti povzročitelja sedanjega nemirnega stanja v starem svetu — fašističnega imperializma. Mussolini, ki je, podpiran od kapitalizma in končno tudi od cerkve, popolnoma zavladal, italijanskemu ljudstvu, nima sedaj več takih sovražnikov v notranjosti, da bi mu povzročali preglavic, pa se je radi tega vrgel na utiranje poti zs- izvedbo svojih imperialističnih načrtov, ki jih je fašistični tisk že nrno gokrat razlagal v svojih stolpcih in ki jih lahko označimo s temi le besedami: obnovitev nekdanjega rimskega imperija. Sredozemsko morje smatra Italija za. svoje in radi njega se že več let prikrito in odkrito preriva z Anglijo. Težnje za nadvlado na tem morju so v zvezi s kolonijalnimi cilji Italije. Na bregovih Eritreje in Somalije se je Italija ž? zdavnaj u-trdila; od tam je vpadla v Abesi-nijo ter jo podjarmila. Sedaj se u" trjuje v Libiji ter obenem pridno agitira po Egiptu in Sudanu z ne-menom, da nekega dne zasede v ozemlje od Libije do Abesinije. % Na Balkanu ima Italija svojo postojanko v Albaniji nekaka vrata na Balkan. Na severni strani se je Mussolini vsaj zaenkrat moral pogoditi s Hitlerjem, do kam bo segala enega in drugega "pravica", kajti Nemčija ima tudi svoj imperialni načrt, Na zapadu se je Mussolini baje že močno utrdil v Španiji in morda le niso prav brez vsake osnovne ve-«ti, ki mu pripisujejo namen, da to deželo popolnoma podvrže svojemu vplivu in si tam ustvari postojanko za vpad v drugo deželo, ki so ji nekdaj ukazovali Rimljani — v Francijo. Kakor je res, da se ti načrti zde blazni, tako je res, da so se z nji-' nii že mnogokrat navduševali italijanski fašisti, ki v svojem fanatizmu razlagajo, da bo Mussolini postal Iz razlogov, o katerih smo obšir- ( ča njihovo nesigurno rešitev bodoč-no spregovorili v predzadnji šte- nosti, t,j. ustavodajni skupščini, ki vilki Slovenskega lista, smo bili naj bi na novo začela razpravljati mnenja, da se ne bodo uresničile na- j o državni uredbi. Poleg tega tudi ni povedi, ki so prihajale z raznih | prav nič gotovega znano, kakšno strani, da bo vlada dr. Stojadinovi- j številno moč, ki je v demokratičnih ca padla. Zadnje vesti iz Beograda državah odločilna v tem pogledu, potrjujejo utemeljenost naših izva- i ima nova opozicijska koalicija. Do-janj. V prestolici sta namreč začela ¡ čim je za dr. Mačka mogoče vsaj zasedati skupščina in senat, ki sta | približno ugibati, koliko ljudi pred-radi tega obnovila svoje oblasti. Vstavlja, o srbskih opozicijskih vodi- obeh zbornicah sta bila izvoljena na predsedniško mesto kandidata •vladne Jugoslovanske radikalske za-jednice: g. Mažuranic v senatu in g. Čiric v narodni skupščini, in sicer oba z veliko večino. Pomemben je izid volitev v senatu, kjer je imela opozicija doslej znatno moč ter je pred volitvami skušal okrepiti njene šance senator Banjanin. ki je ostro kritiziral delo vlade. Mnenja, da bo moral dr. Stojadi-novic predati vlado opoziciji, se je izkazalo najmanj kot preuranjeno. Sporazum, ki ga je dr. Maček skle-nis s srbsko opozicijo, je v važnih točkah, ki se tičejo zahtevane spremembe ustave, nepopoln in prepuš- GIJON JE ?ADEL V četertek so Franeove čete zasedle mesto in tudi Oviedo je v njihovih rokah. — Člani asturijske vlade so bili baje zajeti na morju. Po zavzetju Santanderja je revolucionarna vojska začela prodirati v asturijsko pokrajino, v smeri proti Oviedu in Gijonu, kamor so se bili zatekli zadnji pristaši valencijan-ske vlade v tej pokrajini, popolnoma odrezani, po suhem in po morju od ostale republikanske Španije, od katere niso mogli pričakovati nobene pomoči. Revolucionarna ofenziva proti Gijonu se je začela v sept. in dasi so vstaši razpolagali z veliko premočjo v bojevnikih in materialu, s:o le počasi napredovali, deloma zato, ker so asturijski rudarji krčevito branili utrdbe svojlega tako-zvanega "gijonskega obroča", delo- teljev, ki so z njim sklenili sporazum, ni nič določnega znano, koga imajo za seboj. To bi morale pokazati šele volitve, a za volitve sedaj čas ni najbolj primeren. Zato je jasno, da za dogledno bodočnost ni pričakovati nikakih važnejših sprememb v notranjem političnem položaju Jugoslavije. Sedanje zasedanje, ki je pokazalo, da more vlada dr. Stojadinoviča računati s trdno večino v obeh zbornicah našega parlamenta, bo trajalo do aprila. Kakor poročajo listi, bodo zahteve opozicije ena izmed najvažnejših točk bodočih razprav v narodni skupščini in v senatu. ajanja v Londonu LE MALO IZGLEDOV JE, DA BO MOGOČE DOSEÁI KAK SPORA ZUM — ITALIJANI TRDE, DA I MAJO V ŠPANIJI SAMO "KAKIH 40.000" PROS TOVOLJCEV ma. pa tudi zato, ker jih je v ope- ' " 'T"" """ racijah oviralo slabo vreme. Jasno imperator vseh latinskih narodov. J . v , »,. .v . , • • r pa je bilo ze od samega začetka, da Ali ga niso že neštetokrat primerjali H J . . .. . , , se osamljeni Asturijci ne bodo mogli trajno upirati. V sredo so Franeove čete vkorakale v Gijón in zasedle so tudi Oviedo, kjer so .republikanci od začetka, državljanske vojne dalje oblegali po sadko poveljnika Arande, katero je sedaj, po tolikih mesecih, rešila vstaška vojska. Mnogi republikanci so se umaknili v gorovje in se bodo skušali tam še dalje upirati pohodu revolucio-narcev. Glavni odpor v Asturiji pa je sedaj strt, dasi to nima nobenega z Napoleonom? Ali ni sam dejal pred nedavnim, da bo fašizem zavladal vsej Evropi? Nič manj imperialističnih namenov nima v Evropi nemški fašizem, ki se ne omejuje samo na ono, k Je Hitler v svojem programu "Mein Kampf" označil kot prvo nalogo Nemčije — da združi vse Nemce v Evropi v eno samo državo — marveč obrača svoje poglede tudi proti Jugu in proti vzhodu, na rodovitne kraje, kjer prebivajo slovanski narodi. odločilnega pomena na poloažj v o-Kdaj se bo začel usoden boj, s stai¡ Španiji, katerim bosta skušali fašistični dr-, Kakor poročajo listi, so revolu-z*vi uresničiti svoje imperialistične c¡onarci zajeli na morju dve ladji, načrte? Nekateri trde, da se je, kar na katerih so se nahajali begunci iz «e Evrope tiče, že začel v Španiji • (Jijona; ™ed zajetimi so baje tudi 7n čaka samo na. prvo ugodno prili- V8¡ ¿iani asturijske vlade, ko, da se raztegne še drugam. j y Aragoniji se pa pripravlja se-čim preje pride do obračuna s daj velika bitka med revolucionarno tašistieniji nasiluiki tem bolje. Lju- vojsko in med četami, ki jim pove-<"ka zavednost po vsem svetu je že Ijuje republikanski general Pozas, toliko napredovala, da bo vedela ko- Vladna vojska baje z uspehom ope-podpreti. . rira v smeri proti Zaragozi. Na prvi seji odbora za ne vmešavanje, ki se je v petek sestal v Londonu. so zastopniki posameznih vla-s:ti obrazložili stališče svojih vlad. Francozi so izjavili, da bodo v bodoče sami sklepali o nadaljnjem zadržanju v vprašanju španske državljanske vojne, če na sedanji konferenci ne pride do nobenega pametnega sklepa, minister Eden pa je s posebnim poudarkom naglasil, da je od londonskih razgovorov odvisen mir v Evropi. Prvi predlogi za odpoklic tujih borcev iz Španije so sprožili dolgotrajne debate, iz katerih se je izkazalo, da je vprašanje trd oreh. Italijani so na pr. predlagali, naj bi se najprej Francu priznale pravice bojujoče se države, čemur so se uprli Francozi in Rusi. Da bi stvar ne obtičala na mrtvi točki, so zastopniki Francije sprožili predlog, naj bi se najprej izvršil nekak "simboličen odpoklic" tujih prostovoljcev, in sicer sorazmerno s številom tujcev, ki se borijo v enem in drugem taboru, šele potem naj bi se Francu dale nekatere izmed pravic, ki jih imajo vojskujoče se države. Tega pa spet. Italijani niso hoteli sprejeti, in poleg Nemčije in Portugalske so bili celo Rusi mnenja, da so francoski predlogi nesprejeml-ljivi. In tako so pogajanja obtičala na mrtVi točki, dokler niso Italijani prišli z novim predlogom: naj bi odbor poslal v Španijo posebno komisijo, katera naj bi proučila, koliko tujcev se bori na strani Franca in koliko na strani valencijanske vlade. V Rimu so namreč začeli 'v zadnjem času trditi, da je v Španiji le kakih 40.000 Italijanov in da ima republikanska vlada mnogo več tujcev na svoji strani. Opazovalci menijo, da ustvarja i-talijanski predlog možnost za nadaljevanje pogajanj, vendar pa se nam tak optimizem ne vidi preveč upravičen. Če konferenca na to pristane, bo minulo mnogo časa, preden bo komisija mogla javiti, koliko tujih državljanov se bori na španskih tleh, če bo sploh mogla to storiti. Verjetno je namreč, da bi toliko ena kolikor druga stranka skušali prikriti čimveč tujcev in na vsak način je gotovo, da ne bi ne revolucionarci in ne republikanci delali na to, da se komisiji olajša posel. In tako bi se nadaljevanje pogajanj spet za- vleklo za nedoločen čas, kaj pa naj rečemo šele o rešitvi vprašanja. Italijani bi s temm dosegli svoj namen, ki je: zavlačevati stvar tako dolgo, da bi Franco končno zmagal z njihovo pomočjo, ki mu je še vedno v obilni meri pošiljajo, kakor pričajo poročila iz raznih virov, ki zagotavljajo, da tudi sedaj, ko se njeni zastopniki v Londonu "pogajajo" o odpoklicu prostovoljcev, pošilja, italijanska vlada še vedno nove čete v Cadiz in druge revolucionarna pristanišča. Simon Gregorčič ima spomenik v Ljubljani Xa praznik dne 8. septembra je Soči;-Matica v Ljubljani ob velikanski udeležbi naroda iz vseh krajev Slovenije in drugih zastopnikov, od krila spomenik našemu goriškemu slavčku, preroku in mučeniku— pesniku Simonu Gregorčiču. Spomenik stoji tik ob zgradbi nove velike vse-učiliške knjižnice. Številne delegacije, zlasti emigrantskih društev, dalje domače prosvetne organizacije, številne narodne noše iz vseh slovenskih pokrajin, dalje delegacije z venci,4 katerih je bilo nad 25, so dale odkritju svečanostno razpoloženje. *" Za svečano otvoritev je zaigrala godba "Sloge" uverturo iz Smetanove opere "Libuša". Na, oder je stopil nad desetletni predsednik društva "Soče-Matice", dr. Dinko Puc, ki je spregovoril spominsko besedo. V svojem govoru je spregovoril med drugim : "V soboto 24. sept. 1906 se je kot blisk po slovenski zemlji raznesla vest, da je umrl v Gorici naš pesnik Simon Gregorčič. Globoka žalost je zavladala in množice so ga hodile kropit. Tisoči so spremljali pokojnika do periferije Gorice, odkoder so ga prepeljali v rojstni kraj. Tisoči so plakali huje kakor bi izgubili svojega očeta. Gregorčič je bil pesnik, ki ga je narod ljubil. S prvim nastopom si je pridobil srca Slovencev, njegovi prvenci v "Dunajskem zvonu" so že ki.zali izreden liričen talent. Njegove pesmi so postale še pred izdanjem narodova last. Ko je izšel 1. 1882. prvi zvezek njegovih "Poezij", je bil to velik literaren uspeh, saj je bila knjiga v nekaj tednih razprodana . Koliko moštva in nesebičnosti je v njegovih pesmih. Njegovo življenje je bilo v resnici posvečeno Bogu in Narodu. V njegovi dobi sta se Sin italijanskega diktatorja, Vit- torio Mussolini, je posetil Roosevel-ta, ko se je te dni mudil v "\Vashing-tonu. Storil je to v družbi poslanika Suvicha. Razna ameriška protifašistična udruženja so pisala Roosevel-tu, naj nikar ne sprejema Mussoli-nijevega potomca, ki je zastopnik nasilja. Avdijenca se je pa le izvršila in sicer pod zaščito močnih po-1 . Urquizi, postavljen med avenido Alvear in ul. Pueyrredón. Vsi govorniki so z vznesenimi besedami proslavljali jiinaka, in zmagovalca pri Caserosu, odločnega nasprotnika diktatorja Rosasa in torej zaslužnega moža za argentinsko demokracijo. DR. SAAVEDRA LAMAS BO ŠE NADALJE VODIL ZUNANJO POLITIKO? Novoizvoljeni bodoči predsednik republike dr. Ortiz je v ponedeljek posetil zunanjega ministra dr. Saa-vedra Lamasa. Njegov poset je baje v zvezi s sestavljanjem bodoče vlade in je radi tega vzbudil pozornost. Pravijo, da je želja bodočega predsednika, da bi dr. Saavedra Lamas, s čigar politiko se je v zadnjih letih mnogo dvignil ugled, ki ga Argentina uživa v zunanjem svetu, tudi ■v bodoči vladi obdržal portfelj ministrstva za zunanje zadeve. POTRES V MENDOZI Nekaj minut po 11. uri dopoldne je bilo čuti v torek v pokrajini Men dozi precejšnje potresne sunke. Ljudstva se je polastila panika, ter je v naglici zapustilo hiše. V kolikor je do sedaj znano, človeških žrtev ni bilo in so le pri nekaterih hišah zidovi nekoliko razpokali. NOVA POSLANIKA V četrtek dopoldne sta predložila generalu Justu svoja poverilna pisma bolivijski minister dr. Enrique Finot in paraguayski novi poslanik dr. Ig-inio Arbó. PREBIVALSTVO BUENOS AIRESA Kakor izkazuje občinska statistika, je imel Buenos Aires dne 30. junija t.l. obsega 2,285.515 prebivalcev. DRZEN NAPAD Trije drzni tolovaji so v torek dopoldne, okrog 9. ure, prišli k prekupčevalcu, 33-letnemu Romulu Sea riscabaroziju, v ul. Lavalle 1282. Komaj jih je vprašal, kaj žele, že so potegnili revolverja, zgrabili prestrašenega trgovca ter ga privezali k stolu. Nato so brž prebrskali tudi njegove žepe, odprli železno blagajno, pobrali, kar se je pobrati dalo, ter končno odšli. Seveda so prestrašenemu trgovcu zagrozili, da ne sme klicati na pomaganje, ker ga sicer ustrele. Ko se je gospod Romu-lo čutil že varnega, je s težavo in ... s stolico, prilezel do vrat ter začel klicati na pomoč. Prihiteli so ljudje in tudi policaj. Videli so, da nekdo beži, pa so se spustili za njim in ga vjeli. Sprva je tajil, ko so ga pa privedli pred napadenca, je moral priznati: piše se Héctor Dana in je star 35 let. Na policiji so mi še bolj razvezali jezik, tako da je izdal tudi svoja pajdaša. Na podlagi podatkov, ki jih je dal, so šli policaji v ul. Talcaliuano 231, kjer bi moral biti eden od ostalih dveh razbojnikov. Ko so možje postave vdrli v stanovanje, so našli nekega moškega, ki se je delal, kakor da spi. Seveda se niso dali kar tako preslepiti. marveč so ga krepko zbudili ter zahtevali, da gre z njimi. Ko so mu dovolili, da se obleče, je iznenada potegnil iz žepa revolver, ter začel streljati. Zadel ni nikogar, pač pa je zadela policija, ki je bi-ž reagirala ter ga z dvema streloma usmrtila. Ubiti tolovaj se piše Napoleon Buttassi. O tretjem razbojniku, ki se piše Julio Romero, a rabi razen tega še mnogo drugih priimkov in je star 32 let, ni nobenega sledu. BOJ POLICIJE Z ROPARJI Trije razbojniki so v sredo, nekaj minut po polnoči najeli v mestu taksi ter ukazali šoferju V. Galleju, naj jih pelje v ul. Pringles, med ulicama Díaz Vélez in Potosí. Ko so privozili v to ulico, so z revolverji Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno zniSala. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše posluženi. Obiščite nas in prepričali se boste! Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 112 do 12 112. Zidarji stavkajo Preteklo nedeljo se je v Luna-Parku vršilo veliko zborovanje zidarskega delavstva, kateremu je sin . dikatno vodstvo poročalo o nepopu-stljivosti delodajalcev, s katerimi ni bilo mogoče priti do nobenega sporazuma. Zato je vodstvo predlagalo, naj bi se začela stavka, kar so zbo-je, lahko rečemo, popolnoma ustavljena. Posebno na vseh velikih gradnjah počiva delo docela. Le na nekaterih manjših stavbah so stavko-lomci šli na delo in je radi tega prišlo med njimi in stavkujočimi do incidentov. Nekatere stavkujoče, ki jih je policija zasačila, ko so stav-kolomilcem skušali zapreti pot do dela, so pozaprli in v ponedeljek je varnostna oblast dala zapreti celo prostore zidarskega sindikata ter je aretirala nekatere glavne voditelje. Po odločnih protestih zidar-rujoči delavci tudi soglasno odobrili. In tako je stavka izbruhnila v ponedeljek. Delavstvo je pokazalo v veliki meri svojo disciplino in vzajemnost, kajti stavbinska delavnost jev in tudi drugih delavskih organizacij, so bili aretiranci izpuščen na svobodo in prostore, kjer ima sindikat svoj sedež, je policija spet zapustila. Stavka se v redu razvija in če bo delavstvo složno, zmaga ne bo izostala. Do zmage pa ima popolno pravico, ker zaslužek, ki ga sedaj prejemajo stavbinski delavci, nikakor ne zadošča niti za najpotrebnejše, posebno še, ko je draginja vedno večja in so tudi izgledi za bodočnost še slabgi, saj se je na primer žito novega pridelka začelo prodajati po 30 pesov — reci trideset argentinskih pesojv — po čemer lahko računamo, kako se bo podražal kruh in z njim še marsikaj. Stavka zanima prav močno tudi našo kolonijo, saj je, lahko rečemo, več ko polpvica naših moških priseljencev zaposlena s stavbinskim delom. Tudi zato izražamo željo, da bi se stavka čimprej zaključila s pravično zmago, da ne bi morali naši zidarji spet prestati tako hudo preizkušnjo, kakor so jo morali prestati povodom dolgotrajne stavke, ki je izbruhnila lani, v oktobru, ter se je zavlekla še v novo leto. v rokah prisilili šoferja, da jim je* izročil ves denar, ki ga je imel pri sebi in da jim prepusti tudi svoje vozilo, s katerim so se potem brž odpeljali. Galle je šel svojo nesrečo potožit na komisarijo štev. l-S-odkoder so alarmirali vso policijo, naj ustavi taksi, ki nosi štev. 8967 in naj potnike aretira. Eno uro kasneje je policijska pa-trola med ul. El Cano i¿i Zapiola že naletela na iskano vozilo. Ukazala' je, naj ustavijo, a šofer je talcsi še bolj pognal in zdirjal po El Cano in José Hernández, policija pa seveda za njim. Na križišču J. Hernández in Amenabar so lopovi začeli streljati ter voziti iz ulice v ulico, do. lcler niso prispeli v ul. Juramento. Tam so se hoteli izogniti nekemu vozu, a so zavozili v drevo in vožnje je bilo seveda konec Da bi rešili kožo, so tolovaji lepo izstopili, dvignili roke in se vdali. Dva sta po 18 let stara. PRETEP V hiši za brezposelne, ki se nahaja v Novem pristanišču na ave-nidi Edison, so se v ponedeljek spr li (rije na'i ljudje in se prav pošteno pretepli. Junaki so: Franc Maternic, star 33 let, Josip Rcnčevič in 56-letni Franc Mišic, ki je menda iz Istre doma. Mišič in Maternic sta ranjena. Vse tri je policija spravila v keho; da se jim ohladi prevroča kri. ODKOD IZVIRA NAGNJENJE DO SLABEGA Brez dvoma si vsak človek želi dobrega prijatelja in poštene družbe. Dober prijatelj pa je gotovo samo tak, ki je v jedru nepokvarjen. In tudi dru'zba ni vsaka zaželjena. Prav isto kot za posameznika in družbo velja tudi za odnošaje med narodi. V tem članku imamo namen prikazati nekaj temeljnih vzrokov nagnjenja do slabega. Kdor je bil pri vojakih je gotove videl, kako so nekateri sadističmo ttživali, čs so mogli tovarišu kaj zmakniti. Če je bil kdo kdaj v ječi, je zopet lahko opazil, da niso vsi slabi za zapahi, kot niso vsi dobri na svobodi. So pa tudi taki zločinci, ki imajo nagnjenje do pretepanja, vlačugarstva, pijančevanja in uboj-stV8|. Nagnjenje k žločinstvu imajo tudi tisti, ki vodijo in vzgajajo narode za Vojno, kajti narava vsake- vsem slabim priložnostim tudi ostati. Statistike govorijo o ogromnih žrtvah vseh socialn. bolezni, ki bodo imele svoj plen toliko č?sa, dokler ne dvignemo splošni nivo izobrazbe. DOMAČA ZABAVA V TABORU Jutri popoldne od 5. ure dalje bo v Taboru domača zabava, kakor je bilo rže v prejšnjih številkah jav-ljeno. Na programu je poleg drugega tudi sreokanje. Za domačnost, RED in primerno postrežbo v bufe tu bo preskrbljeno. NEDELJSKA PRIREDITEV ŠOLSKEGA DRUŠTVA V nedeljo se je vršila dobro obiskana prireditev Šolskega društva na Paternalu. Spored je bil lep ter so se naši malčki prav lepo postavili ga zdravega človeka se tsmu upira. Pogumno je kot prva nastopila pri- Naziranje, da bi mogla samo izobrazba, brez drugega posežka, odpraviti slaba nagnjenja iz človeka, ne drži, kar je povsem naravno, kajti tudi navidez lepo jabolko lahko naznotraj razjeda črv. Baje je zdravniška veda nekaj podobnega odkrila tudi pri človeku, dognala je namreč, da imajo do zločdnstva nagnjeni ljudje v hrbtenici neko gesto mlečno tekočino, ki da jo ni v hrbtenici normalno razvitega človeka ter da izvira ta tekočina iz p: padanja možganskih stanic. človek, ki je nagnjen do slabsg; ter2j ni sam kriv, marveč bolezen, ki razjeda v njem. Zato bi zločinci skero bolj spadali v bolnišnice kot pa v ječe. Zdravniki menda tudi že preučujejo kako bi se dala ta bolezen zdrayiti. Zdravniki imajo s svojega ^tališča. gotovo prav, a uspešno zdravljenje bo le tedaj, ko bo pravična ureditev socialnih razmer. Za ustvarjanje zdrave človeške družbe je treba začeti prav pri koreniki. Ljudstvo mora točno vedeti od kje izvira njegovo propadanje in od kje njegova rast. Pod nobenim pogojem mu ne more zadostovati, če se omeji zgolj za ali proti temu ali onemu političnemu ali verskemu nazoru. marveč mora iskati podlage vse globje. Našteli bi lahko celo vrsto napak, ki so jih zagrešili narodni ali verski voditelji, ker niso svojega poslanstva razumeli in so s pomočjo krivične oblasti zadrževali razvoj spoznanja kulture, ki pri vsakem zdravem človeku in pri vseh narodih v tej ali oni obliki sili do izraza. Današnji sistem pa je talk, da človeka sili v neprestano borbo za obstoj in če je le mogoče k izkoriščanju drugih. Same pridige in straše-nje, magari a samim peklom, ns za leže več, kajti ljudje so le pričeli spoznavati bistvo resnice in pravice, ki jo je tudi Kristus učil. Iz današnje gospodarske o¡narhije izvira največ holezni: pomanjkanje, prostitucija, uboštvo, goljufije itd. To so črvi, ki razjedajo človeški organizem. Čeprav smo prej rekli, da izobrazba sama ne more odpraviti slabosti iz človeka, je vendar potrebno čimveč izobrazbe za ljudstvo, da bo spoznalo vse slabe kali., ki bi se vsled1 nevednosti ugnezdile, bodisi, v telesu ali v duši, kajti samo v zdravem telesu biva zdrav duh. Slovenski narod in tako tudi slovensko izseljeiiBtvo je v jedru še vedno zdravo in more tako vkljub Pozor rojaki in rojakinje Drugaj velika prireditev Slovenske šole na Paternalu se ho vršila v nedeljo dne 14. Novembra v dvorani "Germa-nia", začetek točno ob 4. uri pop. Podrobnejši vzpored prinesemo v prih. štev. Slovenskega lista, že sedaj pa naznanja-" mo, da sodelujeta društvi "Prosveta" in "Tabor" ter znani kvartet "Jadran". Slovenci vemo kaj pomeni slovenska šola za našo mladino, zato bomo vsi pohiteli na prireditev naših malih, da vidimo kaj so se med tem naučili in da obenem z malenkostno vstopnino podpremo našo slovensko šolsko akcijo. asas tlikava Ida Pečenko, ki je živo de-klamirala "Pozdrav" navzočnim. 5-letna Dolores Lukežič je dobro zapela "Miško neučeno" in z deklama-cijo "Z bogom, atek, mamica!" se je prav dobro odrezal naš šolarček Branko Ličen. Lepo je deklamirala "Vprašanje sončecu" nadebudna Majdica Prezelj in "Cicibana" je prijetno odpela Anica Laknerjeva. Tudi Angel Mozetič se je dobro odrezal z deklamacijo "Mala miška je dejala." Prizor "Tudi mačice imajo šolo" so gojenci otroškega vrtca še dobro podali, dasi ni prišel tako dobro do veljave, kakor prvikrat v dvorani pri zadnji veliki prireditvi. Smeha je bilo pa le obilo. Prav dobro so otroci podali tudi prizorček "Sne-gulčica", pri katerem se je Majdica Prezljeva spet odlikovala in so jo ostali igralčki posrečeno sekundi-rali. Glede nekega trenutnega incidenta, ki so- ga vsi navzočni obsodili, kakor zasluži, naj omenimo le to, da je že ukrenjeno, kar je potrebno,' da se 'v bodoče ne ponovi kaj podobnega. postanka in razvoja, sokolstva ter njegov globoki nacionalni in demokratično-vzgojni pomen. V svojem px-edavanju je govoril tudi o našem sokolstvu. Za svoja predavanja podkrepljena tudi s filmom o sokolstvu, je govornik žel zasluženo odobravanje. Predavanje se je vršilo pod pokroviteljstvom odbora- za pospeševanje kulturnih stikov med Argentino in Češkoslovaško. DOMAČA ZABAVA GPDS. v Villi Devoto bo imelo jutri kot ponavadi svojo domačo zabavo. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L V A B I NA Lepo prireditev s plesom, ki se bo vršila v nedeljo 3 1. OKTOBRA društvenih prostorih ulica General C:-ar Díaz 1657 ob 4 uri popoldne. SPORED : Hladnik: "Triglav" (moški zbor) V. Krek: "Pogovor z domom" (mešan zbor) Siclierli: "Straža sl°venska na pl^n" (moš. zbor) N4 N.: "Kregaia se" (k p p let. dvospev) N. X. : "Lunica sveti" (kuplet) F. S. burčica v enem dejanju: "Botra Nerga" Po končanem sporedu prosta zabava s plesom do običajne ure Bufet bo kot po navadi bogato založen z dobro pijačo, dunajskimi klobasami in zeljem. SVIRA ZNANI SLOVENSKI ORKESTER K mnogobrojni vdeležbi vljudno vabi V ODBOR 1. 2. 3. 4. 5. 6. PREDAVANJE O SOKOLSTVU Poslanik češkoslovaške republike v Buenos Airesu. g. dr. František Kaderábek, je v ponedeljek popoldne predaval v tukajšnjem Državnem zavodu za telesno vzgojo o telesni vzgoji na Češkoslovaškem, t.j. o sokolstvu. Številnim poslušalcem je g. poslanik obrazložil zgodovino VPIS OTROK NA POČITNICE NA KAMPO Županstvo Buenos Airesa je na posredovanje ravnateljstva telesne vzgoje otrok odredilo, da se prične s tem mesecem vpisovanje otrok za počitnice na kampo. Počitnice otrok na deželo se vršijo vsako leto na državne stroške pod vestno oskrbo zato določenih oseb. Lansko leto je bilo na teh počitnicah tudi nekaj slovenskih otrok, ki so se zelo dobro počutili in zadovoljni vrnili. Tisti, ki ste zainteresirani, prašaj-te za navodila v šoli, ki jo obiskujejo vaši otroci. ŠTORKLJA Dne 27 septembra je obiskala štorklja gospo Marijo Pregelj 5n njenega moa Rudolfa, ki jima je podarila srčkano deklico ter ji bodo dali ime Marta Ines. Čestitamo 1 DOMAČE VESTI —o— KRST Preteklo soboto je bila krščena hčerkica znanega rojaka in člana Slov. prosv. društva, Mirkota Metli-kovec in njegove žene Zofije, ki so ji dali ime Angela. Botrovala sta Frane Pahor in Matilda Gorup. Na večerjo je prišlo več sorodnikov ter prijateljev in znancev mladih zakoncev, ki so na zdravje novoime-novane članice naše naselbine pošteno založili in zalili. JAVNA ZAHVALA Podpisana se tem potom najtople-je zahvaljujeva vsem onim iskrenim prijateljem, ki so naju prišli tolažit ob času bridke žalosti radi nepričakovane izgube najinega ljubljenega brata Ignaca. Vsem tistim, ki so prišli kropit pokojnega, ter ga spremili k večnemu počitku kakor tudi g. Karlu Iviffnerju za, lepe besede s katerimi se je v imenu vseh rojakov ob odprtem grobu poslovil od pokojnega. Posebno zahvalo sva dolžna tudi g. Ivanu Domjanu restavraterju v Las Breñas, kateri je stavil na razpolago vse svoje sile, ter nam s tem mnogo olajšal skrb za dostojen pogreb pokojnega brata. Las Breñas, 29. sept, 1937. France in Ludvik Weiss. SAMO ZA VAS smo napravili to krasno reorganizacij», nad katero se divijo tisoči naših klijentov GOTOVOST — HITROST — NIZKE CENE nudijo Vam: NAŠE DENARNE POŠILJKE NAŠA HRANILNICA NAŠA PRODAJA LADIJSKIH LISTKOV NAŠE RAZPOŠILJANJE IZSELJENIŠKE POŠTE AKO STE VI ZADOVOLJNI se mi veselimo, ker smo resnični Vaši prijatelji in smo zidali NAŠO NOVO PALAČO ravno radi Vaše udobnosti ko nas obiščete, da Vas posttrežemo kakor zaslužite kot velik prijatelj naše banke. Prijazno Vas vabimo OBIŠČITE NAS — V VAŠO KORIST — DA VIDITE KAKO STREŽEMO SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: Bmé. Mitre 234 PODRUŽNICA Corrientes 1900 IZ MONTEVIDEA PRIJATELJSKO SODELOVANJE, BREZ RAZLIKE POLITIČNIH NAZOROV Tudi naša kolonija je priredila žalno komemoracijo po našem pokojnem kralju: Aleksandru dne 9. oktobra. V prostorih "Jugoslovanske Zajednice" je najprej številne zastopnike naše kolonije in prijatelje zelo lepo pozdravil in nagovoril g. predsednik inž. Kuzma Zu-vič, ki je oddal besedo podpisanemu izseljenskemu dopisniku, da je imel žalni spominski govor v srbo-hrva.tskem jeziku. Navzočih je bilo tudi mnogo zastopnikov ruske kolonije. Počastil je komemoracijo tudi francoski poslanik. Pri pravoslavnih obrednih molitvah, ki so potem še sledile je lepo pel ruski zbor. V nedeljo na to je imel podpisani spominsko božjo službo za katoličane in primeren govor v cerkvi lurške Matere božje (Paysandú 671). ■"Slovenski krožek" je imel dne 37. oktobra svojo prvo javno prireditev. Na vzporedu so bile točke tamburaškega, zbora, moškega in mešanega pevskega zbora, ena plesna točka, tri deklamacije in Što-kova veseloigra "Trije tički". Člani so pokazali s to prireditvijo smisel za skupnost in veliko požrtvovalnost. Z velikim zadovoljstvom smo ugotovili, da se je pri tej prireditvi tako lepo pokazala složnost Slovencev. Tudi naši prekmurski bratje so se prireditve v zelo velikem številu udeležili. Če bomo vsi na tej poti vstrajali, se dobre posledice ne bodo pokazale samo med Slovenci, marveč med vsemi uruguajskimi jugoslovanskimi izseljenci. Delati hočemo vsi, posebno Slovenci, nato, da se ustvarijo prijateljske zveze med vsemi različnimi nasprotujočimi si tendencami naše jugoslovanske kolonije. D. Doktoric ZA SIROTE POK. VALENTIČA SO DAROVALI Elisa Kragelj $ 2.—, Fani Črv in Ana Jug pa po en peso. Skupaj torej štiri pese. "Gorje mu kdor v nesreči biva sam..." Nihče se za njega ne zmeni in morda prav taka usoda čaka še marsikaterega izmed nas... Slovenci doma in po svetu V VOJNI JE POBEGNIL Z DOMA ZDAJ SE JE VRNIL Vaški kovač Marko čamič v Ravni pri Brčkem je nedavni večer sedel z ženo Stano za mizo in sta pogovarjala o svojem edineu, ki jima je v času vojne kot 12-letnik pobegnil. Tedaj pa je nekdo potrkal na vrata. Vstopil je lepo oblečen neznanec, star okrog 30 let. Prosil je za prenočišče Stara dva sta se nekoliko ustrašila, tedaj pa je neznanec začel jokati. Povedal je, da je njun pogrešnani sin Stevo. Ko so se 'vsi trije umirili, je dolgo V noč pripovedoval svo je i burne doživljaje, ko se je skoro 20 let potikal po svetu. NA MRTVAŠKEM ODRU PORODILA V Lubešiei blizu Varaždina je neka mlada kmetica, noseča že otinii mesec, delala na polju. Ko se je vračala domov, ji je nenadno postalo slabo. Zgrudila se je. Domači so ji prihiteli na pomoč. Poskusili so vse, da bi jo spravili k zavesti, pa je bil ves njihov trud zaman Misleč, da je umrla, so jo preoblekli in položili na mrtvaški oder. Čez dva dni, ko so se pripravljali na pogreb, pa je navidezno mrtva kmetica porodila mrtvega sinčka. V hiši zbrani va-ščani so se tako prestrašili, da, prvi trenutek niso vedeli, kaj bi počeli. OSEMDESETLETNIKA JE PRI DELU ZADELA SMRT 80-letni posestnik Franc Taufer, po domače Kovač iz Zgornjega Logatca, je bil kljub visokim letom še pri moči in nad vse marljiv. Ko je te dni 'vzel motiko in košaro ter kre nil po cesti na polje kopat krompir, ga je čez čas našel eden izmed sosedov, ko je ležal nepremično na. cesti. Pristopil je k starcu in ga poklical. Taufer pa ni dal od sebe glasu Ko se je sklonil sosed čezenj, je opazil, dai je že brez življenja. Stari Taufer je bil vse življenje vzor marljivosti, še smrt ga je zatekla sredi dela. SMRT ŽUPNIKA POD AVTOM Pri Sv. Nedelji blizu Samobora, je te dni zapustil župnik Stevan To-polšič župnišče in se odpravil po cesti proti Samoboru. Ivomaj 50 korakov od župne cerkve pa je opazil dva tovorna avtomobila, ki sta se vzpenjala navkreber. Naenkrat je zadnji avto prehitel prednjega, župnik je skočil na sredo ceste, a tedaj ga je že podrl avto in ga pre-gazil. Vsega okrvavljenega so kmetje nesli v župnišče, a jim je pred cerkvijo na rokah izdihnil. ELEKTRIKA GA JE UBILA Nedavno zvečer je posestnik Joža Rozman v Dupljah popravljal električno napeljavo. Pri delu pa je prišel v stik z električnim tokom, ki je Rozmana usmrtil. Z nesrečno Rozmanovo družino sočustvujejo vsi vaščani. OP ČINE PRI TRSTU SO POSTALE VAŽNO TURITIČNO SREDIŠČE Odkar so 1. 1903 zgradili iz Trsta na Opčine električno železnico, se je pomen Opčin znatno povečal. Tr-žačani so s tem dobili lahek dostop na Kr¿s iu zelo lepo izletno točno. Sčasoma so še napeljali električno luč, vodo in plin.. Temu primerno se je tudi prebivalstvo znatno pomnožilo. L. 1900 je štelo 1605, a sedaj jih šteje že 2877 prebivalcev. Znatno se je število povečalo tudi zaradi tega, ker so Opčine poslale važno železniško križišče in s tem se je moralo povečati tudi število uradništva in delavstva,. Po vojni se je znatno razvila turistika. Opčine so postale prava izhodna točka za tržaške izletnike. Prej ka-mrnati predeli so se kmalu spremenili v vrtove in tako se sedaj nahaja že nad 100 vil letoviščarjev. Tendenca razs'rjanja Opčin gre proti Banam. V poletnem času štejejo Opčine z vsemi letoviščai-ji do 5.000 oseb. Opčine so tudi prikladne in priporočljive za tiste, ki bolehajo na dihalnih organih. Ta trg K RO J A č NIC A 'PRI ZVEZDI" DONATO ALVAREZ 205 9, pol kvadre od Av. San Marti, — Bs. Aires Vam sporoča, da je prispelo novo angleško sukno za spomladanske in letne obleke po zelo ugodiiih cenah. — Obiščite me, da se boste sami prepričali. — STANISLAV MAURIČ se namreč nahaja čez 300 metrov nad morjem in ima čist zrak, ki ; -skoraj sličen gorskemu in je torej pravo nasprotje Trstu, ki leži v luknji in ima slab zrak. Pomen Opčin se bo še povečal, ko bodo zgrajene še nekatere železniške priprave, s katerimi bo omogočena raz-I vrstitev blaga po železnici v razne dele tržaške Inke. PET IN DVAJSET NAŠIH DENARNIH ZADRUG V KONKURZU Ljubljana, septembra, 1937. — V zadnjem času so prešle v likvidacijo Hranilnica in posojilnica v Ivortah pri Izoli, ki je bila ustanovljena 1. 1908., Hranilnica in in posojilnica v Roču, ustanovljena 1. 1899 ter Ivat. kmečka posojilnica v Iiovinju. V Šmihelu pri št. Petru na Krasu pa je od 15. maja t. 1. v likvidaciji tamkajšnja Kmečka hra-, menica in posojilnica, ustanovljena 1 1910. Med tem je pa 25 naših denarnih zadrug pod pritiskoj oblasti napovedalo konkurz, in sicer: Posojilnica v Šebreljah, ki je šesta med najstarejšimi ednarnimi zadrugami v Julijski Krajini in je bila ustanovljena že leta 1890; 1. 1897 ustanovljena Hranilnica in posojilnica v Solkanu pri Gorici in istega leta ustanovljena Kmečka hranilnica in posojilnica v Šturjali pri Ajdovščini; 1. 1898 ustanovljene: Kmečka in delavska posojilnica v Renčali, Kmečka posojilnica v Biljani v Brdih in Kmečka hranilnica in posojilnica v Kojskem; 1. 1899 ustanovljeni: Osrednja posojilnica v Gorici, ki je prešla v likvidacijo že 16. marca 1934 in Kmečka posojilnica, ,in hranilnici v črničah; 1. 1900 ustanovljena Ljudska hranilnica in posojilnica v Kamnjem; 1. 1904. ustanovljena Ljudska posojilnica v Rihenberku; 1. 1905. ustanovljena Hranilnica in posojilnica v Podbrdu; 1. 1906 ustanovljena Kmečka posojilnica 'v Oseku; 1. 1907 ustanovljena Kmečka hranilnica in posojilnica v Lokavcu; 1. 1908 ustanovljene: Posojilnica v Drežnici, Hranilnica in posojilnica v Kostanjevici na Krasu, Kme-dka Hranilnica in posojilnica v Kozani, Kmečka hranilnica in posojilnica na šentviški gori, Kmečka hranilnica in posojilnica v Plisko-vici na, Krasu, Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmarju, Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmart-1 nem pri Kojskem, Kmečka hranil-¡ nica in posojilnica v Trnovem pri Gorici, Kmečka posojilnica v Rihenberku in 1. 1909 ustanovljeni: Kmečka hranilnica in posojilnica v Vel. Žabljali in Posojilnica, v Podmelcu. Če primerjamo skupno število gori navedenih hranilnic, ki znaša 29 s celokupnim številom denarnih zadrug v Julijski Krajini pomeni to eno petino denarnih zadrug. Naše denarne zadruge so postopoma nastajale vse od leta 1880 (ko je bilo, kot prva zadruga, ustanovljeno Gospodarsko društvo v Škednju pri Trstu) pa do konca 1914. V tem letu so bile ustanovljene zadnje denarne zadruge. Potem je radi svetovne morije vse zaostalo. S pri hodom Italijanov, zlasti pa z niusto poni fašizma so bile vse zadrug, med njimi tudi denarne, katerih bilo ca. 160, zapisane nasilnemu propadu. Rapidno so začele pešati zlasti potem, ko s bile uničene za- družne zveze, glavna opora našik zadrug. Uničenje denarnih zadrug pomeni za našega kmeta tudi njegovo gospodarsko uničenje. V svoje, s svojim delom in s svojimi žulji ustanovljene zadruge je imel kmet vedno polno zaupanja. Vanje je vložil marsikak Amerikanec ves svoj zaslužek, ki ga je prinesel s seboj čez morje, vanje je vložil naš kmet, o-brtnik in trgovec svoje prihranke za kritična leta. Pri njih je iskal pomoči z nesrečami preobloženi gospodar in j'émal posojila obrtnik in trgovec. Danes so vsi enako udarjeni. Z napovedjo ikonkurzov zadrugam bo marsikateri naš kmet, ki je še vedno upal, da se bo polagoma znebil dolga, in opomogel, zgubil svoje premoženje. Kaj pomeni polom domače hranilnice pri ssitematičnem uničeva-uju gospodarstva našega človeka se tmSmw mm mmmM. ' v.' ■ ■ r LIBIJSKE VOZNE LISTKE za vse parobrodna družbe pri nas dobite po najnižji ceni. Kabino aa gotovimo vsakemu potniku brezplačno. DENARNA NAKAZILA za Jugoslavijo in Italijo Jugoslovanom, nabajajočim se v Argentini, je naš način nakazovanja denarja v Jugoslavijo in Itailjo ugoden, ker se odposlana vsota izplača v gotovini na domu prejemnika, brez kakih stroškov ali odbitkov in proti povratnemu potrdilu o prejemu. Naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK, v katerem uradujejo jugoslovanski uradniki, je odprt od 9. do 18. ure. Ob sobotah pa od 8.30 do 11. Ako Selite poslati delirar v Domovino, zahtevajte pojasnila iti to brezobvezno. Zahtevajte pojasnila tudi radi vlaganja denarja v hranilnico kakor tudi za nabavo ladijskih prevoznic za odhod in povratek v Jugoslavijo in Italijo. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 BARTOLOMÉ MITRE 562 PUEYRREDON 175 Av. Oral. Mitro 301 (Avellanoda) — Córdoba 1223 (Rosario) POVJfilUKNJ1£ —' VLJUDNOST — SKJUHNOSX — BRZINA fašizem dobro zaveda, zato, nele samo mirno dopušča, ampak tudi likvidacije in konkurze zadrug podpira in forsira. KAJ VSE NUDI NAŠIM KRAJEM ITALIJANSKA CIVILIZACIJA ' Reka, septembra 1937. — Naš list je svojčas že poročal, da so dolgoletnega pismonošo v Trnovem pri Ilirski Bistrici odslovili in ga postavili na cesto brez vsake odškodnine. Njegov naslednik je bil nek domač črnosrajčnik, doma iz Jel-san Ni bil kos poverjeni mu službi, toda znal je vsaj čitati in razumel in govoril slovenski. Bil je pa tudi ta odpuščen. Na njegovo mesto je postavljen priseljeni Sicilijten', Gandolfo Domenico. S tim novim pismonošem se je pa v Trnovem pričel s pošto pravi cirkus. Pismono-sa je, mirne duše laliko rečeno, a-aalfabet. Ko prejme pisemsko posto odide z njo po vasi in kjer vidi večjo gručo ljudi, se ustavi, raz- loži vso pošto tako, da si lahko vsak od prisotnih izbere, če je kaj 2a njega, obenem pa seveda tudi Pregleda, kar in koliko ga zanima. Potem spravi spet skupaj preostalo pošto in odide spet do druge skupine. Tako se ta proces vrši od jutra do večera. V slučaju pa da ne more oddati do večera vseli pisem in razglednic jih enostavno raztrže in odreže. Zato ni čudno, če mnogokrat pošta naslovnika sploh ne doseže, da pride čisto v tuje roke itd. O kaki pritožbi nad tako ' vestnostjo poštneg« uslužbenca ni niti govora. Domačini pač morajo čakati, da bo oblastem tega početja dovolj, potem bodo morda spregledali in ugotovili, da tujci niso za vestno službovanje GORIŠKA OBČINA KUPILA MAKSIMILIJANOV SPOMENIK Spomenik cesarja Maksimilijana, ki so ga že pred leti odstranili s Trga v Krminu, so sedaj za malo vsoto odstopili goriški občini. Ta ga je podarila muzeju odrešitve (Museo della Redenzione). Tam stoji sedaj spomenik in na njem čitaš lahko ta napis: Spomenik Maksinr-Ijana T. S trga v Krminu ga je odstranilo odrešenje, tu ga hoče fašistična Italija ohraniti kot vojni trofej in zgodovinski spomin. MIROSLAV STOPAR NA SVOBODI Trst, sept. 1937. — Miroslav Sto-par, ki je bil v začetku avgusta t. 1. aretiran od tržaške politične o-blasti, je bil v nedeljo 22. avgusta zopet izpuščen na, svobodo SMRTNA KOSA V Ljubljani je dne 4. pr. m. umrl naš rojak Danilo Šaplja, doma iz Šturij pri Ajdovščini. Pokojnik je dolga leta vodil Mestni pogrebni zavod, kateremu je bil ravnatelj. Naj počiva v miru, žalujočima hčerkama naše iskreno sožalje. — V ljubljanski bolnici je umrl tudi rojak Anton Kogej, višji sodni oficijal v Mokronogu, doma iz Idrije. Podlegel je težkim poškodbam. ki jih je dobil pri nesrečnem Veliki zavod a w. J? VENEREAS padcu po stopnicah. Pretresel si je možgane in kljub temu, da je bil takoj odpeljan z rešilnim avtom v ljubljansko bolnico, mu zdravniki niso mogli nuditi več nobene pomoči. Pokopali so ga v Ljubljani dne 12 pr. m Pokojnik zapušča vdovo in tri neodrastlie otroke, katerim izrekamo naše iskreno sožalje. GORIŠKI GRAD SLAVNOSTNO OTVORJEN Prejšnji mesec je bil slavnostno otvorjen prenovljen goriški grad. Slavnosti je prisostval tudi aostski vojvoda. V govoru, ki ga je imel goriški podestat Pascoli, je povdar-jal, da se že deset stoletij bijejo boji na goriških gričih, kjer so es tri plemena borila za prevlado, toda "Gorica je znala vedno ohraniti svoj italijanski karakter, da se je povrnila italijansko čista, v naročje italijanske nacije". Povdarjal je tudi, da je vse kar zadeva Gorico popolnoma italijansko. Na gradu je bila potem napravljena stara goriška poroka in dopolavoristi iz Furlani-je so izvajali italijanske narodne ZDRAVNIKI SPECIJALISTI .ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravlienje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mnznljf.ki. Izpa danie las. TTltravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po nrof. Cienrelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastena, izgub» spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, cota. Šibkost srca zdravimo po modernem nem Skem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČKEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO. NOS, TJSEŠA. vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod a svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI 1e edini te vrste v Argentini, -t- Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 plese in pesmi. Popravo grad je izvršil ing. Prucher. — Na Opčinah je umrl trgovec Ivan Žerjal, v 64 letu Prosti. — V Št. Vidu nad Vipavo in v trgu Vipava je bil imenovan za novega podestata Vincenc Gherman-di mesto odstopivših dr. Ant. Grilla in dr. Marija Capona. ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov $ Sprejemata od 10 do 12 in od t 15—20 ure | DONATO ALVAREZ 2181 J U. T. hy - J72,3 ¡Velika moderna krojačnicaf HERMINIO BIDIN0ST Ex-cortador de el Jokey Če hočeš biti brezhibno in elsgantno oblečen, prepričaj se sam. ^ AV. SAN MARTIN 1544 ❖ * Buenos Aires | "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni. Pridite v kroj?enicc "Gorico", kjer bcíte i vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. WARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) 7 tyTodítir'irvó tmi&chs ........--^r tfüTLI a vas ubijem." sc jo zbegano ozrl na čudni ttj se godi, ni uteignil premišlje-čulil je, da se mu ost njegovega Sen, so 8e zlivale z žvenketom halebard. •trup je trajal minuto, nato je zdajci Prestal.. Pardaiilan ^ Oficirja. T»lowil in niiunu iifrtr.nl I n'u me,- ' v kot dvorišča, rekoč: Nas jo trideset, vas pa dvanajsto Cn- Zakličlte svoj •io, ali častnik b°j- Ka. vati. astiiega meča za dir» v vrat. To jo zadoščalo. "O ■ ?' lozjo proč," je kriknil z glasom pol-""" Sneva in grozo. Stražniki tla. "Semka povelju «e tic neutei stolp... Ko je poslednji prestopil prag, je Pardaiilan mirno zaklenil vrata. "Zdaj imamo vsi orožje!" je dejal tovarišem. Tri ali štiri trupla so ležala na tleh. Ne meneič se zanje, je hitro odprl železno omrežje, ki ga je bil prej zaprl, da bi održal stražnikom umik. Na čelu svoje četice je prispeil pod širolc obok, za katerim je bilo drugo dvorišče. Tu je vladala najgloblja tišina. Videti ni bilo nikogar. ničesar ne razen zidov notranjih poslopij Pardaiilan se. je v srcu zahvalil stavbeniku, ki je bil zgradil Bastiljo tako, da se strašni trušč na severnem dvorišču ni slišal drugam. Ko je krenil ob zidu. da bi našel kak izhod, je zagledal pred seboj nekakšen rov, dolg hodnik, v katerem jo bilo tema kakor v rogu, Spu-| stil sc. je vanj in pozval svojo vojsko za jo v prvem tronutku opa- | sebp.j. Kmalu so prišli do ovinka Planil je k njemu, iztrgal "Kdo tam!" je zdajci nekdo prod njimi. Pardaiilan še ni utegnil odgovoriti ko je zatulil isti glas: 'Pozor, straže! K orožju!" In že se jei razneslo po Bastilji kakor odmev: ,,Straže, k orožju!..." Pardaiilan se je zagnal, vihteč v desnici Leclercovo bodalo. Nikogar ni našel pred seboj. Straža ki je zaklicala na vzbuno, sc. je bila v teku umaknila proti velikim vratom Po trdnjavi je završalo kakor v panju; vse je tekalo sem ter tja, izprašovalo drug drugega in hrumelo kakov nevihta, kadar se bliža izza g«>ra. Duša mit je vsitrepetalu v ]ii'sih. Obrnil se je k tovarišem• in vprašal kratko: ., AI i si hočete z menoj vred izsiliti pot v svobodo? Morda bo treba umreti. A pometali helebarde na -;'J , je ukazal Pardaiilan. ojnilti, kar jih je ostalo živil strai,,, ,.. . P'jani ustregli temu oblastnemu1 J'riganjani po upornikih, ki so 'goma polastili holebard. so z o-'r.iein v vred drug za drugim izginili tudi smrt je svoboda..." ,,Svobodo ali smrt!" je zavpila vsa četa. ,,Prav!" je odgovoril Pardaiilan in glas mu je zazvenel kakor bojna trobenta. ,,Ker ni svobode za manjšo ceno, zavzemimo Bastiljo!" ,,Naprej! Zavzemimo Bastiljo! Bastilja je naša!" so z brezumno odločnostjo zarjovel) jetniki. Pardaiilan je krenil naprej, miren in gibek kakor velike zveri, ki ponoči love v puščavi. Pred njim so je že oglašal krik. ,,K orožju! Upor! K orožju!" Ko so dospeli na tretje dvorišče, so zdajci uzrli pred seboj bleščanje plame-nic in mrgolonje neurejene trume vojni-kov, ki jih je vodil oficir. Le ta je pred vhodom v rov zadržal svoje ljudi, ki so napenjali oči, da bi videli, koliko sovražnikov prihaja napro-kriknil* ti in kakšni so prav za prav. Pardaiilan je stopal naprej, ne da bi zaustavil korak. Nokaj trenutkov je bilo vse tiho. ,,IIejo!" je kriknil častnik. ,,Kdo ste? Prodajte se!..." .Naprej!" je zavpil Pardaiilan. Skrčil se je, zagnal so in skočil na oficirja kakor tiger. Bliskovit zamah njegove roke — in oficir se je zgrudil, zaboden v srce. . . Ko so vojniki videli, da je starej-šina ubit, jih je vrglo nazaj kakor vsako urejeno četo, ki jo vajena slepe poslušnosti. To kratko trer.utjo zmede je zadoščalo Upornikom, da so se usuli na dvorišče. ,,Pali! PaliPjje zarjovel narednik, štirideset arkobuz je zagrinelo. Toda gromu in železni toči, ki je udarila v hodnik, je odgovoril krik divjega zmagoslavja. . . Stražniki so bili nehote pomerili v hodnik, meneč da je polil nevidnih sovražnikov. šele blisk strelov jim je pokazal, da ni v rovu nikogar več; zato pa so z leve in desne in celo v hrbet že pritiskali nasprotniki s svojimi lielebar-dami! Ker so stražarji izstrelili puške, so bili zdaj broz orožja, zakaj basanje je trajalo tiste dni še dve minuti, ne glede na to, da niso imeli steliva s seboj. Spet se je razvila bitka, tem strašnejša in obupnejša, ker so bili vojniki pometali plamenice na tla. Jetniki so suvali s lie-lebardami, stražarji so vihteli arkebuze kakor buzdovane; sredi tega divjega me-teža pa je skakal Pardaiilan kakor ris, zaganjal se s pobešeno glavo ter klal na desno in levo, odpiraje tovarišem krvavo gaz skozi vrste sovražnikov. Boj je trajal nekaj minut. Dvorišče je bilo vse krvavo, stražarji že vsi zbegani; novih, ki so prihajali na pomoč, se je takoj polastila zmešnjava. . . Meščani okoli Bastilje so se budili in strahotna ugibali, kaj pomeni ta neobičajni hrup. • • Zvon v stolpu' bastiljske kapelice je udarjal na vzbuno. . . Straža pri vhodu, skrčena na dvajset mož, se je utrjevala v svoji čuvajnici, pripravljaje se na obupen odpor. . . Obče mnenje je bilo, da so čete Henrika III. nenadoma vdrle v Pariz in prišle skozi kaka preslabo zastražena stranska vrata v Bastiljo . Pardaiilan je med tem na dvorišču dopolnjeval poraz svojih nasprotnikov; osvobojeni jetniki so se z besnim krikom razlivali po hodnikih... Na tlaku je že ležalo do trideset mrtvih, med njimi tudi razcapani starec brez imena; smrt mu je bila odprla vrata v svobodo.. . Pardaiilan, Karel Angouléski, Montse- rv, Sainte-Malinci in Chalabre so se brž domenili. Vsi skupaj, pet jih je bilo, so krenili proti glavnemu izhodu. Tu pa tam so £e pokale arkebuze straž, ki so zbegane dirjale po jetnišnici in v zmedi streljale druga na drugo. Nekateri so že metali orožje od sebe in vpili: 'Milost! Smrt Guisu! Živel kralj!" Pardaiilan je prišel do vrat. Dvajse-torica vojnikov se je bila utrdila v stražnici. Vitez jo s komolcem vtrl okno in pomolil krvavo, naježeno glavo med oble-gance. "V imenu kralja", je zaklical, "predajte sc! Dva tisoč, naših jo v Bastilji!" "živel kralj!" so zatulili obleganci. "Predajte orožje!. . ." Arkebuze in helebarde so zaropotale skozi rešetko. "Dobro, naj bo miren, kdor hoče žir učakati jutra! Tisti, ki ostanejo mirni, so poiniloščeni!" "živel kralj!... Smrt Guisu!" so zarjovel! prestrašeni vojniki. Sainte-Maline, Monsery in Chalabre so med tem odprli velika vrata in spustili mostič. "Odrinimo!" so zavpili. "Srečno pot!" je odgovoril Pardaiilan. „Pa vi?" ,,Tak izginite že, smrti vam božjo!... ,,Z Bogom, gospod de Pardaiilan! Ne pozabite našega dolga!. . ." S temi besedami so planili na mostič. še trenutek in noč jih je zagrnila. Karel je osuplo gledal Pardaillana, kakor bi ga vpraševal, zakaj odlaša"; toda, zaupal mu je neomejeno. Kakšen posel je še ustavljal viteza y Bastilji? Njegov položaj je postajal če-dale opasnejši. Bastiljski zvon je bil plat in drugi pariški zvonovi so mu odgovarjali. Okolica se je dramila, vrata in, AMNESTIRANI POSLANCI V imenu Nj. Vel! kralja, je z u-kazom kraljevega namestni«tva odpuščen ostanek kazni bivšega poslanca Vasilja Trbiča, ki je bil svoj-čas zaradi atentata od 6. marca lanskega leta obsojen na štiri leta zapora. Prav tako je s kraljevim ukazom ukinjen kazenski postopek proti poslancu Tanasiju Diniču, ki je bil svojčas obtožen v zvezi s tem atentatom. SHOD BIVŠIH AVSTRIJSKIH VELEIZDAJNIKOV V Beogradu se je vršil 25., 26. in 27. pr. m. shod vseh onih, ki jih je bivša Avstro-Ogrska, zaradi njihovega jugoslovanskega in slovanskega mišljenja in delovanja med vojno internirala ali obsodila v ječo kakor tudi vseh onih srbskih civilnih ujetnikov, ki so bili med vojno internirani po raznih avstro-ogrskih taboriščih. Na shodu se je osnovalo društvo, čigar naloga je: 1) da bo zbiralo zgodovinsko gradivo, ki se nanaša na napore, , ki so jih po-edinci, skupine in ves naš narod doprinesli za osvobojenje in ujedinje-nje; 2) da s sodelovanjem znanstvenikov in znanstvenih ustanov objavlja te dokumente kot gradivo za našo nacionalno zgodovino; 3) da nudi moralno in gmotno podporo o-nim svojim članom, ki so pomoči potrebni; 4) da ščiti koristi svojih članov; 5) da se zavzema za vse. kar more v narodu učvrstiti nacionalno zavednost. Predsednik pripravljenega odbora je dr. Risto Jeremič, šet sanitetske službe v p. tajnik pa Bogdan Bogdanovič, šef likvidature pri mestnem poglavarstvu v Beogradu. Za ta shod je prometno ministrstvo odobrilo 75 odstotkov popusta pr cenah voznih listkov. Pripominjamo, da bi se moral tak zbor vršiti v Ljubljani že 7. septembra 1931. ob priliki odkritja spomenika kralju Petru Osvoboditelju. ZBOROVANJE MAISTROVIH BORCEV V nedeljo 12. pr. m. je bil v dvorani Narodnega, doma občni zbor Zveze Maistrovih borcev, katerega vodja, je bil predsednik prof. dr. Dolar. Zborovanje je bilo zelo lepo obiskano ter so se ga udeležili tudi številni izven mariborski delegati. Hrvatske borce, ki so se udeležili osvobodilnih bojev na severni meji, sta zastopala podpolkovnika v p. Sertič in Krumenak. Poleg predsednika dr. Dolarja je podal poročilo tudi tajnik in blagajnik Petrovič Tomo. Zveza šteje 768 članov, društveno premoženje pa 7438 din. Prihodnje leto bo proslavila Zveza 20-letnico osvoboditve Maribora. Proslava je zamišljena kot velika nacionalna manifestacija vse severne Slovenije ter se bo vrnila v začetku septembra 1938 v Mariboru. Priprave za proslavo bo vodil prireditveni posebej izvoljen. Vršile so se tudi volitve upravnega odbora zveze, v katerem pa ni bilo nobenih sprememb. SLOVENCI V SARAJEVU 2000 Slovencev živi v Sarajevu. Prva slovenska krojačnica LEOPOLD UŠAJ Katera vam nudi v vsakem ozixu vedno najboljšo postrežbo za spomlad in poletje Velika izbira najmodernejših vzorcev blaga angleških tovarn Camper in Saifield GARMENDIA 4947. — LA PATERNAL -A Tamošnji "Slovenski klub" obhaja letos 40-letnico svojega obstanka. ZALJUBLJENA USMILJENKA POBEGNILA IZ BOLNIŠNICE Iz šibeniške bolnišnice je pobegnila usmiljenka sestra Albana, doma iz Slavonskega Broda. Zaposljena je bila na internem oddelku, kjer se je zdravil pred štirimi meseci šo-for Ante Stošič. Zaljubila sta. se drug v drugega in sestra Albana je sklenila zapustiti bolnišnico. Za njeno ljubezen je izvedela predstojnica samostana v Šibeniku in sklenila je poslati sestro Albano v službo v Zagreb. V nedeljo bi bila morala zaljubljena redovnica odpotovati v Za greb, pa je rajši pobegnila s. svojim izvoljencem, s katerim se bo te dni poročila. SREČEN KAZNJENEC V zaporih v Mitrovici sedi že 6 let Andraš Matjan. Mož je bil v zaporu pametnejši in se je mirno obnašal. Zaradi tega so mu tudi dovolili, da je iz denarja, ki ga je zaslužil kot. kaznjenec, igral v državni loteriji. Te dni se mu je nasmehnila sreča. Ko je pristopil k njemu u-pravitelj kaznilnice, se ga je Matjan razveselil, misleč, da mu je prinesel ukaz o pomilostitvi, še bolj pa je bil presenečen, ko je zvedel, da je zadel v loteriji kar pol milijona dinarjev. Potem pa je dodal, da bo s tem denarjem, čim pride iz zapora, kupil lepo domačijo in na stara leta živel bolj pošteno kakor je živel doslej. POZOR! HOČETE BITI DOBRO, MODERNO IN POCENI OBLEČENI? Obiščite novo slovensko moderno krojačnico "TRST" Gabrijel Milic Avda. DEL CAMPO 1080 Bs. Aires (Pedernal) PRIDNA CIGANKA 22. otroka je rodila ciganka na cesti v Bacskereszu. Mati in otrok sta zdrava in krepka. OSEMNAJSTI SIN! Pred nekaj tedni je v Šmartnem ob Paki bil zakonski dvojici krščen 18. otrok, reci osemnajsti!, Živi jih 16, dva sta umrla. Oče je star 57 let, mati pa 48. Morda bi kdo mislil, da je mati izčrpana. Pa bi se zelo motil sodeč po njeni zunanjosti. Osemnajsti otrok je zdrav in krepak dečko. Zanimivo je, da ta zakonski iiar ne živi na kakšnem večjem posestvu, ampak v majhni hišici s par orali zemlje in eno kravi-co. Oče ima k sreči službo kot tovarniški delavec v Šoštanju. Če bi se tak slučaj bogatega otroškega blagoslova zgodil v Italiji ali Franciji, kaj bi vse časopisje pisalo in koliko podpor bi prihajalo. PET PAROV VOLOV UKRADENIH V ponedeljek 13. pr. m. je kmet-ski sin Jožef Nučič iz Velikih Lip-Ijenj v občini Sv. Jurij pri Grosupljem, najel v Novem Mestu neznanega mu moškega in mu naročil, naj odžene pet parov kupljenih volov proti Grosupljem. En par volov je bil njegov, trije pari last Leopolda Jršina iz Žleznice pri Grosupljem in en par last nekega kmeta iz Zelimelj. Nučič in neznanec sta se domenila, da se dobita drugo jutro na Grosupljem. Toda neznanca in volov še do danes ni bilo in zato Nučič domneva, da je neznanec odgnal vole, ki so vredni kakšnih 30.000 din, proti italijanski meji ter iili bo skušal tam pretihotapiti in nato v Italiji prodati. Voli so pše-nične in lisaste, oz. belkaste barve, en sam pa je črn. Neznanec je star okoli 24 let in oblečen v hlače pum-parice. O tej nenavadni tatvini so bile takoj obveščene vse obmejne o-rožniške postaje, vendar se dosedaj* še ni posrečilo prijeti predrznega-tatu in mu odvzeti vole. ŽALOSTNE POSLEDICE BEDE Beda je kriva, da mnogo žen. motil, čvrsta in krepka je, mlado.-:!-zanosijo, išče nedovoljene poti z» odpravo plodu. Nedavno je v Zagorju umrla nagie smrti 29-!etna žena. Ker je sostanovalcem bilo znano, da je bila v drugem stanu, so bili zatrdno prepričani, da je ne-srečnica zaradi ponesrečenega p°"' izkusa odprave plodu umrla. Neka oseba je zadevo prijavila orožnikom v Zagorju. Možje postave so zadevo preiskali, nato pa aretirali dve ženski. KROJAČNICA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k .3 Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Speci j a- listi za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 okna so se odpiala. Ljudje so prihajali na ulice, da vidijo, kaj se godi. Pa ne da bi bili Béarníevi krivoverci zavzeli Pariz? In res: kaj se je godilo? Bastilja je bila zavzeta; česa je čakal Pardaillan? Zakaj ni bežal?.. . Mirno je stopil k rešetki. za katero so se prestrašeni vojniki izpovedovali drug drugemu, meneč, da je kralj v Parizu1 in da se jim bliža smrtna ura. „Kateri je poveljnik?" je vprašal Pardaillan . Narednik se je približal in sklenil roke, rekoč: "Milost, gospodi Nič bolj nisem kriv od ostalih 1. . ." ,.Pomiri se, prijatelj", je rekel Pardaillan. ,,Vsi- boste pomiloščeni. Samo ključe celic mi daj in šest naj vas pride venkaj." "živel kralji" je zavrisnil narednik. čez nekaj trenutkov je stopil iz stražnice s storico mož, ki so nosili vsak svoj sveženj ključev. ..Prijatelj", jo dejal Pardaillan, "kralj «i hoče še nocoj ogledati bastiljske jetnike, vse razen onih, ki so zaprti v Severnem stolpu." "Da, tam so nevarni razbojniki." ,,Saj zato. Stopi mi po ostale in podvizaj se ako hočeš izbrisati greh, da si bil guisovee." ,,Živel kralj!" je vzkliknil narednik in jadrno stekel, da bi izvršil ukaz. Prešlo je deset minut. Hrup v Basti-lji se je polegal. če je kdo zakričal, je kričal ,,Živel kralji" Toda zunaj Ba-stilje se. je oboževal ves Pariz, zbirjen po klenkanju zvonov, in vse ljudstvo se je uslpalo na ulice, čepav še ni vedelo, za kaj gre in kakšen je vzrok razburjenja. . , Karel Angoulemski je pogledal Pardaillana s takim obrazom, kakor bi mu' hotel reči, da bi izkušala vaga, ako bi se mudila še deíj. Vitez pa se je zasmejal in vprašal: ,,Ali veste, na kaj mislim?" "Ne, dragi. Vobče moram reči.." ,,Vidite," ga je prekinil Pardaillan, "predstavljam si, kako gleda bastiljski guverner, gospod de Bussi-Leclerc, ko sliši svoje ljudi, da vzklikajo kralju!.." Bernard Palissy je z osvojeno huge-notsko trojico baš tedaj prispel do mo-stiča Hugenotje so bili vsi krvavi in raztrgani; poznalo se jim je, da so srdito bili. Eden izmed njih je bil. ranjen, nemara da smrtno, in tovariša sta ga komaj vlekla s seboj. Toda njih lica so bila vzhičena in so izražala prepadeno strmenje ljudi, ki se vračajo iz smrti v življenje. Samo Palissy je bil miren. Urno so prekoračili mostič in izginili Danilo se je. Ulice so se polnile s preplašenimi meščani. Vojniske patrulje so dirjale mimo. Proti mestnim vratom so korakale čete in ljudsko množice so s«i valile na okope, da bi odbile napad. Zakaj vsi so bili uverjeni, da preti Parizu nevarnost, bodi s strani Henrika III., bodi 8 strani hugenotov navarskega kra-Ija. "Vzbuna! K orožju! Na okope!.." Med tem ko so se ti klici pridruževali bučanju1 zvonov, jo odmevalo po Basti-Iji kričanje vojnikov, zaprtih v glavni stražnici: "Živel kralji" Upali so. da se s tem odkupijo kazni za to, da so služili vojvodi Guiškemu: včeraj še "Davidov sin", bo danes oči-vidno proglašen za upornika in izdajalca. A zdajci sta Pardaillan in Karel Angoulemski zagledala čudno tolpo: osemnajst shujšanih, bledih ljudi z očmi preplašenimi in begajočimi kakor oči nočnih ptic, ako jih nenadoma zadene svetloba. Večina jih je bilo razcapanih, nekateri pa jedva oblečeni. Obličja vseh so izražala isti dvom, osuplost, grozo in vzhi-čenje kakor obličja onih, ki jim je vitez sam odprl. Ta osemnajstorica so bili poslednji jetniki. Narednik in njegovi stražarji so jih priganjali. Nesrečneži niso mogli verjeti, da jih izpuščajo, ampak so mislili, da jih hočejo polelati. Nezaupno so se ustavili pred vrati, ki so bila na stežaj odprta, in pred mostičem, ki je bil spuščen. Srce so je krčilo Pardaillanu. ko jih je gledal. "Nu?" je dejal. "Zakaj ne greste? česa čakate?" "Saj slišite, da vas je kralj pomilo-stil!" je zakričal narednik. "Živci kralj! živel novi guverner Bastilje!" Pardaillan je iztegnil roke proti hrumečemu Parizu, "Pojdite že, smrti vam božjo!" je viknil. "Svobodni ste!" Tedaj so zagnali bedn.iki strahoten glas, napol ihtenje,, napol rjovenje divjega veselja. Vsi namah so udrli preko mostu. Kakor bi trenil, so jo rnzgubila vsa brozumna truma po bližnjih ulicah. V Bastilji ni bilo nobenega jetnika več! "Pojdiva zdaj," jo rekel Pardaillan. In tako sta s Karlom Angoulemskira vendar žo prekoračila mostič. "Gospod guverner?" se jo oglasil narednik, ki jo s klobukom v roki spremil viteza iz trdnjave. "Izvolitet" Pardaillan se je začudeno ozrl. 'Kakšni so vaši ukazi, gospod guverner? Ali naj zaprem vrata?" "Oliej! Katerega guvernerja pa uiihU-te?" se je zavzel Pardaillan. "I, vas!" je zajecljal narednik. "Saj ste novi guverner, ali ne?" "Vidiš!" Pardaillan se je udaril po čelu. "Toliko da nisem pozabil.. Dajte, prijatelj, stopite v Severni stolp in izpustite svoje tovariše, ki sem jih zaprl. Guvernerja pa . .." "Guvernerja!" je ponovil narednik, šklepetaje z zobmi. "Nii dal Gospoda Busaija-Leclerca pa dobite v celici v drugem podzemlju. Stavim, da grdo preklinja. Idite, prijatelj, idite." "Tedaj niste novi guverner?" je ostr-mel narednik, vves bled od slutnje, ki je udarila vanj. "Jaz?" je zategnil Padaillan z ledeno mirnostjo, kakor vselej, če se je norčeval. "Kaj še! Jetnik sem kakor vsi ti gospodjfc, ki ste jih iztirali iz Bastilje. Saj vidite, da ravnam tako kakor oni; odhajam.. ." Narednik je okamenel. Ko se je osvestil, sta bila Pardaillan in Karel že daleč. "Povejte gospodu guverneru," jo krik-nil Pardaillan, "povejte tmu, da bomi rad na razpolago, ako si zaželi revunše!" "K orožju'!" jo zatulil narednik, puleč si laso. "Upor! Pobuna!" Toda vitez in mladi vojvoda sta že izginila v ulici Sv. Antona. Sonce jo vzhajalo. Očem tistih redkih Parižanov, ki 8o 08tali doma, se je ponujala čudna slika. Večina hiš jo bilo zabarikadiranih; preko ulic so visele verige. Vse, kar jo bilo zdravega, jo stalo na okopih in je napeto buljilo v obzorje. Vojvoda Guiški jo bil pri Novih vratih, ki so jih smatrali za najboljšibko točko. Jedro ligapkih čet je bilo zbrano okoli njega. Oddelki konjenice so bil' razposlani iz mesta na vso strani, da t" razgledali kraljeve bojne sile.. . Ti ogledniki so se jedi vračati. Pn" hajal je drug za drugim, toda odgovor, ki so ga dajali, je bil vselej enak.. • "Nikakih rojalistov okoli Pariza! O sovražnikih ne duha ne sluha! Niti g°~ vora o kakem napadu!" £ t • Kaj je bilo po tem takem? Odkod pr®" plah? čemu plat zvona? Kje 30 začel' zvoniti? Nihče ni vedel. Guise, ves voljen in bled, je yaposled skomignil z rameni ter zamrmral proti Maureve-rtu in Mainevillu, ki sta bila pri nje®: "Če so Parižani že sence tako prestrašijo, kaj bi šele bilo, ako bi zagled8'1 volka? Moja brata in moja mati inaW0 bogine prav: treba je kreniti na pot!" (Nadaljevanje sledi). Fotografija "LA MODERNA Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji, NOVOPOROOENI' Najboljši 1« najtrajnejsl spomin je >opa ln dobro izdelana povečana slikat ki Vam Jo napravi fotografij* "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozlrom na številno slovensko klljontelo. Poštne sUke od $ 6.— dalj« ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi oí sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 69-0622 Bs. Aires PRIZORčEK S CESTE Kam pa, kam, strina Roža? Dobro jutro, boter Joža! Kam se ti pa tako mudi? V Novo Pompejo. Saj veš. Ali ti mar ne greš ? V Novo Pompejo? Kaj pa je tam? I, kaj bo neki. Oštarija. Saj ste moški tako menda samo na take stvari. Da je oštarija? Jaz sem pa mislil," da je cerkev. Cerkev? Seveda je tudi. Pa jaz sem mislila, da se ti le za gostilno zanimaš. Hudnika vendar. Kaj me imaš res za takega, da se samo po oštarijah Potikam. Ne bi maral biti s teboj pod isto streho, zakaj za dobro ju- tro in dober večer bi se gotovo vsak dan sporekla. No, Jože, nič se ne liuduj, je pa živa. resnica, da je tudi oštarija v Novi Pompeji, Ali ne verjame8f Če je, kaj bi ne bila? Kje jih pa manjka. Ne mislim tako. Beznic in pajzel-cev nikjer ni treba iskati, ker se ti povsod sami na pot postavijo. Toda v Novi Pompeji je tudi slovenska gostilna, če že ravno o tem govoriva. Tam na ulici Centenera, nasproti "Albi", kjer se dela barva. Kamnar se pa pišejo in so bojda pravi Ljubljančani. No vsekbko je to zame novica. Toda ne verjamem, da se ti tako močno zavzemaš za tisto gostilno. Bo kaj drugega v Novi Pompeji, tako se mi zdi. Se ti zdi? Meni se pa zdi, da bi lahko že tudi vedel. Saj je vendar že davno Slovenski List o tem pisal, in tudi v cerkvi in v Duhovnem življenju je bilo oznanjeno. V cerkvi oznanjeno. Tega pa nisem slišal. Seveda. Kako boš slišal, če si pa doma smrčal, ali pa umazane srajce pral, ali pa mate pil. K maši bi šel nesnaga, pa bi že zvedel, kaj se godi. Srajce si pereš in ne maraš umazane, za dušo pa menda čakaš, da ti jo bo vrag želital. Malo preveč si se polenil. Se zdi, da so ti božje stvari postale čisto nepotrebne. Si pozabil tisto, kl. Voroncov. ^ Mirovič in Voroncov sta se se- 11 s Pugačevhn popolnoma slučaj- no. Vemo, da sta bila. po neuspeli zaroti oba kaznovana in poslana v prognanstvo v Sibirijo. Posrečilo pa se jima je, da sta neko noč pobeg nila svojima stražarjema. Po dolgem in mučnem potovanju po stepi, sta nekega dne naletela na Pugačeve ljudi, ki so jih prijeli in odvedli pred svojega vodjo. Pugačev pa je takoj spoznal, da sta ta dva ujetnika, sibirska begunca. Ko je zagledal Voroncova, svojega prijatelja iz Petrograda, ga objame in oba prisrčno pozdravi. Povabil ju je, da se mu pridružita. Odzvala sta se upornikovemu povabilu,. kajti vedela sta, da jima ne preostaje ničesar drugega. V Rusijo se nista mogla vrniti, 'vsaj tako dolgo ne, dokler je bila Katarina na prestolu. — Tukaj pa se jima je nudila prilika, da pomagata strmoglaviti mogočno rusko carico. Ostala sta torej. V kratkem času pa sta si pridobila ugled in zaupanje v Pugačev i vojski. Mirovič je postal general. Upe-ljal je v Pugačevi vojski strogo disciplino. Pugačev je hotel nastopati z vso carsko častjo in je delil zategadelj različne časti in naslove. Pugačev je imel svoje ministre, svoje generale, da., celo svoj dvor, okrog Livije pa je bilo polno "dvor nih dam". Te dvorne dame so bile sicer neizobražene kmetice kar pa ni nikogar motilo. Toda bile so lepe in lahko bi se bile merile po lepoti z dvornimi damami carice Katarine. Upor je bil v začetku prav za prav kozaška vstaja. Sedaj pa se je zbiralo okrog Pugačeva vse kar je bilo proti zakonom in redu v državi. Katarinini uradniki so z zemljo strašno gospodarili. Narod je bil ogorčen in radi tega še bolj sovražil policijske uradnike, ki so povsod preganjali krive kakor tudi nedolžne; ti uradniki so uporabljali najstrašnejša mučila in ne dali podkupiti od vsakogar. Vse si lahko podkupil, sodnike in uradnike, vse od najvišjega do najnižjega. Graščak je mučil kmete, tako da so ti ušli in si iskali nove domačijo. Beda je bila nepopisna. Ti begunci so kolebali na robu prepada. Ni torej čudno, da so se oprijeli Pugačeva, kakor rešilne zveze in šli z njim, kamor je on za-povedal. Tako je nastala Pugačeva razbojniška tolpa, ki je uničevala vasi, napadala pošto in strašno gospodarila z zemljo. Kamor se je pripo-dila ta tolpa je bilo uničeno vse; najlepša polja, so ostala za njimi pu sta, pohojena, niti bilka ni ostala vzravnana. Kadar se Pugačev ni pripravljal na naskok Orenburga, so igrali in peli v vseh šotorih. Vino je teklo in pari so plesali. Smejali so ¡^e. veselili in ljubili, — odigravale so se pravcate orgije. Pravkar se je godilo isto. Nekoliko ciganov je sedelo na tleh in udarjalo ob svoje instrumente. Ob veseli godbi pa. so se sukali moški z deklicami. Pugačev ni mogel prepovedati svojim ljudem te zabave. Saj se je tudi on hotel neovirano zabavati, posebno kadar je pil. Toda imel je pri sebi Livijo, ki mu je vedno ob pravem času dala spregledati. Čeprav je soproga namišljenega carja gledala to življenje okrog sebe, je ostala prav tako nedolžna in preprosta, kakor je bila paprej. Livija je verovala v svojega moža, — bila je prepričana, o njegovem svetem poslanstvu in ni niti za trenutek dvomila, da bi Pugačev ne imel pravice do carske krone. Ta lepi, mladi stvor ni niti slutil, da je žena goljufa, ki se je dal zapeljati lepim besedam grofa Orlova. Vsake Pugačeve zmage se je izredno veselila, kajti bila je prepričana, da se je zgodila Božja volja. Sedaj je bila Livija v šotoru svojega moža in ga s solzami v očeh rotila, da prepove svojim ljudem razuzdano žviljefije. V šotoru so se nahajali razen nje še njen oče Čika, Voroncov in Mirovič z Olgo, ki se od svojega ljubljenega nič več ni ločila. "Oh, pomagajte mi, — pomagajte mi, prijatelji!" zakliče Livija. "Pomagajte mi, da ga prepričam. Pugačev se je namreč naredil gluhega ni nemega in ni odgovarjal na prošnje svoje žene. "Povejte mu, da z nedisciplinirano vojsko ne bo nikdar dosegel svojega cilja. "Oh, mož moj," nadaljuje ona in pade predenj na kolena, —■ "car, verjemite mi, da vam to samo zato pravim, ker vas ljubim! — Sanjalo se mi je pred nekaj dnevi, da se nahajaš v Kremlju v Moskvi. S teboj sem stala pred oltarjem. Metro-polit naju je kronal. — Odkar pa taborimo pred Orenburgom, ne sanjam več tako lepili stvari." "Sanje so neumnosti!" zakliče namišljeni car. "Toda veruj mi, da nam sanje pošilja Bog", odvrne Livija. "Ah moj car, saj vas prosim za tako malo uslugo! — Vse te blodnice izženite iz svojega tabora! Prisilite svoje vojake živeti tako, kakor se spodobi živeti bojevnikom, onim, ki se bore za vašo sveto stvar. Potem boste zmagali, moj car! — Potem bo zasijala vaša zvezda s svetlobo, kakršne svet še ni videl!" "Moja zvezda ne sije še nič manj svetlo!" zavpije Pugačev. "Pred to zvezdo bo otemnelo solnce carice Katarine!" "Bo!" pripomni veselo Livija, toda takoj spremeni svoj glas in žalostno nadaljuje: "Toda samo tedaj, če bo tvojo pot Bog blagoslovil. — Vidite, moj car, sedaj ni več božji blagoslov z vami, kakor je bil v začetku. Takrat ste zavzeli vsa sovražna mesta. — Pred Orenburgom pa ležimo že več kot deset dni, oni v Petrogradu na nas najbrž lie gledajo s prekrižanimi rokami! — Z vsakim dnem se veča naša nevarnost!" "Mar ni res, oče? Potrdite tudi vi moje mnenje! — Mirovič, Voroncov, vidva se razumeta na vojskovanje bolje kakor jaz! — Ni-li des, da če nočemo, da nas nekega lepega dne iznenadi za našim hrbtom Katarinina. vojska, ne smemo več tukaj brezposelno ležali iu trositi naše moči s pijančevanjem in vese- Ijacenjem t" "Tako je!" zakliče Mirovič. Stari Voroncov pa si pogladi brado in reče: SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 16L7 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 (Nadaljevanje s prve strani.) nimi besedami prevzel spomenik v varstvo. Izrekel je zahvalo "Soči-Matici", ki da se je povzpela izven okvira svojega dosedanjega dela in dala Ljubljani dostojen spomenik goriškemu slavčku. Nato je godba zaigrala državno himno, a pevski zbor Glasbene Matice je ob največji pozornosti ljudi zapel eno najljubših Gregorčičevih pesmi "Nazaj, mazaj v planinski raj". Sledilo se polaganje vencev in mimohod de-putacij narodnih noš ter ostalih mimo spomenika. Simon Gregorčič se je rodil na Vršnem pod Krnom leta 1844. NESRAMNO IZZIVANJE Med predstavo šolskih otrok v nedeljo je nekdo s prostaškimi besedami motil male igravce in je sled. njič dejansko in zahrbtno napadel nekatere izmed gledalcev tako, da bi bil gotovo nastal škandal, če bi ne bili napadeni ohranili mirno kri, ker so se zavedali odgovornosti napram kulturni prireditvi, na kateri je bilo največ otrok ter mater in družinskih očetov. Ti izvržki človeške družbe in de-nuncianti slovenskega naroda so našim ljudem dobro znani. Zato jim je treba v bodoče prepovedati vstop v vsako pošteno družbo in tako tudi na vse naše prireditve. I JUGOSLOVANSKI PEVSKI KVARTET "JADRAN" priredi danes, dne 23. oktobra 1937, ob 9. uri zvečer, v "Poljski dvorani", ulica BILLING-HURST 1767 na DOCK SUDU svoj PRVI KONCERTNI VEČER s sodelovanjem društev "TABORA" in "PROSVE-TE", SOKOLA Bs. AIRES I. in SOKOLA DOCK SUD—BOCA ter ostalih jugoslov?;rokih društev. Spored je jako privlačen te rvsebuje 26 raznih točk. Poleg tega bo tudi srečkanje, šaljiva pošta in ples. — Svirata dve godbi. VSTOPNINA: Rezervirani ssdeži $ 1.50; Moški $ 1.—; ženske prosto. K obilni udeležbi vljudno vabi vse Slovence JADRAN. CERKVENI VESTNIK 24. oktobra maša in molitve na Avellanedi. 31. oktobra maša na. Paternalu. Popoldanska slovesnost bo v Novi Pompeji. Pričetek ob 4. uri. Zelo lepo ste povabljeni v to priljubljeno Marijino svetišče. Pridružite se, da s svojo osebno navzočnostjo povečate število. 24. oktobra je god nadangela Rafaela, zaščitnika izseljencev. Prihi-tite torej k službi božji na Avellanedo. Hladnik Janez. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo EERTO CERMč DORREGO 1583, 54 — 3588 Bs. Aires Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijein, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUTRRE-n. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni , — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obi. stih jetrah, žalodcu, žičevju Itd. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 i dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 OBJAVE Kr. POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Bs. Aires Tukajšnje kr. jugoslovansko po-: laništvo išče in prosi naslednje izseljence, da se mu javijo: Borisav I>enchich, ki je dospel v Južno Ameriko pred 10 leti. Pred kakimi tremi leti se je javil iz Mon-tevidea v Uruguayu z naslova: 25 de Agosto 260. Drugi podatki niso znani. Franc Planinštk, roj. 1896. leta v Kresnicah, po poklicu kovač. Tudi ta je prišel pred 10 leti v Južno Ameriko in sicer v Argentino. Zadnjikrat se je oglasil z naslova: a|c Banco Germánico — Bs. Aires. — Druge podrobnosti niso znane. Flora Hiršl, rojena Gross, ki je svoj čas živela v Montevideu, a se je preselila pozneje v Buenos Aires. Johan Heker, roj. 28. febr. 1913 v selu Glogovcu, občine Štrbačke. Preselil se je z ženo 1925. leta v Brazilijo. Natančnejši naslov m znan. Če bi kdo od izseljencev vedel za naslov od katerega zgoraj imenovanih, je naprošen, da javi poslaništ-tu. Poslaništvo tudi prosi, da bi se mu sporočilo, če je kom kaj znano o Eleni Dorotich, poročeni G"-gliardi, od kod je doma in če je zapustila kakšno vrednost. Imenovana je koncem preteklega ali začetkom tega meseca umrla v ulici Sapalen 1535, dpto. 5, v Buenos Airesu. v vsako izseljensko hišo "Slovenski list" Dr. J. HAHN Zdravnik bolnišnice Durand NOTRANJE BOLEZNI: — Srce — Slabokrvnost — Naval krvi.— ŽENSKE BOLEZNI: — Vnetje — Neredno perilo — Beli tok. — Sprejemanje strank od 3. do 8. ure. — Nizke cene na tsdensko plačevanje. TUCUMAN 2729 esq. Pueyrredón. — U. T. 47, Cuyo 7601 Buenos Aires Krojačniea Mozetič Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsako vrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi sr?jce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje« — Pridi in prepričaj se sam? SEBASTIAN MOZETIČ OSORIO 5052, (Paternal), Buenos Aires "Vsaka caričina beseda, je resnična; Veličanstvo, dnevi, ki jih izgubljamo pred Oreburgóm, bodo postali za nas usodni." "Zakaj pa izgubljamo dragoceni čas?" vpraša Mirovič. "Ker se naš car ne more odločiti, da bi z vso silo navalili na trdnjavo. — Če bi poslušali mene, bi bilo samo treba zatrobiti k naskoku, moji ljudje hi morali splezati na trdnjavsko obzidje in vreči goreče baklje v trdnjavo; vsakoga, ki bi se jim skušal upreti b im orali ustreliti in videli bi, car, kako hitro bi postali gospodar Orenburga!" Pugačev mu da, znamenje naj umolkne. "Morda imate prav", reče namišljeni car, "toda naj bom napram vam popolnoma iskren! Priznavam Vam, da do sedaj nisem imel poguma, da bi navalil na. trdnjavo. — Narod se je zbiral doslej okrog mene, ker sem ga vodil od zmage do zmage. Toda gorje nam, če samo enkrat ne zmagamo! — Če izgubimo samo eno bitko, boste videli, kako hitro nas bodo vsi zapustili! — Oni pa, ki ne bodo pobegnili, bodo dvignili orožje proti meni!" "Naj se le drznejo!" zagrmi Či-ka. "Okrog sebe imaš prijatelje, ki te bodo znali braniti!" Pugačev sede na svoj pozlačen naslanjač in nasloni glavo na blazine. Zapre oči, kakor da bi bil truden od "napornega, dnevnega, dela". Potem zopet pogleda in pokliče Livijo. Njegóva žena prihiti k nje-mu in položi 3vojo glavo na njegova kolena. Pugačev je nežno g'a-dil Livijmo lase, toda naankrat zavpije, kakor da bi hotel nekaj priznati : "Sedem noči že pričakujem Božje znamenje, da bi potem navalil na trdnjavo! — Toda znamenja ni. Bog noče, da bi navalil!" V tem trenotku se zasliši strašansko vpitje. njegov glas je zvenel vedno malo porogljivo, kadar je izgovarjal to besedo — pred vašim šotorom stoji neki človek. Zdi se, da je pobegnil iz trdnjave." "Ubijte ga!" reče Pugačev. "Nočem beguncev, saj je ž« itak dovolj lažnih volkov okoli nas!" "Toda oprostite mi, Veličanstvo, če ne bom vaše zapovedi takoj izvršil," reče mirno Mirovič, "zdi se mi namreč, da nosi ta človek na hrbtu veliko vrečo s seboj. — Begunec namreč trdi — in to je vzrok, da narod vpije in se veseli — da se nahaja v vreči naša zmaga!" "Ta človek nas hoče gotovo pre-variti", zakliče namišljeni car. — Mislim, da bi bilo najboljše, da ga takoj ubijemo, dokler še ni preveč videl!" "Ne, — pusti ga vstopiti" zakliče Livija. "Neka slutnja mi pravi, da je to dolgo pričakovani božji znak! — Prosim vas, car, dovolite mu, da vstopi! Bomo vsaj slišali, kaj mam hoče povedati!" "Naj bol Naj vstopi!" se odloči car. Mirovič in Čika sta odšla k vhodu. "Vs,topi|t©!," -jzapove (Mirovič., Ko je vitki mladenič vstopil, zagrne Mirovič zastor, da se zavaruje pred radovednimi pogledi množice. ki je stala pred šotorom. Iz nekega kota v šotoru se zasliši vzklik: "Kola, — Kola, — Vi ste to? — Moj Bog, kaj prinašate s seboj?" Olga je nervozno zaklicala te besede. "Ali poznaš tega človeka?" jo vpraša Mirovič. "Če ga poznam?" 'vpraša mlada žena. — "Saj to je Kola, gluhonemi Kola,! — Pripovedovala sem ti o njem, ljubljeni! — On nas je rešil, ko so nam Kozaki zažgali hišo!" Mirovič ponudi Koli svojo desnico. "Zahvalo sem vam dolžan," reče Mirovič. "A ne bom se vam zahvaljeval z besedami, temveč z dejanji — Sedaj pa morate odgovarjati onemu, ki tukaj zapoveduje, — našemu carju! — Sporočite našemu gospodarju-carju Petru III. — kaj nam prinašate!" Kola položi vrečo na tla in poklekne pred Pugačevim. Na ta način mu je izkazal čast, ki gre edi-no-le carju. "Kdo si?" ga vpraka Pugačev. "Imenujem se Kola in sem bil do sedaj v Orenburgu!" "Kako je tam?" ga vpraša Pugačev. — "Ali se bo trdnjava kmalu uklonila? Ali se še niso odločili, da se mi predajo na milost in nemilost?" "Pred eno uro bi vam bil morda potrdil to vprašanje toda sedaj ne več!" "Kaj blebetaš?" ga vpraša nezaupljivo car. "Kako je to mogoče, da se je položaj v trdnjavi tekom ene ure tako spremenil?" "Ker je bil še pred eno uro poveljnik trdnjave strahopetec in izdajalec, dočim zapoveduje Orenburgu sedaj človek, ki bi se dal raje pokopati por razvalinami, kakor pa da bi se predal." "Kdo je ta mož?" vpraša namišljeni car. — "On si zasluži tudi mo je spoštovanje!" "Kapetan Golinski!" Torej ne zapoveduje v Orenburgu več knez Daškov?" "Ne." "Torej je umrl?" "Ni umrl. Knez Daškov živi. Veličanstvo !" Kola pokaže na svojo vrečo, v kateri se je nekaj premikalo. "Ali je prostovoljko od'dal pot veljniško mesto?" "Ni, Veličanstvo, njegovi častniki in meščani so ga prisilili k temu in ga. obsodili!" "Vest, ki mi jo prinašaš, ni prav nič vesela!" reče Pugačev. "Trdnjavi torej ne zapevoduje več straho-petnež, temveč junak? — Naše obleganje bo trajalo torej še dalje!" "Ne bo, gospodar, ker boš morda že danes prodrl v Orenburg!" "Ti govoriš 'v zagonetkah!" zavpije namišljeni car. — Izražaj se tako, da te bomo vsi razumeli! — Toda najprej povej, kaj imaš v vreči. —r Zdi se mi, da je neka žival. Daj, da jo vidim!" "Da, gospodar, žival je, — hladno krvno odvrne Kola. — "Neka podla, strahopetna in odurna žival. Moramo jo uničiti!" "Kola", zakliče Olga in stopi k svojemu prijatelju. "Kola, ti govo-riš, kakor da bi bil ob pamet! Ne zakrivaj in ne oklevaj več dalje! Govori odkrito! Tvoje zagonetne be sede skrivajo neko misel !i Povej nam, kaj nameravaš!" "Da bi govoril bolj jasno?" vzklikne Kola. "Poslušaj tedaj, car,-prinašam ti orenburškega povelju1' ka, ki ima na svojih prsih majhe» ključek, ki odpre stranski vhod v trdnjavo!" Kola zagrabi vrečo in strese »je' no vsebino na tla. Zvezano telo se zvali carju Pre<* noge. "Mirovič, poglejte, kaj se je zg°' nekaj minut vrne. "Veličanstvo!" reče general —" dilo!" mu zapove namišljeni car. Mirovič stopi pred šotor in se če? (Nadaljevanje.) V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah-Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1276 in 140Í U. T. 22 - 8327 DOCK SUD IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerrl v 1'raK* in v ISuoiioh Airosa. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo, ordinlra od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečor LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 28 Bueno Orden 8«»» Bueno« Air«d