Št 12. PofMwiiH Her. ~> 2» ttotiH. V C3ORICI, dw« 22. marca 1922. Poitmo teioa rtfta It. 24. Letnlk V, GORIŠKA STRAŽA Itteja vsako sredo opoldne. Velja za cclo leto 12 Mr, zu en fflrsec 1 L, za inozemstvo 20 L; posamezne številke 20 stot. "- — LJredniStvo in uprava: uL Vetturini 9. - — ODGOVORNI UREDNIK: ROMAN CEJ. - - Ne bojte se klevetnihov! Idej'a, ki je pra?ična, razieza tiho svoje koren ine v zemljo in razieza .Svoje sile v nw- gočne, vrhovl, v katerih vihaji samo same a jih ne pro- magajo. gs^— n — , _ i ii.»____i i ¦. i Nefränkirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se plačajo naprej in stanelo 4 lire v visočini enega cm y enem stolpu. — — List izdaja konsorcij »OORIŠKE STRAŽE«. — — — — Tisk »NARODNE TISKARNE« v GoricL — — Kam gremo ? Ob! isi svetovneyra požara so še vid- ni. Ni je eloveške sile ne modrosti, ki bi mojfla v dveli kit Hi popraviti to, kar jc vnic?! i:ohlep v celi vrsti vojnih let, čc tudi vse svojo dobro voljo in moči za- stavi v to. Toda naprcdeik b.i v tern slu- čaju bil mogoč, Evropa bi se cclila, kti)!- turnu in ninterijelne vrednote bi se zo- Pet množilc. Vidimo \\rd, da jo Evwopa da- i-es razruvana talko kot i>oi>rcj, d,a se mir ui sklepal radi iinir-u, ampak racii žival- skoga p-ufhlepai in slišaili smo že stirašne bescde, da se mora sve-t obnwiti in 0- '¦vrepiti za — move vojne. 'I'.o dejstvo daje delaivncmu tjnidstvu obilo siiovi za razniišijamje. Ono ,jc tasti vu\ iz katerega krvi 'kujejo sve/tovni do- biäkarji svoje zlatnike. Pclovno ljudstivo se jasno zaveda, da bi no bilo 'treba cedc- Sa patcrnoštra novih 'konferenc, če bi bila orva konfernca taika, kaikor jo žcli Bog in vsak pošten človek. Saj je zn-an izraz ge- neraia Smutsa 0 verzajski 'kionferend: ;>Se nikoli niseni videl taikega pctkiknsike- La lcotla, v Ikaterem bi se jkuhale to'like človeške strasti, lakoinnost, mašeeval- nosit in požrešnost ikalkor na pariški kon- forenci.« Nad verzajsko konforenco ni bil ^azočaran samo ta zastopnik južne Afri- fce, raz-očarani smo bili tudi mf, raziočaran I* bil vsalk, .ki pošteno misli in čaiti. Zaikaij iVd verzajski ikonserenci so -ločiili n-anotlc y veo in manj vredne, ne po svokdTi sreu in znaičaju, ampaik po svoji sabl'ji. Nairedili so sir/nje in gospadarje, inili^oinmi Ijudi so 2veza!i rokc in jini vcleli, naj v >senci ba- gcMietav 'kujejo cc»kinc. To ni moaoce. Za- t<) iščejo po vsch foonferencali tiste čifdo- vit-e moznosti, da bo liirlič živel tin dcval Cas je strog sodivjk. Mansikad so se ^iplomati že naučiH v töku teh par let. Ceto proti Rusiji 90 postali bolj popustlji- vj. a enfiga se niso še iiaučUi', da iiiora "iih delo vodi'ti le živa vera v pra/vico, če J'ocejo, da bado imeli tra*jcn uspeli. T-eiga Pa pri njih ni. Vsi glasovi, ki so se jih old ¦krvi nasiccn-i in mini tcr pravlec že.ini l'udje oklenili ik?ot resilnetga pasu, so izjri-' n'li. Na njih miesto je si'epilo miaščevanje. ftbičnost, šav'iniz-em in narekiije narodom iJi -silojcm: Ubo.q:aj b\'\ pegini! Ta zistem se ni uvaljavil samo na v«rzaj\siki in na dmgih /konforencah. Ta zi- s<-em, ki krči pest vseh pravičnih, se je ?«i'il tudi v rcotranjosit dirmv. Kafko z-alost- no dejstvo je, ;da je anonal minister Schan- j zcr ]>ovedati odikrilo, da vojaaka oWast ni siorila vsega potrebnega, da se pre- iročijo reški incidenti. Ta zistem je tudi kiiv, da se nno-ramo boriti za ne'kaj ta;ko samo po sebi iimcvncffa koi je fdczelna avtonomija. Ta zistem je tudi kriv, da še dimes nimaono svojih sol'skih pravie. Ta zistom je kriv neštctih nasilstev, iki so s>e izvrsi'Ja nad naini. Živijenske važnosti za naš naro-d in za vsa-'kega našega človoka ie, da ta zistem vYzemo ob tla že pri nas d-oina in ¦pemagaino pireobraziti Evropo v ymiishi p-ravice in iiiKdscl;OJne JjubeznI. Xnkaj nisjno mi sami'. ki smo enaikih misli. Ncštcto delovnega lijudstva po dru;g;:h dr- žuvah je, ki jih vodi isto naeelo. Ko büdo r.jili zastopniiki stopiJi skupaj na bodoči konferenci. .snicmo upati, da cas pra!\*e^a mint ni več da lee. Ce pa hočc-2110, da bomo to dosegJi, se moramo prcrodAti irotranje, ]K) načelih ijiibczni in dola, po načelih Ikrščiinstva v dejanju, ne .samo v besedi. To je eii«o. Drugo pa je, da nroramo vse svoje po- šiene si!e zidrnziti v ikrepko crganiziicijo, ;ki bio prtdstavljala našo emotno voljo in bo znala našim zaJiiwam utirati svo- bodno pol. Potem se >nc bemo vee vpra- ževali: »Kami pJoveino?« A'edeli bomo: xTja plovemo, kijer boimo woboden na- nrtl med sivobodnimi narodi, enakovrc«d- n; meid cnakovredniimi in ik^cr bomo mogJi posvetiti vse svoje sile in zmoznosti v procvit celokupnega čioveštva.« kmenjava avs'ro-ogrskih kron Dczclui odbar go risk i je uviJcl r>ri rroučevap.jii v z-adnioin času izdanih (d- rcolo/i,te- licni toliko1. kolikor bi jim šlo pri razdelit- vi a'k-tiv a\stro-ogrske banke. Določcni •i>k }¦:, prtikrate?\, da bi m.oj>lo ljud'stvo zadostiti odrtdbi. Ta oidredba je (po drug-i sIrani za innogc p'osestnike kron jalko škodljiva, 'ker jemije pravicc poLsesfni- ikom kron, ki innajo vse po<#ofje, da bi se !•( slu/.iJi poznejšc iznrenja-ve, ikajkoir jc bila odre'iena s členum 2. zakona 0 končni iz- nvemjavi valute. Ker nc more upravna od- ledha razveljavljati pravice, ki je bHa pridobljsna po zakouii, je potrebno, da se dajo ljudstvu gotova in trdna navodMa. j Tudi v ten 1 p-ogledu je i>otrebno podalj- ! šanje r-oka in izdanje novc jasne in na- | tančue odredbe. Prnswn posrc'd-ovanja, da sc storijo potrebn» iikrepi. Dr. Pettarin.» rina.k hrzojav se jc poslal tudi glav- nemu civilnemu komisairyatu v Trstu. Rimska Ebornica. One 15. t. in. je bila otvorjena zbor- nica. Min. preds. de Facta je povdarjal da je v prvi vrsti potreben diržavi mir. Cilj vladc je torej pomirienje za vsako ceno. Želja po pomirjenju je žolja vseh in viada bo upiorabiia vsa 'sredstva, ki jih ima na razpolago, da udejstvi to splošno /eljo. Država dobi toliiko večjo moč, v ko- likor dokaže, da jo Mjenio .gcslo: absolntna cnakopraviiost v pravicah, enaka oJgo- vorncs' nasproti kršenju javnega prava. Najstrožja nepristranost v izvršctvanju zia- kona us-tvarja treznost in zaupanje. Svojo poilitiko nasproti Rusiji hočc j iiulija postaivifi ma pod'.ago libe-railizma. S kraljevino Srlwv, H-rvatov in Slo- vencov — je nadaljeval Facta — naime- ravamo vpostaviti cdnošaje dobrega so- sed'stva in koristnih trgovskih stilkov. I)e Nikoila ikot i>rodseidnj(k zbiornicc je I-K)!ožil demisijo. Za ministra osvobojenih pekrajin je bil imenovan Maffgiorino Fer- raris. Dne 17. jc .govoril ministe»* Schanzer 0 reŠkein vprašanju par odiločnih bescd; incd dru.dm: »Rešk-o vp-rašanje zadcva globdkjo itaifjanska čtistva. toda snie sc profniatra- ti odino-le z mednarednega stališča. Z rapallsko pogiodbo se se Itailija avcöano obvczüla. da bo pniznavala in spostovala svobodo in ncodvisnost reške drz'ave. Ce bi ne držaJa te obiveze, bi padla s stopnje vcicvlasti in bi nc mogla iineti nikialkega iijiloda v zboru narodov.« V vojaških krogih se je vdoimačila nc ivaka popustljivost nasproti vscnuu, kar sc vrsi ra ReLki. Toda ni dopusitno, da sl- cer vclikodušna čustva motijo vojaško di- siipiliiio.« »Treba ie s^ledati dejanskiiiii razine- raan v oči. Reka bo larhko živdla .in na- rr edova la samo na podlagi doHocnih dogio voiov med Italijo in drzavo, ki hraiii Teakjo trgovino.« »Ti.sli, »ki bi hote.li peljati vlaJdo \no poti. ki je v navzkrižju z niüclnainodnimi diogovori, naj prcunis'lijo, v kalko neivar- nost Sipravljajo I'tailiijo. In naj potnislijo tu- di, da pred'stojita konferenci v Parizu in Genovi, kateri poslednji bi Italija ne 1110- iila dostojno piedsedovatK če se ne vz- postavi v plemenitem mestu ob Jadranu /nir, red 111 zakon.« • Nato se je vrš-ila v zbornici so raz- prava o vla'dnih izjavah. Na noge rod frpinov! V nedeijo, dne 2. aprila se bo vršil velik, manifestaciiski shod vojnih oško- dovauccv v Gorici. Naša dežcla 1e potrosila tisoče in ti- iioče na r>oteh, ki so |ih iincji voinl osködo- vanci radi prenesranincga ravnanja obla- sti pri rcšcvanju prošenl za voüno ostškod- nhio. Časopisje »e pozivi.ia.lo, opozarialo, rotilo oblasli, da napraviio red pri reše- vanju tega vorašan.ia: državni poslanci so ob vsaki. priliki pozivliali vlado. da posveča vprašnnjju voinc odškodnine naj- večjo nozoniost; ustanovlli smo v Gorici sktipni apitacijski odbor za z»ideve vojne odškodnine: nošil.laH smo brzojiavko za brzolavko na razna uiinistrstva v Run: ljudstvo ie na ninoeih siiodih izrekio svoje ogorčenje nad protiljudskim postopanicm vlade: oostljaii smo dcoutacijo za deputa- ciio v Rim, v Trst, k viceecneralnemu koitiisar.iu v Gorici! Koüko truda, koiiko dela ie v vsem (cm? Oblasti in vlada so vedno obliub- liale, da bodo pravične, da bodo unošte- v;iie opravičeno uritožbe vojnih oškodo- vancev — toda danes je vsa dežela brez razüke strank in narodnosti enotnesra pre- pričauia, da je vlada v vcčini slučaiev ostala samo pri obljubah. Zato so se odločili vojni oškodovancu da bodo govorili na ni»)iifestacijskein. nrotestnem shoclu v nedelio, dne 2. aorila z vlado ZADN.JO besedo. Na tern mani- Dan placila. iv. (y.) Patrijarh Ludavik della Toirre je bil slabc voljc. Zrl je v listine, iki so Iežailo P'red njim razgrnjene in se »estrpno prc- ^¦ctal na svojeim oblazinjenem stolu. ^daj se je ves zagrebel v misli, zdaj jc z<>Pet uprl oči na ix>črnclio visofco steno ^'¦'ostorne izbe svojeiga egllejsikega dv.or- ta*. na stenah ni naSel raz-vozljane svoje ^janke. mrko so .ga gleiiali njegiovi pred- »iki, icgrnjeni v dostofi-anstvena oblaola, ^inčani z ßrbi in napi&i, in okamene'le so ^•'le njih poteze». OvigniJ sc je in stopil ik «knu. Spodaij ^ bila drevesa in oko je šilo daleč tja po rLivnini. ki je tonila v 11 -eskonionost, in sc frrcüvala v i>omladnem solncu; njcigova r°^-a je počivala za hip na čclu, nato .se je sdrznM. »K'd] mislini? Kaj hočeim? Vsa ta Zcinlja je tvoja, Gospod, jaz .seim samo *V(>J služabnik, ki jo upiravljam po svoji ^ibki moči.fc Ludovfk sc je pogosto našcl v raz- ^v^i'enosti. ko je visel nietd d'vema zilc- ln^ in je biia izbira tezika. In veliko jc zla ?11 »vetu! Ka'nuoir sežeš, si dJoscigd hudo. M-vdoyik je kiljub usp'ehom, ki jih jc do- 2ivUal', cutil, da je na dnu teh uspehov ln"ogo praznote, 'ki 'ie ne miore zap;o(initi. üoriskai grofica Katarina mit jü ob S^povi odsotmasti darovala nazaij TqI- ;1°hninsko, radi (kater-ega se je pehal on in lijegovi prcdniid. Celo kri jo tdkla. Z av- strijäkiirn vojvod'om se je boj&vai za Ven- cono. Ob novem letu se je obrni'la sreča na riljeigovo sitran. Dobil je djolgo in dirago pravdo. Fjilio mu je, kot da jo je izgnbil. Kdo ima dohicdk? Tuji knez, iki sploh ni videl Vcnconc in je pravdio izgubil. alii on in njegovi. ki mu jc ostala. Tuji vojaki so mu prclez-li dcželo, prepodiii imgovce. vite zi so se mu odtujili, ki so neimškim plačan- cevm dajali zavatja proti njemu - paüri- jarhu, razbojnifki so se irazmnožili, cer- kve izpraznilc. Voialki *© šli, ik-uiga jc 0- stala. To je grenak sadcž dobljene prav- dc. Danes ije dežela nczadovoljiia, bla- gajnc so prazne, caste zapuščene.... Ko se je spamnil na trigovcei. .je stoptM naglo k niiZikim viratom, .ki sio peiljale v sosednjo sobo in polklical. »Jakob!« Mai mozičak je stopil, žc ci'sto si'vo- I05, iiincl je ma j line, b'istre oči. »Kdo, si dejal, da ze'li jgovoriti z p.'cnoj?« - '-' »Cedadci, prcčastni!« »Ali si jim dejal, da seim danes preob- ložen s posli.« * »Dcjal sem, alii s-e ne dajo (xfenatL Drjali so, da bodio počaikali in res žei čaka- •jd tri dni.« »Že tri dni. in so prišli šele vč«raj ik iiiciiii?« se je zacud'H patrijarh. »Dvakrat semi jih jaz zapodil, preča- stni!« In lokav nasineh mu ie zaigral krog nslen. , Tudi patrijarh se je nasmehnil. Po- 1 niislil jc, nato je dejal foot v opravi-čnlo: ' ¦^Nisem jih imisUl lKipoditi. Tod-a ne 'ljubim t-csed1, Ce ne niorcni pükazaiti dejanj. Ka- dar pnrdejo. jih pripelji.« ^.Zunaj cak-ajio. Parove imajo s se- boj.« »Daroiv ne sprejeinam,« sc je okreiuil naglo patrijarh. »Recite jim, naj lopravijo naglo. ker niimani časa. Ali je tudi kaj tigovcev vtnes.« »Ne samo čedadslkih. Tudi drugii .s.o, ü.i piričajo, kaiko je.« >'Dobro. I^O'jdii!« Starec je odsel. Pakiarh se je par- ki at izprchodiil po s-obi gciri in doi;, po- stal in poniisilil za trenutek. Na:to je stopil naglo k vratom in jih zopet odprl: »Jakob.« »Ždite, pirečastni?« »Recite jim, naj pridejo jutri. Trcba •e, da sc Ciii;krat prejnislim do dna.« »Moranno naijti lizhod,« je mmiiral sa.111 ziase. »Sicer se wii ljudstvo upre. Sta- lišče, .ki som si ga vdrdil z uspclii, bo ;:raliljano.(( X Ko je stopil čcz pol lire eden izmed kanani-kov 'katcdiralc — njegiov ;svetova- lcc — v paitriijarhovo sobo, ga jc našd «loboko zadiiišljenega s prstom na čelu. r..'"vign-il je glavo, pokazal mix «stol in deja'l. »Prav Drihajaš.« »Kaj misilis, brat?« je izgovpril zad- r.jo bcsed'O piosebno skidkjo, edini, 'ki je sinel patrijarha med štirimi oami tako I imenoyati. 1 »Vidini neikoiga«, je govioril patnijarh s poöasnim glasom, »iki je zmagal in je bil prcnuiüan, ki dirja saimc sile in je šihefc tcr si ne more poniaigati ko4 dcte v ipleni- cah. Z Ievom se je bodl in i^oa ubiil pa so sc mu zarcdiili .y:adi v postelj-i.« »O kom go vor is, brat?« »O sebi govorim. O naši deželi gio- vor.im. O našem lj-udstvu ^.avonim.« »G'ledam, a nič toga ne vidim«, je de- jal kanonik poivdarno. »S sumimi vspehi si kironan, bra;t. Moč paliriia.irhovine raste', 7, njo tudi moe cer'kve.« Paitrijarh je dvig-mil glavo visoko in povzel s povzdignjenim glasom: »Ne moč pcttrjjarhovino ne moč ceirikve sc ne jaVltjata v uspehih na zunaj, ampak v za- ciovoljnosti in krščanisikeom;oč. Izmislil sem &i 'jo. Napra- viti red. Splcstii bič in krufio pregnati vse. Ali bi ne dajal odgovoir prcd Boigonl, če nc bi zhi odlüimil konioo?« »Annen«, je dcga.1 kajionik -iin se je po- slovil, obljubivši, da bq prisiostvlovail dru- gi d'an raziofoivrArom s Čedadioi in -trgovcl. (Dalje.) festacHskem shodu mora biti izražeu v di- scipliniranem nastopu slovenskzga in fur- lanskega Hudstva ves srd. vse ogorčcnjc Bad krivičnini, protizalionjiim posig- panjem vlade z vojmini oškodovancl. Preduocoi, da ta shod uspc ~ fe di- sciplina, izvrstna oreanizacija in nmn<*o- števiina udelcžba. Natančga navodila za organizaciio protestnega shoda vohiHi oskodovancey Driložinio v priliodnü številki »Goriške Straže« in v »Edinosti«. Vestnik Kmetsko delavske zveze. Kmetska in delavska zveza je prirc- dila v nedeljo .1°. marca na Vipavskem 8. javnih shodov. Shodi so se vršili v St. Vidu, Sturjah, Vrhpolju, (Jočah, Coin, liudanjiih, na Sla- pu in Planini. Na shodih so govorili: državni posl. Šček, dr. Engelbert Besednja.k, dr. Josip I3iitežiwk in urednik »üospodarskcga li- sta« Kemperlc Leopold. Vsi shodi so bili dobro obiskani. iNa shodih so sc sprejele sledečc re- solucije: 1. Kmetje in dclavci Vipavske doline clvigamo svoj glas za ohranitcv deželne, občinske in šolske avtonomijc novili po- krajin. S posebno ocliočnos.tjo zahtevaino, da se neiiiudonia in brez obotavljauja skli- če dežeini šolski svet. Vsako kršenje in manjšanje ueželne samouprave smatramo za napad nu najsvetejše pravice kineiskc- ga in delavskega Ijudstva, ki hoče na svoji zenilji saino odlocati o svojem go- spoUarskcm in poiitičnein ž/ivlienju. Ljud- stvo nc potrebuje varuliov m so upira §aniovoiji ošabnega in protiljudskega bi- rokrajtizina. Zivela ijudska samouprava! lzrekamo popolno zaupanjc našiin zastopmikoin v izrcdncm dežeinem octbo- ru in uli pozivamo, iiaj vztrajajo v boju za ohramtev naše avtonomije. 2. Z gnusom in ogorčenostjo ugotav- ljamo, da sc je truma roparskih kapitali- siov vrgla na naše vodc in nain jili hotela izrtrj^atii. iNaravnih zakladov, ki jiii je Bog dal jnašemu ljudstvu, ne bo kradla pešči- ca tujih podjetmkov. Urganizirano ljud- , stvo Uoriške kliče vladi in tujun izkori- ščevalcem na ves glas: proc roke od na- Še lastnine! Pozivamo vse občine dežele, da pri- stopijo v meddcželno zadrugo »Jiüijslüh vodnili elektraren«. 3. Pozdravljamo z zadoščcnjem, da se je na zadnji seji političnejiu društva »Ediinosti« sklenila reiorma c.olokupne politične organiizacije našega ljudstva. — Pozdravljamo s poscbno zadovoljnostjo, da bo goriška dežela imela poscbno in sa- mostojno politično organizacijo. b tem se je odpvla pot k trdnejši in uspešnejši str- ndtvi vseh sii našega naroda. 4. Pozdravljamo ustanovljanje »Kmet- skilj in delavskih zvez< po vsem Prinioi- skem in pozivamo kmetc in delavce, da zanesejo misel svojih, v zadnjo sloven- sko in hrvatsko vas. V organizacijti je na- ša moč, dezorganizacija nas tira v po- gubo. Na shodu v Sturijah se je sklenila še sledeča rcsolucija: Zahtqyamo od indusitnijskih podjetmi- kov v Ajdovščini, da prejemajo na delo izkljucno domače dclavstvo. Domačini morajo biti prvi, ki naj na naši zemlji dobe kos kruha. Dokler imamo med naini le ene^a domace^a brezposelne«:a delavca. ne sine biti sprejet v ajdovska podjct.ia nisi en tujec. Kmetska in delavska zveza priredi 25. in 26. mairca na Noitranjskem 14. javnih shodov. Shod vojnih oškodo- vancsv. V čctrtek. cine 16. marca 1922 ob 10. uri predpoldne se je vršil v prostorih zveze obrtnikov v Gorici shod vojnih oškodovancev, katere^a so se udcležiii v prvii vrsti naši zupan-i — bilo jili je krog 80 — potem pa tudj zastopniki vseli poli- tičnih strank na Ooriškem. Namen shoda je bil v prvi vrsti od- ločno projtcstiirati proti vladnernu odloku z cine 21. februarja 1922.. s katcnim vlada narnerava naravnost ukiniti nekatere u- godne določbc odskodninskega zakona, v drujji vrsti pa pripravUi Ua, da ^e bo na- mcravano manifesfcacijsko zborovanjc vojnih oskodovanccv iuokIo nrinjo, uri]o an vcličastno vršiti, ne da bi ga ena ali druga prcrazgreta politicna skupina v dc- želi Iiotcla onemogočiti. Od laške strani so bile zastopane sle- deče poliitičnc stranke: kmetska. fašisti, ljudska in soccjalisti; remiblikanska stran- ka in Oruppo d'Azione sta poslala pisme- ne izjave, da se strinjata z vsemi sklepi, ki se napravijo na shod. Zastopana ic bila tudi trgovska obrtna zbornica. Vsi govorniki so v ostnih besedah ži- gosali postopanje vlade in iijcnih orga- nov i)ri reševanJLi zadev vojne odškod- niine. Zahtevali so, da mora vlada umak- nflti uvodoma omenjeni odlok in pniporo- čali, nai se začne po celi dcželi živahna ag.itacija za pošteno in hitrejše izplače- vanjc vojne odškodnine. V imenu Slovencev se je oglasil k be- sedi g. Uorkič Franc, ki 'V iziavil. da v tern oziru mi mod našim narodom nikal^i razlika, da smo vsi edini, in da bomo v družba s sodeželani driure narodnosti, z vsemi sredstvi delovali na to, da pridemo enkra>t do trdne podlage, na katero naj se postavi reševanje oclškodnunskih zadev. Pripravljeni smo z največjo disciplino da- li povdarka vsaki agitaciji. ki stremi za lizboljšanje gospodarskih rainier naše^a oskodovane.ua ljudstva. V razgovor so posegli od našc strani še gg. Kovač Ignaoii. žup;"i ajdovski. Ob- ljubek r^'ranc, župau v Kovskem in dr. Medvešček Peter. Shod je soglasno skl^nil: 1) Na mini- strskega predsednika v Rim se odpošlje ouster brzojavni protest nroiti nainovei- šemu vladnemu ukrepu ^1-'»-» oclškodnin Mil 2) Na nedeljo, due 2. aprila 1922 se skli- če velikanski manifestacis?-'5 tabor vseii odskodovancev v Gorico na Travnik, ki naj bo pričetek tozadevnili agitacij glede vojne odškodninc. Zborovaicii so sc na to rnzšli z odloč- nim zago»tovilom, da ukrenejo, kar bo v njih moči, da se shoda udele/i vse naše ljndsitvo, itako da bo vlada videla, kako nevarno igro igra z zavlačevanjem «zpla- čevanja vojne odškodnine. Harod sebi. Moška podružnica CMl^) v Tiistu, -ki se v kratJkern pireosnuje !v sani»as.tojno šol- : s\'o društVfO za Julijskfo Kirajino, je z ge- slom »Narod «ebi« zalozila bloke s pio- botnicanu za nabiranje prrspovkov v na- I rsxlnc in dobrodtine naniene. BLdk'i so v- ' porabni za vsa društva ter visebujejo po- botnice po 5, 2 in 1 liro ter po 50 stot. in sicer so cnotni. t. j. s pobatnicami enaike vrednosti, ali pa inešani, s sorliranimi po- boinieami, v skupni vrcduasfti 100 lir. Talk bloik, :-ri »Kdinosii«, Trst, ill. S. Francesco, 20. Apcliramo na vsa nasa druStv-a, kml- (urna in dobrodehut, Mari'j.ine driižbe i t. d., da pri duo segajo po bldkih. Opo- zaiiJii'iiM) poscbno podruznice CMP, naij si ji.li takoj naroče, -da ne bod/j morale ča- ¦kati nove nafcladc. Skrb CMD podružnic in Dijašive Matice hodi ra'zsiriti b!.d:ve po stihre, narodne hiše brez bloika CMD. Naj vsej Jul. Krajini. Nay ne bo narodnc g.o- kr-oži v vsaki veselli drnžbi, pri vsaki za- bavf. na vsaki svaitbi, pri vsaikeün Ssrsiu in vsakem pogrebu. Z blolkom CMD v rulki siavimo zashige živih, č-astinio sporn in mrtvih. Ko pridemo \r gostiol'jubno h-lso', nc ca'kajmo, da nain I3onuxii)o hliok, pov- rrašaiimo sami po njem .Težb.) je. dati 5, 10 lir, toda 1 liro, ali 50 stot. ztnorc vsalk. In na.men založnika je ravnio pofcam teh blolvov •olujšati plačilo narodnega davika, dati lj-udem možnost, da ilah'ko vocikrat po makUn darnjejo. Poscbno aipciliramo na naše zens'tvo, da se z v»o vne-rmo Joti nabiTanlja narod- neya davka. Brez vsialkc vsiiljivosti, toda z ljubeznijo do stvari se bo dalo gotovo mnogo daseči. Navaditi jc treba lwod na žrtve, dopovedati mu je treba, da kdor d-i naši deci, naši mlaidini, da samemn se- bi, Si'ovensko ženstvo, zoivedaj ise svoje najviažnejše. svoje najsvetc/jše nal&ge, ki naj ti bo: skrb zia deoo, «slterb za inladiiuo! Vsi na delo z gcssioin: Narcid sebi! Dopisi. — Iz Ročinia. Cuditi se moramo po- stopanju g. žnpana v Ročinjii. l^očiiij je po vojski hndo prizadeta občina. Naš župan pa nima drugega opravila, kakor da se shaja z bivšim učiteljem italjanščine v Ročinju g. Figliolo v Gorici, ter da sc- stavlja v sporaznmu ž njim spomenice in prošn.ie na civiilni koniisarijat, da istega nastayi /a definitiviiega učiiolja v Ro- čisiju, Izražati se moramo nad nosto- panjem g. žiipana, da vlaga prosnje v ime- nn občinskcga svcta, čcravno občinski svet ni o stvari skiepal. Pmirzno postopa g. župan, ako označuje doitično vlogo s številko protokola, če tudi ni občinski taj- nik protokoliral prizadctcga dopisa na ci- vilni komisarjat. Ves.občinski svet in vsi rojinjski vol'ilci so ogorčeni nad ])osto- panjcin žiipana Du gar ja; ves Ročinj je proti lernn, da bi bil nastavljeii za učitelia Figliolo. To je dokazala javn seja oban- skega sveta, ki se je med burniini med- klici in glasnim žvižgar* "• vršila 19. marca. G.. župan je predlagal, da naj bo seja taina, a ves občinski svet je glasoval proiii temu |)redlogu. Pri scii je g. župan izjavil, da on ni vedel kaj ic podpisal ter da ga je učitelj Figliolo oslcparil. Ročinju je znano, da zna g. župan dobro pisati in brati. A če bi bila resnična njegova trdi- te\, bi ga upravičeno vprašati, zakaj je pivznal izvoliicv in zakaj ne odstopi? Občinski svet je županu pri javni seji naložil, da mora zadevo v roku 20 dni poravnati in dotično prošn.io pri üivilneui komisarjatu dvigniti. Že to postopanje g. župana najodloč-.' nejse obsoiamo Ročini ni volil župana za- to, da prodaja koristi obcine ter da sc po- tc.guje pri vladi. da nastavi Italjaua za defin-it'ivnega učitelja. Toda naravnost iz- dajalsko je njegovo posto"--^ v tern, da je šel po seji tožrt k orožnikoni zavcdne ročinjske občinarje »moje živlin'iie in ime- tje je v nevarnosti, zato branite me, kira- ljevi orožniki.« Župan, ki se zatcka pr»>d upravičeno jezo, ogorčcnostjo, pred ute- mc'ljeino obsodbo ljudstv katereva t-a zastopa, k oblastnikom, je izgubjljen. Tak- šen župan je zgubil vso vcro, ves uglcd 1 pri občinarjih — za to je naiboliše, ko iz- nrej ali slei odpove svojemu časncmu 1 niftstu. O zadevi bomo se ^^ročali, ko iz- vemo o zlatih naukiih in opominih. ki iih je delil g. kar;ibinjer ročinjskim. famtoni. — Kamnje. Y izrcdnio visok.i staroisti , 84 l&t, j)o 3 mesečiiih straisnih bolečinah [ se je ipreselil v vcC:nost dne 20. t. m. ob I 10 uri 10 min. Josip Čeniigoi, očc preč. &(»s. župnhka v Kamnjali. Malokomu jc daii'O doseči taiko visoü\o st-ariost1, a sc maui vzgojiti ta.ko 'vzarno svoje otrcike. •kfiikior jih je i>okojni. Ob njegioivem grolyj stojita polrta žalosti dva sinova duliovni- kn pre;v:. gios. župni/k iz Loiltavca in Ka- nionj, in učitc-lj, gos. ziipan mesta S\r. Križ, dva sinoiva iz T.rsta in tri hčere. Dožtvej je iubiloj zi'aite porctke s svoio gos. sijprogo, ikatero zaijftišča v uajvečji žalosti. Izredna ponižnost m sknamnost lM>koi]ncga, nciunorna sikrb za dcf.o, nje- govo naravnost čedinostno življenje ga l:o do oliranilc v trajneni sp-omimi povsod, kder ie bil', ix)seb.n'O v Kam^jah, >kjer je unirl. R.I. S. — Iz klrijc. Vediiko so sedao p,iše o 'gospodarskcin vprašanju in ndksto kn- žejo škodo. ki izvira yl nepinjateljskih rammer med drza'vami sosedi. Za zgled vzemimo idrijski rud-nSk. ¦ On potirebuje na dan par vagonov priM^oga', da iz 3. jašikov -dviga nido, vo- d'O. ni'darje iz globi-nc in da raztopi zmle- tsi kaimcnie, da ziv.o .sirebro izpuliti. Prei smo -dobiv-ali premog iz IVbovelj. Hrastniika — torej iz sostidne ch-žave Ju- goslav ije, sedaj ga pa vozim'o iz Aiugžeš- kega. Koliko stanc dovoz pri tak,i jnnoži- n: si lahlv'o misliio. Nekaj miliomov na de- to bi si država prihraniUi, ajko bi ikupila prc/mog pri soscdu. Saj mam pišejo nokte- ri nasih rudarjev, ki so pra rudnikih v Ju- g(-%vlaviji zap'csleni, da ga tarn toliko iz- kopilejo, da ga celo prodati ne morejo. Na zadnjem sihodu nain je poslanec Sviefk povedal, -da je nas pciljedd'slki mini- stctr vendar prodal vse živio srebro, 'kai sn;o ga v 3 letih pr'ideictli in sicer po 2vr)00 lir kvintal. Leta 1917. smo ga prodali po 2600 kron, do takrat najvisja cena in država je inieiki 5 nnilj-nnov ikron čis.tc^a dcbička, naj je bilo tudi takrat živiljenje drago in so moral] na Icto več tisoč dati za aprovizacijo. Sedaj so ga prodali po 2500 Ll.r in nekctiko se sliši ali vsaj namigmjc, da je rndiriik pasiven, -da so stnoski večji. kalkor dohodk5. Naw se to čudno zdi, ker racii- nov ne inoiremo pregledati, mo ran no ver- ier?1, kar se zatrjuje. A gotovo bi bil veliik dobiccfc pri rudniku, če bi Italija dobi- va-ia piremog iz Jugos-lavije, n»e pa pla^e- vala iako dolgo prevoznino .iz diiljn-e An- gle šike. Tuji glasovi. 1. O avlonomiji. L'^Awcnire«, gla- silo popolanov v llrs,tiif, piše o avtwjo, miji: Mi pop'olar,i smo odlociw za avto- nomijo, ker imamo 'vero, da se bo z usta- ri'ovitvijo idežel z cuvtonomno sa/moupra- vo, in sicctr saano taiko, dalo srečno pri- spevali «k Iako zaželjenj preiwedbi drža- ve. Drngače grozi nevarnost, da se bo država oikužila v lorempljih tisteiga znia- ja, :ki se mu pravi centralistična in neod- govorna burokracija, katera 'si cimično Drizadeva1, da bi izpodrintla parlament in vlado in se polastila oblastila, nc da bi bi'lo treba prexzeti tudi «odgovorniost. \sled toga nočemo in ne inoremo 'privo- liti, da bi se v novih pokiraainah uapra- vil korak nazaij, da bi se od naprednejše vladavine, 'ki je obenean tudi primernejša diilni ilaljjansiltega naroda, padlo nazaj x ono "inrtvaäko enosta-vno in tlačilno vla-davino, iki je bila posneta po franco- skem zglödu, katerc pa bi se 'danes tudi Francija «rada otreslo in >ki wrazveselju- je« našo doinovino ze desetletja s tisto aievšečno političnio-upravno 'oprenio, ki ic Ijuba le tvorcem in iakoriščGvalcem velebujnih uradov in pti diktatonjeni, k-a- teri jiih izikoriscajo kot nckake pretorian- ske čete. Toda taka urodba je italijan- s-keinu Ijndstyu zoprna. Ljudstvio je ne razunic in jo'trpi le (kot ndkako zlo, ki se nc da odvrniti«. Politika. Italija priznala ttradno ruskega za- stopnika. V sniislu začasne pogodbc med iu.-lijo in Ruisijo z dne 20. dceembra t. I. (je biil predsednik ruske- delcgaüije Wo- rowski imeno-van od nus/ke in u'krajhr^i^e viade za uradncga zastopiiiiika pri italijan- ski vladi. -- Bunio zborovanje »Narodne o- brane.<( Iz Bclgiada. Vrsrlo se je burno zborovanjc »Naradne obrane« pod pred- sednišitvoim polikoviwka Jurišiča v prolest proiti resikim dogod-koim. Zborovanja sc je udelczilo nad 15.000 cuseb, med njimi veliko bivših vojakov in invalidov. — Zaupnica Factovi vladL Proteklo scboto jt dobila nova italijanstka vlada zaupnico .Zamjo je giiasovado 275 poslan- ec \r. ¦--- Tripolis;-. Zadnje case so pnra'cali, da se gode v Tripolitsm nemiri. Danes te vesti zanikajo --- priznavyjo samo par nc-znatnih prask. ~ Papež Pi! XI. bo na 'koncu Evha- ris!ičn*ga kongresa o^ebno nosil nion- .štranco na tngu svetega -Petra —• zapu- stii bo tedai Vatikan. — Na Slovaškem propadajo prej ze- lo sniočni .komunisti. Med N'oditelji so se pOTa'vili s-i>ori. ~ Sultan proglasil svobodo Egipia. Sultan je nazuanil s posebnim raskrip- lom z due 15. t. m. proglasitev Egipta za svobodno državo. = De Valera snuje novo organizacijo. Pe Valera je izdal proglas, v 'katereni na- znanja, da sc bo ustivarMa nova rcpubli- ;kanska orjranüzacija, ikatere naimen bo, da Joseže pripoznanje irsike republike s stra- ni inozcins-kih držaiv. = Aineriški senat Z2hteva povrnitev stroškov za porensko zasedbo. Na seji scuaita so zahtevali pki-canjc stroskov. ki jüi ic Amerika izdalla za zavezniško za- sedbo v poT^-nskih pokrajinah. ¦-= Augleška poinoč Rusiji. Dolnja zbornica je odobrüa s 150 proti 80 glaso- \'oni dopolnilno posojiilo 100.000 šterlin- gov. ki ga je predložiila vlada za pobi- janje lakote v Rusiii. j ~ Ameriško posojilo Avstriji Javlja sc, da je dovoilila Amerilka Avstriji 50 ml- Ijr.nov dola'rjev posojila. — Grške vojne ladije so bMe pred- kratkLni zaplenüe tri i-taJija-nske 'trgiovstke hidije v vzliodncm Sredoizemiskem inorju- Incident je žc püruviian. = Rešitev reškega vprašanja -štal. vtoda iii povcriila za/vczniik.Dm. ~ Stavka. Pristaniski dclavci v Nea- plju se nc morcSo pogciditi z gospodadj. I^t-di zavlačitve tega spora so progJla&iH vsi pri-staniäki dekivci v ItaJi-j.i 24 urno spiošrco siaviko. = Čičerin, ruski vnanäi koniisar, sc /avzema za to, da -so delegati na genov- ski ikionfercnci popolnoma eiiakopravn-i. Domače novice. -!- Uredništvo opozarja vse brez iz- jcme. da se list zaključi vsak torek ob -• uri popoldne; pozneje se rokopisi ne bo- do več sprejcmali. + Zahvala. Podpisani se tem potoin najprisrčneje zahvaljuiem vsem članoni Slovpnskc čiitalnice y Solkanu, ki so mi 7j denarnimii darovi priskočili na nomoč v času moje bolczni; posehuo pa g. pred* sedniku tovarišu Josipu Štrukelj, odbor- nikorn ter tovarišem nabirp**»^™. Osta* iptrj hvalcžnri Leopold Boštiančič, + Vedno isto. Podaljsali so rok z» vlaganie avstr. og. denarin do 25. t. **. *p Prvič je bil rok prckratek in niso niof'J vsi ljudje prijaviti denin-r». ko še izvedel' niso. Zdai pa je prišel ta razglas zoPe* prcnozuo, ImhIj^ bodo ravno izvedeii s>rl današnjili slabih poštnih razmerah, ko bo rok že potekcl. Tako ni nič noir!"'""1^ Računiti bo itreba na Ko, da ne žive v. ljudje v mestih in ne čiitajo vsi In!i)ra.v, se je s.k;lenM-o,da se za 23. tek. jjl1 slvlieani izredni občni zbor prdkličc, ,d.njtstu ikaterejfa se ho 5imprej viršil ob- , " zbor, ki bo «iklepail o omenjenih »jwed- " H'lll.« s, ~^~ Umrl je prejsn'ji tedeii v visaci j^iosti 94. let, (par niesecev je imanJLta- ^,yo rojstm; obletnice)), Jakob Etevk iiz /^plce, ck-d uašega urednika, ki je bil kr!? Z:Kini°«a toliko oil, da je lalukio bral jc if e* ^H fc 5e eden onih redfidh mo/;, ski I K°t vojlak prisostvoval vojnam in ,revo- ¦>tom v ltaliji od 1. 1848. daflje, Dozivol ,uv^° vnsto viiiiikov in pravnmkov. Naj Clya v mini! u "+¦ Snirtna kosa. Minuli pondeljek je Knrl y Kamnjalt na Vipuvskem >v 83. lejtu $v u^ ^rn'So.i. znan knmovez s Cestte- Svö J^a« c^e dveli daihovni-'kicv in župana L;tll!^i"ižkega. N. p. v m.! Freostalim VvC -sozalje. ^ 7 Sempas. (Smrt.) Po kratki in zero ,".?Clli bolezni, je due 20. 111. uanrl milade- Diir jZij Krasan' lStar 27- let- Bil Je ^10 % ziivedcn, pri raznih veselicaii h -f^ v'deli na odru, Ikot igralca. Taim- tiorajM zix)r izkrubi v njcin neiiadomest- , moč. Mirnio spavaj, dragi nam tovarrs, II Ka,naj .ti bo zeirtbja. ,j ^ On! naročnlki »Miadike«, ki še ,jj%^ Plačaili naii'Ocnine d'obe te dni ualkaz- rj^° Po pošti, da jo laliko poraivnajo. Sto- jj L' ^si svojo dolžnost, ali vrnite (prvo in lajto Stevitko! ^. t- PodaJjŠanje roka za predložitev tan'^°S*11^1 ^an^ov-ev avslro-ogrske q ke- Zaikiadni 'ministe" je i>od'it1jš.al r-ok jjj^t-J-loižitcjv nezig'CKanili ban/kovccjv av- Po J°^rske banike do vtklyucno 25. t. in. ^¦ö'cf n?1 ^ncvu ne ^oc^0 >veS sprejcslnali i «eiki pokrajinske zaikladiiice taikili ban- ,^, ^"" »Siovarček tuik«. Vsi ljubitelji ^;°varčka tujk«, ki izhaja v let. »Mladi- r^'('so blaeohotriio naprose-ni, da mi spo- {Crr' vse nedostat'kc in poman)kljiv.osti !s- ^n Za '^ai ^M)m vsa^e'inu ia-ko livale- lm)" ^ Ueit. France Erzen (Trst, Gretta ,r|. T Velik izura našega rojaka. V Gflas- .jj,;^1 upravc za zaščito industrijske svo- ,;„" Y Beigradu \c bil objaiviljen patent za ^[^ipnsJko uro«, ikatero je iz-umi'l go- $l" Hilarij Vodopivec, načelniik ministr- 'll "nanc v Belgrade. ,,[} y Oglas občin tolminskega okraia. ly, ^Csvatore Triestimo« št. 567 due 15. t. 1 (J^)avl9a sledeči razglas: !(.. v smislii 3. člena odlloka predsedni- liUj^nistrskega sveta z dne 1. II. 22. jav- (jr ^upani občin: Tolniin', Sv. Luci'ja, ^jUiovo, Valče, Ponikve, St. Vis'kagora, tir Üelie, Cenkno, Libušnje, Idirsiko, Livek, 'ri^nica-^obarid, Kired, Sedlo, Bregiini Cc2^lVi?' ^lll2a» Srpcuica, Bovcc, Log. 'nar^0' ^ota m Trenta, da so od 14. Cj!j Ca dalje v tajništvili imcriovanih ob- %\nii v'10Klcd seznami -oseb, o pisati o 1;|2ii'i! ^° na^ ^e^aJ° raie »burzuji«. Poileg st,i^tr v Rusiiji in J.ugoslaivtiji tedaj ne o- ^Ci Xne »Helu» ne g. inzenirju druge- i'kl v.tl Se 'l>osvotfl.ta duševni iferizi, mladin- huiiT eratllri in 'da zasledujeki potlioboe po ^tičnih lislih. t^T Nesrcčen padec. V ponde'ijelk je %U,i!.2.°dra, ki obdaja cenkev v Štandre- s\jjr' ".j Jo popravilijajo neki Anton Brisoo, vioJ^M^ ?e't. Višina je znašaila 15 motrov; k-}^ $i vie obe noiffi in se je tudi dtrmgace ni§11-° ^škodioval. Prcnesli so tg-a v bol- ' "'^0 usimiljenili bratov. So ^~ Predstava. V isoboto in v netdeljo ^iith1*1^ v !'ia^em i^edallišuu v Oorici ikj j '° Ko-riškeig-a pcsnilka Vittoria Locchf, Oori- -Pa^e^ v v'01]"5'- irl spisal »La santa Hoi/'»1"» od tod "tudi njeigava ponnlaT- • *8ra ni uspefla. tr0^ f* R°Čna granata poäkodovata 4 o- • (Iz Idrije). Mali otroci so se igrali na prostcm in eden vidi čuden kamen na tleh in ga sune z noigo. Gnozen tpoik nasto- ne, otroci ¦ostrnie, a ko zopet ik sebi pri- de jo, vidi jo da na več ikra'jih k'rvave. K srt-či ni noben nevarno iranjen. Kedo je gr'inato tja položil, &e ne ve. -i- Pozor! 50 L. nagrade! Podpisan-e- iiiu Meiiiiku Ivaim iz vasi Meliniki, St. 24, pr! Kaiirulu, sta bila ukradena v noči nn 12. t. in. 'dva konja. Kobila, teimiiorujave bLirve. erne noge in je imela na ilevi stra- ni noge križ z utisnjenio St. 8, iter čiiko »L«. K'Onj jo bi! 6rn brez posebni'h zna- kov. Oba konja sta bila dobro irejena in ¦in-očna. T.isiemu, ki mi pove za konye, ( zir. mi da isled za tatovf, dctim nagirade L. 500. — Ker sem s to ta'tviiio m'oomo u- diiTjen. se prosi dobre 'I'judi, dii imi grojo po mozno'siti na rdko, da izsledim itatovc. Jugoslavija. j Reškl Jugosloveni prosijo za r»'J- nioč. Vlada je prejila brzojavno prosnjo jugosl-ovanslke strantke na Reki, naj rcd- vzame .odločne korake, da zašč-i Reko pred un»ieenjein po fašistili in zlast! t^i- gura varnost življenja in premožčtifr r^1- ških Jugoslova-nov. j. Seja minisirskega sveta. Ministrski svet ie obšarno razpravJjal o položaju na «Ji'bai:«iki meji z ozirom na porocila ponov- nih neredov in neimiirov v Albani'ji. SploS- no se je ugotcwik), da »o nasiali v A:lba- niji neiniri, ki ogrožajo ju^asil. prebivaJ- st\to ob ccili obimeijni črti. j. Likvidacila a. o. batike. Pri tej 11- kvidaciji bo d'obila Jugoslavjja 25. mili- jomciv zlatih ikron. (To je 1. miljardo, 125 miiijonov iu-go«l. ktron.) Društva. -r Dornberg. (Rustka ij>recLs;tava.) V soboto dne 25. in v nedeljo dne 26. t. in. se bo vršila itinetniška in operetna pie-dstava nrskih gostov. Začettk >ob 4 in pol popoldne. Vstopnine s!o po 4, 3 in 2 lire. Predstavljali bodo :»Norec«, tmono- log, spisal rusltoi 'klasik Apuhcin. »Zobo- zdravni'k«, ikomedija C&hova; ikinodra'Tim »Maščcvanje«, predstavlja Ddlzenskij. ^Koncert« rus'kih ipelsmi. arij, iromanc, duetov, oper in -operet. Gostje so igrali žc v Peiro.gr.adu in Moskvi. Igrajo: Marija Volkovskaja, sopran. Vantan Šulgin, te- nor; Jakov D/olžerFSikij, dramslkii iigraicc in drugi. Pozneie bo ig/raJa ta druzha v Vi- pjv'i. ObHOvitev »Skalnice, društva slo- venskih delavk v Gorici«. V nedeljo due 26. t. i». ob 3 in pol bx) tprvi sluoid töga do- bi'odeilnega ženisStegadruštvti v Slov. si- ¦totišču. Pričiiikmjemo obilne udelležbe. Po shadu bo v cerikvi sirotisea sv. blagosliov, ki se ga bodo društvcnice udeležile. ct. Gradišče nad Prvačino. Sponoca'ld sino že, da ;prirodi naša narodno zasvedna in za kuRurni y;aprtdo(k navdušena >mladi- na na belo nedeljo 23. aprHa t. l. lepo na- irodno slavlje v počeščenje spomina bla- Kcpokojncga pesnJkia Simona Grt|g?Otrčioa \v.i njegii nckdanjem doanu na Hribu. Danes se obrača ista mladina dio vseh sosedtiih bratskih drušiev, pevskih aili tei.iTibiiraških ter jih vabi -k udeležbi, b'o- Oisi s pevsikimi toökami, bodjsi s staimbn- ranjem. Prosi iih pa hkrati, da bi vsa, društva, ki bi höt-ela nastopiti na odru. l;!agovolino 'to sporočdia vsaj tekom fcreh tcdnov prir-edjtaljsiki mlaidini. d. Iz Ajdovščine. Dramatični ikrožclk v Ajdovščin.i uprizori v sohoto in nedeljo, dne 25. in 26. nwca 1^22. ob navadnih wall narodno igro v petih dojanjih »De- seti brat*--. d. Štandrež. Naše Bra 1 no in pevskio društvo bo letos obhajak)1 25 letnioo ob- stoja. Društveni odsekii, kakor drainatič- ni, -tamburaäki in še poKebno pevsk-i, iki «c naliaja'io pod strokovnim nadziorstvpm in ki šteijejo oikoli 40 pevcev in pevk; sc iz- vrstno pripravljajo za ta jubilejni dan. Prosveta. Ivan PregeJi: Plebanus Joannes. Dolgo priealkovana knyiga, znaineniti zko- dovinsiki rotman Iv-ana Preglja, Iki se go- bi na knjižnem trgu ipo L 5.50 izivod. Za danes ga samo toplo pripwoeamo. Izdala ga jc »Naša založba.« OKI JC. 2e dolgo gori v -ias neiurasna žeija po združitvi vseh tiikMJšniih umetnostnih in znanstveniti faktorjev našega rodn v vsestransko rai.rezciitativno enoito. — Gmotno podcenjevanj^ pa tudi duševno omalovaževanje našega kulurnega dela nas sili, da ored doinačiiTi in tuiim svetom javno manifestiiramo našo volio in nas sta- noyski obstoj. Zavarovah' se hočemo pre^l maiterijalnim izzemanjem dusevnega delavca od strani tistih irnetnih posamez- nikov in skupin. ki rneriijo. da ie duševna produkeija potrebna Ie zato, da množi njili lastno blagostaiije. medtcin ko ne daje skromnemu »roducentii čiste kulture one- ga, kar je nujno potrjbno za rjegov ob- stanek in njegovo delo. Sklenili situ) zateuadelj, da se osnuje organizaoija, ki bo hrxla narren medsc- bojno zMiže^ati naše umetnil'-e in znan- stvenike. Društvo se 'jo zavzemalo za gmotne in moraine kcristi s^ojih članov, zdnižilo pa bo tudi ves naraščaj. ki je na poti k uinetnosti in z:;anstvu. da mji s svojo.pomoejo zagotovi z-Jrav in uspešen razvoj. Pozivamo \rse jugoslovanske umet- nike vseli strok in znansiveiiike v Ltaliji, da nam javijo svioj pristop v snujoiče se Stvo. Rpk za prijave jc določen do 15. aprila t. 1.: takoi potem bo v Corici usta- novni občni zbor. Proximo Lud», da se na nižjc označeni naslov sncToce morebitne žclje in nasveti ^lede drustvenega delo- vanja ter glede organizac'ie kot take. Naslov za prijave: Albeit Sirok, Trst, Chiarbola supcriorc, 11. France Bevk, Sfano Kosovel, Jože Pahor, Josip Pjbičič. p. »Prosveta« Izšlc sta 1. in 2 šie- vilka masečniika »Prosvete«, igla«!'a slov. 'kuliurnili društev v ltaliji 'S sledečo zanimivio in poučm* vsebino* Naši cUii. — Jos. Jurca: Anali/'a GregorČi-isvih I'oezij. — M. C-t-č: Viruku Engehnami v trajen, hvaležon spomin. — Vinko Vo- doprvee: Tamburaški ;'bor. —• Kaj ir.ora pevec vedeti? — O pevovedstvu. — Manjše ljudske .kn-ijžniie. — Društveno gibanije. — Sport. — Književnost. — I^baja 1. dne vsakoga meseca. Naročni- na Ietno 18 L, posamczne §tev. 1 I 50 st. —. Uredništvo in u^ravniis'ivo v Gin- ci, Corso Verdi 37. — RedaJk'. ija lista se zalključi 20. dne vsakega meseca. — Ro- kopisi se ne vračajo. t F3otrti ncizimerne žalosti naznanja- ¦mo vsem -sorodni^kom, prijatelijem in znan- ccim ipretužno vest, da je nas naid vse Ijiibljerai soprog, brat in sviak g. ANTON TOPLIKAR, posestnik dne 16. t. m. «opoldne, zade»t od srčne ikap»i nc!vadoma preminul. Pogreb nei>ozabnega polkojnika se Je vršil dne 18. t. m. ob 8. uri predp. na damaee pokopaiišče. Tem potoni so iwvjsrcnejse zalivalju- jcino vsem blagini osebam, iki so nepo- zabnotom, da je vse to laž in Ie iiamen mi s torn äk'odovati. Ob enem opozarjam da bom sodnijslkio po- stopajl proti visakenru -ki bi še nada'lij-e kaj tacega o meni govoril! Brajnik Ludovik, mizarslki airojster v Štamdriežu. *) Za članke pod tern naslovom je uredništvo •odgovorno le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. V Idrijskem okraju je na proda« več mal ill iii velikih pisestev. Fno -e z mlinom. — Naslov po tene, ku- hinje, kopelji, straniščn, veže, stopnice. Keramične plošče za podove v barvah in v najniodernejpih risbah. Se prev2Rin.e tudi samo postavljenje štedilnikov, preoblečenje z majoliko, ob- nova podov in poprave. Ta dela izvršujejo izve/.baui dclavci po brozicon- kureiicni'h cenah. — Sprejemajo se ckla na deželo. 7AI t\(ZE mlinov in ¦¦¦ teste nin Q. 8. S 4 o F t»• Videm (Udine) Zastopnik: G. SARTOR! Gorica - Via Vogel 16-18 - Gorica Zobozdravniški Atelie liia Dante 4 - GORiCP. - Via Dante 4 Mnogoletni asistent pri preznanem Zobo- zdravniku Dr. PIKLU v Gorici. | SFREJEMfl od 9 - J2 in od 2 6. | Dr» A. Grusovin specialist za kožne in spiodne bolezni ter negovanje kože. Sprejema od 9—11 in od 3—5 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoli. Učenka s primcrno šolsko izobrazbo. zdrava. poštenih starišev. z veseljein do trjrovine se sprejme v manufüktunw trffo- vini Vinko Šket. H. Bisirica. Prodajalka izvežbana v manufakturni s^roki, z dobrinis referencami zdrava ter poštena se sprejme v rnanufaktiirni trjro- vini Vinko Šket. II. Bistrica. FOTOGRAF ADOLF TREBLE se bo na- stanil začetkom aprila v doinačej vasi. Srpenici pri Bovcu. Izdeloval bo vse v to stroko spadajo- La dela, odgovarjal bo tudi pozivom c. ob- ciiistva na doin. h'evesie pozor! Weveste pozorl Na domačo tvrdko Andrei Maurit GOR2CA ul. Carducci it. 11 (prej GOSPOSKA ul.) Velika zaloga manufakturnpga blaga, volne, žime, bornbaža, zmeti. — Ravno došlaveliia množina moškega in ženskega sukna, in raznovrslnega peri la, kakor tudi svile. mr WtT Postrež&a loina in solidna l ^m ^PS PRVÄ ITALUÄNSKA PIVOVARNÄ IZPELEK STOTISOČ HEKTOLITROV SŠČE IZKUUdNE ZASTOPNIKE ZA siORIŠKO PEŽELO. PONUPBE: GIUSEPPE RIPOM! - VIPEM - (UPINE) ZAIOda OElAV&iCll w- MRAMORJA IZ KARARE -m zaloga cementa - stavbenega. irateijaia. Mia COLIN A • Gorica - Corso Vitf. Em. it. 89. Teod. Hribar <«Ku Corso Verdi 3Z (hiša Cenlr. Posojilnlca) | Velika zaloga češkega platnii iz znane tovarne R©9enkS3^t & j EymSlttl« VBakovrsIno blago za poročence, kakor tudi velika j izbira moškega in ženskega sukna. \ i Biago solids©! Cene smerne I j Josip Kerševani Diclianik in puškar v Gorici, Stoini trg 9, desno. Zaloga raznih šivalnih in Knietijskih strojev, d\okoles, pušk in samckrescv, ter vsih posameznih delov, spadajočih v mehanično in puškarsko stroko. Strokovni, brezplačen pouk v unietnem vezanju in krpanju. ^_ Lastna dela\niea iu popraYJjalnica, Stoini trg 5» MT Poniklanje in lakiranje v vsaki barvi. ""^Kf Priporocstiu \ sale emu Original Muiidlos šival»e stroje, ker so najbolj zanesJjhi, za te jaiiicim 15 lef« je najboliie Zaloga za Qorico in deželo Franc Barzellini - G®rU& Via Silvio Pellico iO (blizo Korna), ^ v %% V GORICI, ü Corso Verdi ^Trgovski Dom." Tfliofon St. 50. Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. DelniSk-a g-lavniea SHS kron 50 MILIJONOV. 6ENTRALA: LJUBLJANA, Rezerva SHS kron 45 MILIJONOV. PODRUaNICEj Brežice, BorovJje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajavo, Split, Trst. Obreiftuje vloge na knjižice po 4°/0- Na dalj§o odpoved vezanc vloge po degovoru. Nakup Jn prodaja vsckovrstuega tujega denarja. — Izvršujo vse v bančno siroko spadajoče posle najkulantnejše. Uradne ore za obcinstvo 81/:--12 in od 3—5. Ob Kobotah popoldne, ob nedeljch in praxnikih s« ne uraduje-