LISTEK. Na Iotu. P. D. (I>a«e.) Ti besedi je Jaaez zamrmral z največjo zadovoljnostjo in si vtaknil svoj plen za pas. Na to pa je vpraaal ia ae silil narediti kolikor moči malomarea obraz: rIa zdaj ?" rTa gozdiček moramo pad preiskati!" meai Šmitek. nJaz grem zopet proti vrhu. Vi pa ae tu razdelite. Vi, goapod Grčar, pojdete apodaj, vidva pa v sredi, če vam je prav." BMeai že!" BPa pojdimo!" Vrgli so si puske čez ramo ia se razšli. Poštar je počakal, da ao vsi odiali. Potem pa si je poiakal lep, mahovit prostorček pod visokim hrastom ia začel zgodoviasko važea samogovor: nPojdite zaradi mene zgoraj ali apodaj, jaz vam ne braaim. Prestar sem za take aale ia prepametea, hvala Bogu! Dovolj je, da aem se dal tako daleč zapeljati. Prvič sem sel danes aa lov, a tudi zadnjič! Rad bi ga videl, ki bi imel kaj proti temul" Ker ni nikogar bilo, ki bi ugovarjal, nadaljeval je poštar: nBog ve, kaj me je aealo v te hribe! Drugega tako ai, kakor aekaj jarkov ia goščave! To pa imam doma tudi, ia ni treba plezati kvisku!" Poštar 8i je izvlekel stekleaico iz žepa ia jo odmaail. »Plemeaiti konjak to! Dobro, da se imam nekaj te stvari doma! Včaaih pride straaao prav! Kaj bi počel aedaj brez tega? Utrujea sem, da je grdo. Puška me je bila ves čas ob aoge, kakor bi bila najeta, ia pot je imela lukeaj ia jarkov, kakor se ne spodobi. Zadnjikrat danes, zadnjikrat! Sedaj pa si privosčimo požirek!" In go8pod Grčar si ga je privoačil. rTako, to Človeka vsaj pogreje! Jaz bedak, da tekam aa vae zgodaj v roai za živalimi! Ali ao rjam kaj storile? Nič, prav Bič!" - nVrh tega pa, če pomislim, da aaj bi trpela ta stvar do poldneva, ali pa se aekoliko dalje, tedaj me začae grizti po trebnhu! — Vi pa, gospod hrošč, odriaite raz mojih Bog!" Pri teh besedah jerj»vlahko prijel svetlega lepeaca in ga vrgel v travo, ki je pičlo pogaajala v senci starib dreves! rNekoliko še posedim tukaj, da se mi odpočijejo noge. Bogme, da me žuli palec! A, gc8pod Čuš, tega ne dočakate, da bi ai jaz zlomil avoj vrat, ali pa si preatrelil čepiajo. Rajae aapravim ae ea požirek." Goapod Grčar je pil imeaitea koajak. nTako, ia aaj poreče kedo, kar hoče, pnska je ia ostane nevaraa stvar. Naj človek pade, naj se izpodtakne, naj zadeae veja ob petelina — in ne bos več pokušal konjaka, vina in drugih imenitnih in neimenitnih tekočia." Pri teh besedah je vzel Grčar pusko v roko ia aapel petelina. Ta pa je imel avoje mube ia kar aeaadoma je udaril na jekleno iglico, strel pa je zagrmel poatarju mimo glave v vejevje. Grčar je prebledel za hip, ia beaeda mu je zaatala v grlu. Potem pa ae je prijel z jedno roko za glavo, z drugo pa je odložil pnako kolikor mogoče daleč od sebe v mah. nHa! — Vidia! — Komaj nebam govoriti, pa bi ae že bil akoro ubil! — Na, zdaj pa grem naravaost domov! Le čakaj! Ia kapljice aimam več, da bi si pregnal strah iz udov!" Ia vstal je tiato miauto ter se aapotil tja, od koder je prisel. Župan ga je zapazil že od daleč, ker je imel baš opravek pred hišo. MŽe nazaj? Kako je slo, gospod Grčar? Dosti plena?" aSaj vidite! Uzemite pusko! Sicer ni reč ravao polaa, a težavao je pa le Boaiti to poleBo!" BA streljali ste pa!8 nPa nič zadel! Kaj bi! Na srno sem meril, pa sem smreko zadel!" BSrno ate videli? Glej, glej!" rAli je kaj aa tem? Saj ste Bami rekli, da kar mrgoli divjačifle!" nSeveda sem rekel! No, saj nimam nič zoper to! Sraa je le sraa! Škoda, da je niste zadeli!" BTo bi bilo vsaj nekaj mesa!" BKaj pa drugi?" nJaaez je uatrelil jedno veverico. Za druge pa ae vem!" nKaj pa, ali hočete prigrizek?" nNimam nič zoper to. Upehal sem se in gladea sem, kakor volk!" mIb se aekaj bi vam dal!" Pri teh besedah je župan zvito pogledal poštarjjt, ki mu je sledil v hišo. VII. Šmitek je gazil po gozdu zdaj aavzgor, zdaj navzdol, zdaj seru, zdaj tja. Zdrčal je žc jedeakrat po strmem bregn akozi gosto grmovje v aeko strugo, po kateri je žuborela majhaa vodica, ki je sedaj pripomogla aekoliko olepsati opraskaaega tajnika. Hodil je že dve uri ali pa že nekoliko več, ali doslej se ai dobil živega bitja pred oči. Umevno je torej, da ga je razveselila jata vraa, ki je kriče vzletela ae daleč od njega. Šmitek je prisel Ba rob gozda. Ob njem se je razprostiralo nekoliko njiv, ia Ba drugi strani bila je zopet redka goščava, iz katere se je dvigala atara bukev. Gospod Šmitek je videl, da so se vraae vsedle bas aa to drevo. BZdaj jih imam! Lepsega prostora bi si ne bile mogle izbrati! Splazim ae lepo ob robu do tja ia potem — !" V zadnjo besedo je izlil Smitek vao svojo usudo in svoje upaaje, svojo korajžo ia krvoločflost do trpečega živalstva. Ped za ped se je bližal usodepolaemu drevesn. Kakor Indijaaec se je plazil ob grmovju, pomikal se je z aajvečjo opreznoatjo dalje. Pri tem pa je porabil vsako vejico, vsak listič, vsako kepo proti, da se je tem bolj skril čuječim pticam. Na mestu! Torej Baprej! — Ali gospod Šmitek le stoji ia gleda. nJa, kje ao pa vraae?" Naj je goapod Šmitek še tako napeajal oči, drngega ni videl, kakor zelene mehke liste, ki so Balahao eumeli v vetrn ! A o vraaah ai duha ne alnha. To je bilo preveč za Šmitkove, »icer velike duaevBe moči. Molče je vrgel pnako na ramo in kimajoč z glavo ialostao odael v gozd. Saj tudi ni šala, ie izgiae človeku plen, ki ga je imel tako rekoč že v roki, kakor bi ga bil začaral zlobai dab. Tisti daa je Šmitek še mnogo hodil po gozdu, maogokrat se poljubljal svojo majko zemljo, maogokrat ae čul kričaaje vraa, a za Bjimi fli ve6 lazil. Ib vsak pameten človek bo potrdil, da je imel prav. Ear naenkrat pa si domiali: BKje pa veadar sem? Pa Be da bi se bil izgubil! Mrzel pot mn je oblil hrbet. A ob v resBici ai vedel, kje da je. Pred oči ao mu stopile vse grozne posledice, izvirajoie iz te okolisčine. BMorda do večera Be pridem domo?! Ib nobeBe jedi aimam več. Sir ia kruh eem že zdavaaj spravil pod atreho. Moj Bog!" (Konec prihodnjič.)