Velenje Sp Do 35 LIST 1997 M 1) 352(497.4 Šoštanj> _ Z L. || 2 o 5 « O E 9000624.1 Titov trg 5 3320 Velenje LETO 3 PETEK, 31. JANIIAI1197 mm sit ODPRTO VSAK DAN OD 8. - 24. URE petek in sobota od 8. - 02- ure Za vašega otroka priredimo nepozabno rojstnodnevno zabavo Restavracija za vso družino kupon Ob nakupu naših proizvodov nad 300 SIT, dobite malo Cocacolo, Fanto ali Sprite ZASTONJ. Dopisujte v List Občine Šoštanj KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA ŠOŠTANJ, Trg svobode 12 VAS VABI V SVOJE MESNICE: • MESNICA ŠALEK PRI PRISLANU • MESNICA Z DELIKATESO - TOMŠIČEVA 10 B • MESNICA ŠOŠTANJ ZA KAJUHOVIM DOMOM. NA DELOVNI ENOTI VELENJE - TURN PA LAHKO KUPITE JABOLKA VSAK DAN RAZEN NEDELJ IN PRAZNIKOV. PRODAJNA MESTA USTA: Trafika URŠKA, avtobusrra postaja Šoštanj SEZAM, Trg svobode 4, Šoštanj Blagovnica DOLINA, Šoštanja Market DOLINA, Kajuhova, Šoštanj Market TOPLICA, Topolšica Trgovina POD KLANCEM - KOTNIK, Ravne Trgovina MARINA, Skorno ! NAPOVEDNIK Inostna lista za dodelitev socialnih stanovanj v najem St Ločeno zbiranje odpadkov KakiM koliko bomo plačevali po novem? Orani 4 Naši odbojkarji v I. A državni ligi Pogovor s predsednikom OK Šoštanj-Topolšica 'rometni nered v Šoštanju je v mestnem središču ŠOŠTANJ Sveti Štefan, ti naše konje varji, da bi bili vsi čili in zdravi! 26. grudna, na Štefanovo, je bil čudovit sončen dan, verjetno pa tudi eden najbolj mrzlih dni letošnje^ zime. Vsaj tako se je zdelo številnim obiskovalcem blagoslova konj v Šentilju pri Velenju, še posebno tistim, ki na prireditev niso prijahali na svojih vrancih. Gospodu Vranjeku in prizadevnim Šentiljčanom veljajo pohvale in čestitke za izvrstno pripravljeno oživitev starega običaja, katerega je že davno opisoval Valvazor, danes pa se vrača tudi v naše kraje. Streljanje v Topolšici V sredo, 29. januarja, okrog 12. ure se je v Topolšici, pri hiši št. 3, vnel hujši prepir med Ivanom G. in Otmarjem F., oba iz Velenja. Pri tem je Ivan s pištolo kalibra 7,65 trikrat ustrel proti Otmarju in ga enkrat tudi zadel v levi predel prsi. Po dejanju je storilec kraj zapustil. Policisti PP Velenje so storilca prijeli 15 minut po dejanju in mu zasegli pištolo. Postopek je bil nato izveden skupaj s kriminalisti UNZ Celje. Ivan je zaradi suma kaznivega dejanja poskusa umora predan preiskovalnemu sodniku. Poškodovani Otmar je dobil zelo hude poškodbe in se zdravi v bolnišnici. SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK P Prešernov dan je bil od vsega začetka praznik sloven- _____________ske kulture. Toda odkar imamo svojo neodvisno, samostojno državo, je ta dan priložnost za premislek o tem, kaj pomeni kultura za nas Slovence danes, kaj je pomenila nekdaj in kaj se ji obeta v prihodnje. Letošnji slovenski kulturni praznik bomo Šoštanjčani obeležili s kulturno prireditvijo na predvečer praznika, 7. februarja 1997, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Šoštanju. Z igro, plesom, petjem in igranjem na inštrumente ter z otroškimi mislimi o kulturi nas bodo v praznični večer popeljali učenci obeh šoštanjskih osnovnih šol. V preddverju doma pa bodo na ogled likovni izdelki osnovnošolcev na temo GRAFITI - MODROST ZIDOV in PLAKATI - UMETNOST ZIDOV. Vse, kar vzgaja, plemeniti, napravi ljudi boljše; ustvarja spoštovanje in ljubezen; prinaša mir in blaginjo; je dragoceno in govori v jeziku vsega sveta. Naš odnos do kulture je zrcalo slovenskega naroda in narodu, ki se ponaša s Prešernom, se ni treba bati prihodnosti. Joca Andrejc vabi na PUSTNE PRIREDITVE zna» V soboto, 8. februarja, bo ob 20. uri v športni dvorani pri OŠ Ribe Roecka velika MAŠKARADA. Igral bo ansambel Šaleški odmevi. Najlepše maske bodo nagrajene z izredno lepimi nagradami. V nedeljo, 9. februarja, bo ob 14. uri v Šoštanju veliki PUSTNI KARNEVAL. Na njem bo sodelovalo veliko število udeležencev. Manjkalo ne bo humorja, posebnosti in gostov iz vseh krajev Slovenije. V sredo, 12. februarja, bomo pospremili pusta na PUSTNEM POGRERU. K počitku do naslednjega leta ga bomo pospremili ob 16. uri izpred občinske zgradbe. Turistično društvo vabi vse, ki si želijo pod masko spoznati trenutne slabosti sedanjega časa, da si prireditve ogledajo. februar ^ . Jclxa-tiKn. tv neveru. (cu/ /JA A. it tiki ko xojlit, j ikJc . n cim /fou/Af ' ^ - / , r, / // /) ,/jt net m Otfn+oija. - cA. o-A e , [1 * —/ ' t t/i c tpte S uplinit 6 h oec . < s TflN f, DELO M 21. SEJI E L EINE v Svetniki Sveta Olivine Šoštanj so se sestali na zadnji seji 27. decembra 1996. Z delom so pričeli na drugačen način, kot so vajeni. Prijetno so jih s svojim obiskom presenetili mladi taborniki rodov Pusti grad in Topli vrelec. Dekleta in fantje so ob spremljavi kitare zapeli pesmi, mlado dekle pa je prebralo voščilo, ki ga prinašajo skupaj z lučjo miru iz Betlehema. Vsem prisotnim v sejni dvorani so zaželeli vse najlepše in veliko miru v novem letu. Svetnike in župana so vzpodbudili, naj se trudijo za mir in skupno dobro. S to gesto miru in dobre volje so mladi pokazali svojo humano naravnanost pred pravimi ljudmi na pravem mestu. Predsednik sveta se jim je za iskrenost in dobre želje zahvalil ter zaželel sreče in miru. Deset točk dnevnega reda zadnje seje je dokaz, da so svetniki želeli postoriti še tiste neodložljive stvari, ki bi sicer zavirale delo občinske uprave. Najprej so obravnavali in nato brez posebnih pripomb potrdili zapisnik 20. seje sveta. V nadaljevanju dela so obravnavali in sprejeli odlok o začasnem financiranju javne porabe v letu 1997, kar je potrebno za nemoteno funkcioniranje vseh področij, ki se financirajo iz občinskega proračuna. Predvideno je, da bo osnutek proračuna za leto 1997 pripravljen že konec januarja. Dokaz, da so občinski financarji ekpeditivni, je predlagan in sprejet predlog sklepa o novi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Šoštanj. V to postavko proračuna občine namreč pricurlja kar precejšnja vsota denarja s strani občanov, gospodarstva in koristnikov raznih površin. Vrednost točke bo za 10% večja kot v letu 1996. Sprejet je sklep o odprodaji stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjskega bloka 2, na območju zazidalnega načrta Šoštanj -Stanovanjski kare ob Paki, s površino 6870 m2. To je eden izmed korakov pri predvideni gradnji stanovanjskega bloka v bližini nove bencinske črpalke. Za realizacijo prejšnjega sklepa je svet potrdil petčlansko komisijo v za izvedbo postopka prodaje zgoraj omenjenega zemljišča. Clane komisije je predlagal župan. Svet je obravnaval in sprejel sklep, da se sme zmanjšati obračunana amortizacija delovnih sredstev in opreme v pravnih osebah negospodarskih dejavnosti v breme lastnega kapitala, največ za ustrezen znesek amortizacije teh objektov in se uporabi za ugotavljanje računovodskih izkazov za leto 1996. Z nekaj pripombami je bil sprejet odlok o ustanovitvi javnih vzgoj-no-izobraževalnih zavodov osnovnih šol v občini Šoštanj. S tem odlokom je občina zadostila zahtevam zakona o zavodih in zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter statutu občine Šoštanj. Predlog sklepa, da se g. Petru Rezmanu, suspendiranemu tajniku v Občine Šoštanj, podaljša veljavnost sklepa sveta, ki določa pravico do nadomestila plače za čas brezposelnosti po zakonu o funkcionarjih, do njegove predvidene invalidske upokojitve, vendar ne dlje kot za devet mesecev, ni bil sprejet. Zaradi nejasnosti tolmačenja 14. člena zakona o funkcionarjih se pridobi mnenje ministrstva. Prav tako ni bil sprejet predlog občinske volilne komisije z mnenjem komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da se g. Petru Rezmanu vrne mandat svetnika. Večina svetnikov je smatrala, da ima g. Rezman še vedno sklenjeno delovno razmerje v občinski upravi, kjer prejema nadomestilo plače za bolniški stalež. S takšno odločitvijo pa se prizadeti ne strinja. S to točko dnevnega reda je bila zaključena zadnja seja Sveta Občine Šoštanj. Svet smatra, da svoje delo opravlja ekspeditivno in dobro ter ne ustvarja nepotrebnih zapletov. Predsednik sveta Anton Skornšek _ Na podlagi zakona o izvrševanju proračuna RepubhdS^|ÄfcfcÄtt| RS 5/96) in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpwa za oddajo javnih naročil (Ur.l. RS 28/93) in odredbe o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur.l. RS 19/94) Občina Šoštanj objavlja M JA VIVI RAZPIS za izbiro in sofinanciranje programov, ki so v javnem interesu na področju športajza leto 1997 I. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov:"./ - športna društva, - zveza športnih društev, - vrtci, osnovne šole. - ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in -o splošno koristne in neprofitne, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu. II. \ letu 1997 bomo sofinancirali naslednje programe: 1. Interesne športne dejavnosti predšolskih otrok: - program športne značke “Zlati sonček”, plavalni tečaji za male šolarje, - športne delavnice. 2. Interesne športne dejavnosti šoloobveznih otrok: - dejavnosti v okviru programa športne značke “Zlati sonček” (1. in 2. razred OŠ). - Športna značka (3. in 4. razred OS), - tečaji plavanja in smučanja, - občinska in medobčinska športna tekmovanja po programu, - in druge programe, ki bodo t^fodbujali aktivno športno udejstvovanje otrok in mladine tudi v počitniškem času. Vrstni red Upravičenec 3. Šport mladine in odraslih, usmerjen v kakovostni in vrhunski šport, ki ima značaj rednega športnega treniranja: - dogovorjene programe individualnih športnih panog, - dogovorjene programe kolektivnih športnih panog, - organizacijo večjih športnih prireditev, ki imajo tekmovalni značaj. 3. Športnorekreativna dejavnost odraslih: - organizirano strokovno vadbo odraslih po dogovorjenem programu, zlasti vadbo žensk, družin in občanov, starejših od 60 let, - organizacijo množičnih športnorekreativnih akcij in prireditev. III. Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi kriterijev za financiranje športnih programov v občini. Prednost pri izboru bodo imeli izvajalci, ki opravljajo športno dejavnost neprofitno. IV. Rok za prijavo programov je 20 dni po objavi tega razpisa v Listu občine Šoštanj. V. Prijave s pripisom “Javni razpis - šport” in s predstavitvijo izvajanja posameznih programov pošljite na naslov: Uprava Občine Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj. Iz prijave mora biti razvidno: - nosilec programa, - izvajalec programa, - kratek opis dosedanjega dela, - vsebina programa in termin izvedbe, - vrednost programa, ’ - viri financiranja in predvideni proračunski delež. VI. Izbor bo opravljen v 30. dneh po poteku roka za prijave. Z izbranimi izvajalci programov bodo sklenjene pogodbe. OBČINA SOSTA] NOE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Občina Šoštanj objavlja na podlagi 12. člena Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Lradni list RS št. 18/92) ter na podlagi Javnega razpisa za dodelitev socialnih stanovanj v najem, objavljenega v časopisu List občine Šoštanj va^ustii 1996, naslednjo PREDNOSTNO LISTO ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM 01. 03. 04. 05. 06. 07. rSoštanj SRNOVRSNIK Vojko, Topolšica 147/a, Top KOREN Stanko, Kajuhova 12, Šoštanj FORSTNER Irena,;Koroška 3, Šoštanj JAVORNIK Branki», Slandrova pot 2 KUGONIČ Marija! Florjan 126. Šltanj RADIVOJEV1ĆT,juhica, Kajuhova 12, Šoštanj LEDINEK Mira, Topolšica 4^Topolšica HRASTNIK Marija, Kajulmva 17, Šoštanj ŽNIDAR Tvan, Trg J. Lampreta 2, Šoštanj GQROGRANC Sabina, Tovarniška pot 2/c, Šoštanj JAVORNIK Marija, Metleče 10, Šoštanj STANIČ Mirjana, Trg h. Mravljak 15, Šoštanj AVDIJA Izet, Cesta talcev 15, Šoštanj ŠLEBINGER Angela, Koroška 2, Šoštanj KOŠČAK Andžela, Kajuhova 11/a Šoštanj CREP Štefka. Cankarjeva 15, Šoštanj GOLOB Mateja, Florjan 165, Šoštanj IMŠIROVIĆ Nevres, Lole Ribarja 10, Šoštanj HUSAK Mihajlo, Primorska 3, Šoštanj BRKO VIČ Devad, Koroška 21, Šoštanj fURKIČ Lucija, Koroška 3, Šoštanj ’LASLO Antal, Primorska 3, Šoštanj KAMENIK Pavel, Primorska 3, Šoštanj LADAN Ivka, Topolšica 65, Topolšica VRBEC Jožica, Cesta talcev 4, Šoštanj HERLAH Cecilija, Primorska 3, Šoštanj VRENČUR Suzana, Kajuhova 3, Šoštanj LASLO Gizela, Primorska 3, Šoštanj Doseženo št. točk 570 570 560 550 530 520 520 480 460 450 450 420 410 400 370 370 360 350 330 300 300 280 240 240 140 120 120 90 Prednostna lista za dodelitev socialnih stanovanj v najem je bila sestavljena na podlagi točkovalnih zapisnikov komisije, ki je opravila oglede socialnih razmer in proučitev drugih okoliščin, pomembnih za razvrstitev udeleženca javnega razpisa na občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Občina Šoštanj Komisija za okolje in prostor Komisija za okolje in prostor je imela v zadnjih štirih mesecih šest sej. Informirala se je o poteku izdelave sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine Šoštanj. Pregledala je sklepe, mnenja in pobude komisije za preteklo leto ter njihovo realizacijo. Na zadnjih šestih sejah je obravnavala: - osnutek lokacijskega načrta (LN) kanalizacije Topolšica - Centralna čistilna naprava (CČN) in sprejela odlok za LN - projektno nalogo za ureditev Trga bratov Mravljakov - povprečno gradbeno ceno stanovanjske površine in stroškov urejanja zemljišč za leto 1996 - šest vlog občanov - delovno gradivo - karto z vrisanim območjem na eksploatacijsko polje v Metlečah (razlog urbanizacija) - ponudbo za izdelavo prometne študije - ureditveni načrt Nove Preloge - predlog dopolnitve kriterijev, ki vplivajo na obseg in časovno prednost pri pridobitvi socialnih stanovanj v najem - namere TEŠ po gradnji čistilnih naprav na bloku 5 - namere Gorenja Notranje opreme po širitvi proti mestu - delovno gradivo - idejno traso prometnice skozi Šoštanj (trasa ob železnici) - program dela za leto 1997 Komisija je imela v obdobju enega leta 11 sej. Sprejela je 66 sklepov, mnenj, pobud in stališč. Od tega je več kot polovica realizirano, četrt sklepov je v realizaciji, ostalo pa čaka na uresničitev. PETEK, 31. JANUAR 1997 STRM i ] L ] L 1 r LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV Kako in koliko bomo plačevali po novem redstavljamo vam novi tarifni sistem za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. Položnice, ki ste jih prejeli, že vsebujejo nov obračun ravnanja s komunalnimi odpadki, ki sledi dejanski količini odstranjenih odpadkov, v večstanovanjskih hišah - blokih pa dejansko število “oskrbljenih oseb”. Dosedanji obračun ravnanja s komunalnimi odpadki izhaja še iz prejšnje dejavnosti klasičnega odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov. Po občinskem Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki iz leta 1994 in po Pravilniku o ravnanju s komunalnimi odpadki iz leta 1996 pa je bil sprejet nov način ravnanja s komunalnimi odpadki, ki izhaja iz ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, po sistemu B10PAS. Sistem je že uveden na celotnem območju občine Šmartno ob Paki, na območju občin Šoštanj in Velenje pa v celoti na področju individualnih gospodinjstev, delno pa že tudi na področju stanovanjskih blokov. Uvajanje novega sistema ravnanja s komunalnimi odpadki na področju stanovanjskih blokov v MO Velenje in Občini Šoštanj je še v teku, pri čemer je ovira za hitrejše napredovanje problem lokacij ekoloških otokov (odvzemnih mest). Z Odlokom in Pravilnikom je predviden tudi nov, bolj stimulativen način obračuna ravnanja s komunalnimi odpadki, ki opušča dosedanjo “kvadraturo stanovanjske površine” in uvaja novo obračunsko enoto “praznjenje standardne posode” za zbiranje odpadkov, s tem pa obračun po dejanski količini proizvedenih odpadkov. Znano je, da m2 stanovanjske površine res ne proizvaja odpadkov, ampak jih proizvajamo ljudje in živali. V več stanovanjskih hišeh je mogoče delitev skupnih stroškov hiše za ravnanje z odpadki obračunati posredno po “oskrbljeni osebi”, o čemer imajo podatke sveti stanovalcev in njihovi upravniki. Za individualna gospodinjstva predvidevamo torej obračun ravnanja s komunalnimi odpadki po “številu in prostornini izpraznjenih posod” za ostanek odpadkov (siva posoda). Izhodišče je standardna 120 1 posoda, pogostost praznjenja pa najmanj 38-krat letno. Za gospodinjstva v večstanovanjskih hišah, kjer je ločeno zbiranje odpadkov po sistemu BIOPAS še v uvajanju, upravniki pa še niso pripravljeni prevzeti notranje delitve stroškov ravnanja komunalnimi odpadki, predvidevamo v prehodnem obdobju posredni obračun po “oskrbljeni osebi”. I. CENIK ZA INDIVIDUALNA GOSPODINJSTVA Fp Velikost posode Cena v SIT za eno praznjenje i 1,00 posoda 120 1 324,00 2 1,65 posoda 240 1 564,00 3 5,80 posoda 700 1 1.981,00 4 7,50 posoda 900 1 2.561,00 5 9.15 posoda 1100 1 3.125,00 Obračun ravnanja s komunalnimi odpadki za gospodinjstva v večstanovanjskih hišah izhaja ravno tako iz prostornine povzročenih odpadkov, vendar se upošteva faktor istočasnosti, ki dopušča sorazmerno manjšo prostornino instaliranih posod, kot pri individualnih gospodinjstvih. Zato izhaja iz kalkulacije storškov nekoliko nižja izhodiščna cena storitve, kot sledi: II. CENIK ZA GOSPODINJSTVA V VEČSTANOVAJSKIH HIŠAH - BLOKIH Fp Velikost posode Cena v SIT za eno praznjenje 1 1,00 posoda 120 1 230,00 2 1,65 posoda 240 1 380,00 3 5,80 posoda 700 1 1.325,00 4 P 7,50 posoda 900 1 1.720,00 5 9.15 posoda 1100 1 2.100,00 V primerih, kjer upravniki večstanovnjskih stavb še niso pripravljeni ali usposobljeni na prevzem razdeljevanja skupnih stroškov stavbe, se obračun storitve ravnanja s komunalnimi odpadki izvede s posredno obračunsko enoto “oskrbljene osebe”. Izhajajoč iz povprečne stroškovne cene ravnanja s komunalnimi odpadki, zaokroženo 230,00 SIT na osebo na mesec. FP Velikost gospodinjstva (število članov) Cena v SIT na oskrbjeno osebo na mesec 1. 1,00 1 član 230,00 Na ta predlog novega tarifnega sistema smo v juliju 1996 pridobili soglasje vseh treh županov, pristojno Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter Ministrstvo za okolje in prostor pa v 60. dneh od sprejema obvestila nista sporočili, da predlog ni upravičen. Tako ugotavljamo, da je naš predlog tarifnega sistema upravičen in pravno skladen z obstoječo in bodočo zakonodajo. Za primer morebitnih nejasnosti ali pa pomot pri obračunu po novem sistemu se opravičunemo vsem vam, našim zvestim uporabnikom storitev in vas prosimo, da se osebno ali pisno obrnete na naše službe. Vabimo vas torej k aktivnemu sodelovanju v smislu povabila v sloganu Z NAMI V ČISTO MESTO! PUP p. o. AJ DAJ JE petek, 7. februar, ob 18. uri - Kulturni dom Šoštanj svečana akademija ob slovenskem kulturnem prazniku v sobota, 8. februar, ob 20. uri - Sjtortna dvorana velika maškarada z ansamblom Šaleški odmevi nedelja, 9. februar, ob 14. uri pustni karneval sreda, 12. februar, ob 16. uri pogreb pusta Društva se ozirajo v preteklo leto in kujejo načrte za naprej Zelo prijetno je biti gost na občnem zboru, kakršen se je zgodil preteklo soboto v gostišču Pirečnik v Skornem. Gre za obračun Turističnega društva Skorno, ki je s svojo aktivnostjo združilo krajane v Skornem. Mladi so po stažu, a odlično so pripravili in organizirali že veliko dejavnosti. Pozornost namenjajo ohranitvi starih običajev, v marcu ženam in materam, z obiskom počastijo starejše krajane, urejajo spominska obeležja NOB v Skornem ter pripravljajo še vrsto družabnih srečanj, ki povezujejo krajane. Upajmo, da jim še dolgo ne bo zmanjkalo volje in idej. Brez dvoma bomo za njihove aktivnosti še slišali. *** 17. januarja so se v Belih Vodah na rednem občnem zboru zbrali v taborniku rodu Pusti grad Šoštanj. Kljub številnim spremembam na najrazličnejših področjih, ki se dogajajo v današnjem času in vedno hitrejšemu ritmu življenja, ostajajo taborniki to, kar so bili. Geslo organizacije “Z naravo do boljšega človeka” poudarja povezanost tabornikov z naravo. Delo temelji na združevanju v vode, kjer se tabornik nauči samostojnosti, pomena povezanosti z vrstniki in medsebojne pomoči, pripravljenosti pomagati pomoči potrebnim, pa tudi prevzemanja odgovornosti in nalog. V zadnjih dneh oktobra, pred dnevom mrtvih, so tako brezplačno pomagah pri urejanju grobov na pokopališču v Podkraju. In v zimskih dneh, ko je za tabornike “mrtva sezona”, so si na petkov večer pripravili zabavo, ki ni minila brez dobre glasbe in odličnega golaža. XÖ ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje_____________ Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. bo s 1. 2.1997 pričela vpisovati in vplačevati novoizdane obveznice z naslednjimi značilnostmi: f * VRSTA OBVEZNIC Obveznice so navadne in glasijo na ime. Zapadlost obveznic, ki so nominirane v tolarjih, je pet let. Obrestna mera je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del obresti se obračunava linearno in znaša 7,5 % letno. Variabilni del obresti se obračunava konformno v višini temeljne obrestne mere, ki jo definira Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri. Obresti se obračunavajo in izplačujejo polletno, osnova za izračun obresti je nominalna vrednost obveznice. Glavnica se izplača v celoti ob zapadlosti obveznice. Imetniki obveznic imajo prednost pri pridobitvi lombardnega kredita pri banki. Obveznice služijo kot'prvovrstno zavarovanje obveznosti imetnika obveznice pri banki. * SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE Skupna nominalna vrednost celotne izdaja znaša 800.000.000,00 SIT (osem-stomilijonov tolarjev). * APOENSKA STRUKTURA Obveznice so izdane v apoenih po 10.000 in 100.000 SIT. Celotna izdaja obsega 51.200 obveznic in sicer: - 48.000 obveznic po 10.000 SIT - 3.200 obveznic po 100.000 SIT. * PRODAJNA CENA OBVEZNIC Prodajna cena obveznice je teoretična vrednost obveznice na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka vrednosti glavnice in natečenih obresti od 1. 2.1997 do dneva izplačila. * V ČASI! JAVNE PONUDBE SO PROSPEKTI NA VOLJO KUPCEM NA VSEH VPISNIH MESTIH. Zakaj tako? IT torek, 7. januarja, sem se imela priliko sprehoditi po Trgu bratov II Mravljakov pa sem bila nemalo začudena, obenem pa tudi ogorčena. I Pločniki so bili zelo malo očiščeni ali pa sploh ne. Ves pločnik od tovarne usnja do bivšega Kunsta je bil neočiščen, čeprav se trgovine in lokah kar vrstijo. Mar menite, da vam bodo prišli kupci in stranke opravit delo, ki vam pripada? Včasih je bilo treba pred vsakim lokalom očistiti svoj del pločnika. V kolikor je bilo snega veliko, je prišla na pomoč tudi pomočnica ah pomočnik. Mar je sedaj to drugače? Prav žal mi je, da ta dan nisem imela s seboj fotoaparata. Konec koncev pa bi bilo dobro razmishti tudi o tem, da si ljudje v teh časih kar težko kupimo čevlje, tudi če so znižani. Rada bi dodala, da sem ta dan v celem Šoštanju opazila samo dva, ki sta čistila sneg s pločnikov. Skoda, da je ta tako prijazen kraj včasih skoraj nedostopen. R. I. SMRTI V času od 16. 12. 1996 do 17. 01. 1997 so umrli Jožefa VRHOVNIK, C. heroja Gašperja 7, Šoštanj Julijana BRUSNJAK, Topolšica 134 Branko VAČUN, Trg bratov Mravljakov 7 Frančišek KUGONIČ, Družmirje 85 a Stanislav BOLHA, Ravne 186 KRSTI V mesecu decembru je bil krščen GREGOR. V mesecu januarju je bila krščena KAJA KATARINA. PETEK, 3I.JÄIÄR1997 D o USPEHI RUDARSKI OKTET V ROLNIŠNICI evci Rudarskega okteta so zadnje dni decembra, tokrat že tretje leto, bolnikom in osebju v Bolnišnici Topolšica poklonili predpraznični koncert. v Čudovita pesem je napolnila hodnike in se prelila v bolniške sobe ter predpraznični čas naredila še lepši. Za nekaj časa smo pozabili na bolezen. S pesmijo so za trenutek odplavale tudi vse skrbi in življenje je nenadoma postalo en sam šopek sreče. Ob veseli in razigrani duši tudi telo uspešneje kljubuje bolezni. Pa tudi čas, ko so zaradi bolezni ločeni od svojih najdražjih, bolnikom tako hitreje mine. Nasmeh na obrazih, iskre v Veliko sreče, zdravja in užitkov očeh in na koncu še pesem na ust- ob pesmi, dragi pevci, ob letu pa nicah povedo več kot vse besede Vas spet željno pričakujemo, zahvale. JAP Ce sveti Anton z dežjem prihaja, se dolgo potem zemlja napaja. Stari običaj licitiranja domačih mesnih izdelkov, predvsem krač, na dan, ko praznujemo god svetega Aniona Puščaviiika, je tudi letos nudil veliko veselja, poštenega navijanja cen in tudi lep izkupiček. Vsi, ki so 17. prosinca svoje dobrote položili pred cerkveni oltar, jih kasneje prodajali in kupovali druge na dražbi, so pripevali za obnovo cerkve. Licitacija krač pri Svetem Antonu v Skornem 03 LET NA VRHI) LOMA Ob visokem jubileju gospe Pavle Jelenko P red 93. leti, natanko 9. januarja 1904, se je mami Mariji in očetu Marku Araus rodila Pavla, peta hči. Za njo so se rodile še tri hčere. Leta 1917 je oče v graški bolnici zaradi posledic ran v bojih 1. svetovne vojne umrl. Mati Marija je ostala sama z osmimi hčerami. Umrla je leta 1939. Posestvo je takrat prevzela hči Pavla. Vodila ga je s skrbnimi rokami in z veliko truda. Leta 1946 se je poročila z Jelenko Alojzom. V zakonu sta se jima rodila hči Slavka in sin Maks. Hči je zaradi pljučnice umrla stara komaj leto dni. Na kmetiji je ostal sin Maks. Z njim, s snaho in vnuki živi Pavla tudi danes. Na njenem licu so se zarisale gube, lasje so osiveli. A življenje, polno dela in skrbi, gorske grče ni zlomilo. Kljub visoki starosti je njen pogled veder in z velikim veseljem je na svoj 93. rojstni dan sprejela g. župana dr. Bogdana Meniha, direktorja kmetijske zadruge g. Marjana Jakoba in vodjo KS Topolšica g. Vikija Dreva, ki so jo pre- senetili z obiskom in tako počastili njen visoki jubilej. V našem mladem uredništvu smo s spoštovanjem do gospe Pavle in veseljem nad čilostjo njenih let zapisali zgornje vrstice. Želimo ji mnogo dobrega v upanju, da se prihodnje leto zagotovo vidimo. SLOVENCI VISOKO PREMAGALI MAKEDONCE Po uspešnih enotedenskih pripravah v Topolšici in Šoštanju so najboljši slovenski košarkarji navdušili gledalce z borbeno igro proti slabšemu nasprotniku Na meddržavni kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo za nastop na evropskem prvenstvu 1997, ki se je odvijala 18. decembra 1996 v športni dvorani v Šoštanju, je Slovenija visoko premagala reprezentanco Makedonije in se tako še bolj približala nastopu na prvenstvu. Kot je na tiskovni konferenci poudaril selektor naše državne reprezentance Andrej Urlep, je imela reprezentanca za priprave na tekmo odlične pogoje in se bo v naše kraje zagotovo še vrnila. Foto: Peter Marinšek VRHUNSKI REZULTAT DOMAČIH ODBOJKARJEV Pogovor s predsednikom Odbojkarskega kluba Šoštanj -Topolšica, gospodom Brankom Sevčnikarjem dbojkarski klub Šoštanj- dolgimi leti so topolski otroci razčistili. VI. B ligi smo bili prvi Topolšica se je pn zmagi v L zaceli igrati odbojko na -brez problemov. Sedaj pa smo iz B ligi v jesenskem delu pre- selil v I. A državno odbojkarsko ligo. Ta izjemen dosežek je bil povod za pogovor s predsednikom kluba gospodom Brankom Sevčnikarjem. Ste sami igrali odbojko ali ste kako drugače prišli na vrh kluba? Sem Topolščan, bil sem družbeno aktiven. V našem kraju sem se vedno srečeval s prijatelji odbojke in tudi sam pristal v upravnem odboru odbojkarskega kluba. Na klub me je čustveno in drugače vezalo tudi to, da oba sinova igrata odbojko, pa sem spremljal njuno igro. Sam odbojke nisem igral, bil pa sem aktivni rokometaš. Pred leti smo vsi vedeb, da se največ in najboljša odbojka igra v Topolšici. Da, to je nedvomno res, toda na nivoju malega kraja ni mogoče priti tako daleč, kot smo. Pred Luftpodu, ki jim je bil kasneje nasilno odvzet. Prav tako pa je zmanjkalo pogojev za delo odbojkašev, ko skoraj nove telovadnice ni bilo mogoče več uporabljati. Ugodnejše pogoje za treninge smo našli v Šoštanju. Vemo, da brez truda ni mogoče doseči vrhunskih rezultatov, kako pot med najboljše vidite vi? Rezultati pridejo z delom, z odpovedovanjem. Poleg marljivosti je za to potrebna še višina igralca in motorične sposobnosti. Da se igralec vzgoji, traja mnogo let. \ našem klubu sedaj vzgajamo vse, od pionirske, kadetske, mladinske ekipe, drugo člansko ekipo, ki tekmuje v tretji državni odbojkarski ligi, do te vrhunske ekipe, zaradi katere uspehov se pogovarjava. Zelo sem vesel, prav ponosen, da vzgajamo skupaj igralce iste starosti, v našem primeru letnik 1980. Doslej je bilo tako, da so se v osnovni šoli navdušili za odbojko, od 15. do 20. leta, ko bi morali najbolj napredovati, pa niso igrali. Ko bodo ekipe generacijsko postavljene na dve do tri leta bo nastalo zaledje, iz katerega bodo prihajali šolani kvalitetni odbojkaši. V družbi najboljših klubov v prvem kolu izgubljate. Kljub temu, da je bilo to pričakovati, ah porazi ne vplivajo na moralo igralcev? Z igralci smo o tem veliko razpravljali in stvari tudi uspavanega dela prešli v razburljivi del. Od osmih ekip, ki igrajo v spomladanskem delu, ne izpade nihče, gre le za vrstni red prvaka države. Vsaj tri tekme bomo poskusili zmagati, kar je realen domet ekipe. V sezoni 97198, v oktobru letos pa se prične dvokrožni sistem in takrat bo šlo na izpadanje. V spomladanskem delu torej tipamo, vidimo, kje smo, izkušnje pa bodo velike. Na tekmah izgledate povsem mirni, pa vam neopazni srčni utrip kaj naraste? Vsi na klopi moramo ostati mirni, kjub razburjanju na igrišču. Zelo se je treba zadrževati, še posebno takrat, ko meniš, da se celotni ekipi dela krivica. Finance bova danes pustila ob strani, povejte mi le še to, kako ocenjujete vpliv navijanja na tekmah, kije vselej precej hrupno? Hvaležni smo publiki. Tudi poraz ni tako pomemben, le da je borba. Da lahko v igri uživaš, moraš njena pravila dobro poznati. Povprečno si tekmo^ ogleda 150 gledalcev in več. Želimo si, da bi se ta šport prijel v novi občini Šoštanj. Vam, trenerju in igralcem želimo, da vzdržite ta “profesionalni” tempo, mi pa vas bomo z obiskom na tekmah podpirali tudi v prihodnje. MaM PETEK, 31. JANUAR 1997 VESELJE NA SNEGU udi letos v naselju Polirastnik pridejo vsi, ki se radi zabavajo na snegu, na svoj račun. Tudi v letošnji zimi je namreč urejeno smučišče Pohrastnik. zimskih radosti, na rekreacijo na ne preveč zahtevno smučišče, lahko tudi na prve korake na smučeh. Vlečnica obratuje ob šolskih dnevih samo popoldne, v prostih dneh pa cel dan. Ob vikendih pa je možna celo nočna Zaključek lanskega tekmovanja Za zimsko veselje na snegu ni več dovolj samo sneg in strm hrib, ampak še kaj drugega. Tega so deležni tudi v naselju Pohrastnik, kjer lahko letos že 13. sezono smučajo na urejenem smučišču z vlečnico. Seveda pa smučišče ni namenjeno samo smučanju, na njem se lahko sanka, bolj zagreti pa tudi deskajo na snegu. Dovolj debela snežna odeja pa vabi tudi vse, ki so željni smuka. Ob koncu smučarske sezone bo RTC Pohrastnik priredil 13. tradicionalno smučarsko tekmovanje cicibanov, pionirjev, mladincev in veteranov. Najstarejši smučar bo prejel posebno nagrado. Prireditelji bodo veseli vsakega tekmovalca ali pa kar navijača, kot so že sedaj veseli vsakega smučarja. Peter Turinek V Sola v naravi •••••••••••••••••••••••eoo In končala se je letošnja zimska šola v naravi. Še ena od mnogih, ki jih že vrsto let uspešno organiziramo na šoli Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju. Na Slemenu nad Šoštanjem smo se za teden dni zaupali skrbnemu skrbniku g. Milanu Kretiču, ki se mu ob tej priliki javno zahvaljujemo. Sola v naravi je namenjena več stvarem. Predvsem seveda smučanju. Tu naj začetnik naredi prve korake. Dober smučar naj izpopolni svojo tehniko. Verjemite, da je tako tudi bilo. Domov so se vrnili vsi otroci zdravi in celi in vsi že pravi smučarji. Eni, razumljivo, boljši, drugi malo slabši, vendar z znanjem, da lahko sedaj varno smučajo povsod. Vse dneve je vzporedno s smučanjem potekal tudi pouk in najrazličnejša predavanja ob večerih. Tu se je potrebno zahvaliti vsem predavateljem, ki se iz ljubezni do otrok in svojih hobijev razdajajo. Seveda ni manjkalo resnih tem pa projekti posameznih smučarskih vrst, različna zabavna druženja, pohodi itd. Želela bi, da bi vsi starši lahko videli svoje otroke, kako uživajo v takem okolju. Žal mi je, da vsi starši nimajo posluha za tako dejavnost in tako je bilo 13 otrok letos prikrajšanih ne le za nova znanja o smučanju, računalništvu, matematiki, slovenščini itd., pač pa za življenjsko izkušnjo, ki je ne morejo dobiti nikjer drugje, ki je ne bodo pozabil nikoli. Kamenček je v razvoju otroka, ki nam pomaga graditi popolnejšo mlado osebnost. Prav je, da se takih oblik poslužujemo čimvečkrat. V tem okolju so naši odnosi učitelj - učenec pristni in trajni. Tudi tu leži del uspeha, učiteljevega in učenčevega. Kaj lahko k temu še dodam? Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da smo lahko osrečili 41 mladih duš in da nam je uspel ta načrtovani in ustvarjalni teden v januarju 1997. Jelka Koren IT si petošolci smo komaj čakali dan, ko bomo odšli v šolo v naravi. Zjutraj V smo odšli na avtobus in se odpeljali. Nekaterim je bilo slabo, vendar jih ■ je slabost hitro minila. Ko smo prispeli na Sleme, smo odšli v svoje sobe. Potem pa smo komaj čakali, da se bomo šli smučat. Vendar nas je veselje hitro minilo, ko smo izvedeli, da bomo morah “štamfat” sneg! Zraven smo se zelo prepotili. Komaj smo čakali na kosilo. Jedli smo kot volki. Po kosilu naj bi imeli počitek (mi se tega seveda nismo držali). Nato smo imeli POUK! in še večerjo. Gospod Drago Tamše nam je ta večer pokazal, kako se mažejo smuči. Nato pa smo morali SPAT! (Mi že ne!) Spali smo do 7.00 zjutraj (UF)! Potem smo imeli zajtrk. Ker je ponoči snežilo, smo se bali, da bomo morali spet “štamfat”! Vendar ni bilo potrebno. Razdelili smo se v štiri skupine, glede na to, koliko zna kdo smučati. Naša skupina se je imenovala PRVAKI! in sestavili smo tudi naše geslo, ki se glasi: MI PRVAKI SMUČAT SE UČIMO, DA V PETEK ZMAGO DOBIMO. NAŠ TOVARIŠ PA NA NAS KRIČI, DA BOLJŠI BI BILI! Zvečer smo imeli predavanje lovca. Tudi drugi dnevi so bili lepi. V četrtek smo imeli ŽUR do polnoči in zjutraj so nam podaljšali spanje. V petek pa je prišel najpomembnejši dan. Bilo je smučarsko tekmovanje. Ves teden smo se se pripravljali na to. Zjutraj nas je bilo vse zelo strah. Na tekmovanje so prišli tudi starši. Tekma je bila zelo razburljiva. Nekaterim so se tako tresle noge, da so zgrešili vratca ali pa se po “tazadnji” pripeljali skozi cilj. Med srečnimi zmagovalci sem bila tudi jaz. V DRUŽBI NAJBOLJŠIH v I kipa Šoštanj - Topolšica je v letu 1997 zakorakala v najvišjo slovensko odbojkarsko ligo, v kateri se bo s še sedmimi ekipami pomerila v dvokrožnem sistemu odigra-I vanja tekem. v Postava Šoštanj - Topolšica: Dimeč, Zuliae, Dvornik, Kravcov, Nahtigal, S. in D. Sevčnikar, Bevc, Mihalinec, Jerončič, Barukčič, Kugovnič. Trener: Darko Menih. Murska Sobota, 8. L, POMGRAD : ŠOŠTANJ-TOPOLSICA 3 : 1 V dobri tekmi v 1. A ligi so naši igralci razveselili z borbeno igro in bi z malo več zbranosti in sreče lahko osvojili veliko več od enega niza, če ne celo zmagali. Šoštanj, 11. L, ŠOŠTANJ-TOPOLŠICA : KRKA 2 : 3 Tokrat so igralci obeh ekip poskrbeli, da so gledalci uživali v razburljivi tekmi vse do konca. Domačini so zelo slabo servirali, kar so gostje izkoristili in v izenačeni končnici prevesili tehtnico sebi v prid. Ravne na Koroškem, 15. L, FUŽINAR : ŠOŠTANJ-TOPOLŠICA 3 : 0 V prepolni dvorani na Ravnah so igralci Fužinarjaz dominantno igro pri mreži in dobrim serviranjem gladko ugnali goste iz Topolšice. Ti so nudili odpor le v začetkih posameznih nizov. Šoštanj, 18. L, ŠOŠTANJ-TOPOLŠICA : SALONIT ANHOVO 0 : 3 Domačini so dobro, mogoče malo zadržano zaigrali proti trenutno najboljši ekipi v Sloveniji. Kanalci so z rutinsko igro osvojili še eno v verigi zmag. Domači pa so pustili dober vtis za nadaljevanje. Maribor, 21. L, GRADIS : ŠOŠTANJ-TOPOLŠICA 3 : 0 Naši igralci so v napornem razporedu (dve tekmi tedensko) gostovali v dvorani Tabor. Izgubili so proti trenutno bolje pripravljeni in močni ekipi Gradisa. Šoštanjčanom pa veliko sreče v naprej. Ljubljana, 25. L, A BANKA OLIMPIJA : ŠOŠTANJ-TOPOLŠICA 3 : 0 Ljubljančani so v prvem nizu hitro povedli, vendar so jih Topolščani z dobro igro v napadu in dobrim serviranjem ujeli, a v končnici izgubili. V drugem in tretjem nizu pa so igralci Olimpije s hitro igro in dobrim blokom porazih goste. Lestvica: SALONIT ANHOVO 5 0 15:1 10 GRADIS 4 0 12:2 8 ABANKA OLIMPIJA 4 1 12:4 8 FUŽINAR 3 3 12:11 6 POMGRAD 3 3 11:11 6 KRKA NOVO MESTO 3 3 12:14 6 ŠOŠTANJ-TOPOLŠICA 0 6 3:18 0 KAMNIK 0 6 2:18 0 V naslednjem kolu bodu igralci Šoštanja-Topolšice v domači dvorani gostili ekipo Kamnika, v soboto, 1. februarja, ob 20. uri. Robi Kugovnič SMUČARSKO TEKMOVANJE V ZAVODNJAH Slovenska ljudska stranita s podružnicami Šoštanja, Velenja in Šmartnega ob Paki je minulo nedeljo, 19. januarja, organizirala že II. smučarsko tekmovanje v Zavodnjah nad Šoštanjem. S štartnimi številkami SLS in pokroviteljstvom zavarovalnice Triglav je nastopilo 58 tekmovalk in tekmovalcev. Še posebej sta občinstvo navdušila smučarja Franc Juvan in Bernard Rogelšek s smučarsko opremo izpred petdesetih let. Rezultati: Dekleta do 15. leta: 1. Mateja Slivnik 2. Zala Ročnik 3. Mojca Andrejc Fantje do 15. leta: 1. Gregor Zimič 2. Janez Fece 3. Grega Ročnik Zenske od 15. do 45. leta: 1. Sonja Arlič 2. Angela Cigler Moški od 15. do 45. leta: 1. Jože Virbnek 2. Bojan Mazej 3. Roman Kavšek Moški nad 45 let: 1. Stane Grudnik 2. Ivan Golčman 3. Marko Jeraj Prejemnikom medalj in nagrad iskreno čestitamo. Odbor za tekmovanja pri SLS KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE UREDBA 0 NEVARNIH SNOVI IN RASTLINSKIH HRANIL V TLA I/ onec novembra lani je vlada Il RS izdala uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Obveznosti nalaga kmetom, kmetijskim organiza-cijam, upravljalcem kompostarn in čistilnih naprav. Z uredbo so določene mejne vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil v tla z živinskimi gnojili in sicer: mejna vrednost letnega vnosa dušika v tla z živinskimi gnojili je 210 kg/ha, fosforja 120 kg/ha in kalija 300 kg/ha. Dovoljene količine naštetih vnesenih rastlinskih hranil v tla niso presežene, če je obremenitev 1 ha kmetijskih zemljišč z rejo domačih živali v skladu z uredbo. Maksimalna obremenitev 1 ha kmetijskih zemljišč z govejo živino je lahko 3 glave velike ži-vine/ha, s prašiči ali perutnino pa 2 glavi velike živine/ha. Število glav velike živine je merilo za vrednotenje obsega reje domačih živali. Ena glava velike živine je 500 kg žive teže živali. Posebno poglavje v uredbi imajo območja varstvenega pasu za zajemanje vode, kjer so mejne vrednosti za letni vnos dušika v tla nižje in predpisane tudi za posamezne kmetijske kulture. Kmetje in kmetijske organizacije lahko gnojijo svoja kmetijska zemljišča z živinskim gnojili torej tako, da povprečni letni vnos rastlinskih hranil ne presega predpisanih mejnih vrednosti. Če nimajo kmetijskih zemljišč ali če zaradi živine nastajajo večje količine živinskih gnojil, kot jih lahko uporabijo na svojih zemljiščih, morajo oddati presežke živinskih gnojil drugim lastnikom kmetijskih zemljišč (dogovorjeno s pogodbo). Viške lahko predelajo in jih nato prodajo na trgu. Zad- nja možnost je tudi odvoz presežkov v čistilne naprave. Na gozdnih zemljiščih je vnos rastlinskih hranil z živinskimi ali rudninskimi gnojili prepovedan, razen pri presajanju sadik in pri sajenju, za spodbujanje rasti na brežinah ob cestah in na površinah, določenih po predpisih o gozdovih za raziskovalne namene. Za gnojevko in gnojnico je predpisan čas prepovedi gnojenja na zemljiščih brez zelene odeje od 15. novembra do 15. februarja. Z njima se ne sme gnojiti na tleh, nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo, na velikih strminah, (kjer gnojila odtekajo po površini), na zamrznjenih tleh, na vodnih zemljiščih, na stavbnih zemljiščih in na nerodovitnih zemljiščih. Za območja varstvenega pasu za zajem vode je vnos dušika z živinskimi in rudninskimi gnojili strožje opisan in prepovedan v določenih časovnih obdobjih glede na vrsto gnojila in vrsto tal, kamor jih vnašamo. Za kršenje določb o vnesenih količinah živinskih gnojil, o času prepovedi gnojenja z njimi, o tleh, kjer je prepovedano gnojiti z živinskimi gnojili, o gnojenju na vodovarstvenih območjih itd., je predvidena denarna kazen v višini najmanj 200.000 SIT. Kmetje na območjih varstvenega pasu za zajem vode morajo gnojenje uskladiti s predpisanimi normami v treh letih. V petih letih je potrebno uskladiti gnojenje z živinskimi gnojili na lastnih kmetijskih zemljiščih in urediti ravnanje s presežki teh gnojil. V petih letih morajo kmetje prav tako urediti skladišča živinskih gnoji* • Lidija Diklič Otvoritev McDonald’s-ove restavracije v Velenju Pred božičem je McDonald’s na široko odprl vrata svoje osme restavracije v Sloveniji. Restavracijo odlikujejo hitra postrežba kvalitetne prehrane v čistem okolju. Dober tek! Da ne bo treba k zobozdravniku Pogosto se lastniki sprašujejo, če je lahko kaj narobe z zobmi njihovega psa ali mačke. Najprej opazijo, da se psu ali mački “spreminja barva zob”. Vendar temu ni čisto tako. Na zobovju živali se prav tako kot pri človeku nabirajo zobne obloge, in prav zaradi njih zobje porumene. Te obloge nastanejo zato, ker med in na zobovju ostanejo delci hrane. Med te se nanesejo minerali in tako nastane zobni kamen. Le-ta se z navadno krtačko ne da več očistiti in zato je potrebna intervencija veterinarja. Kako preprečujemo nastanek zobnega kamna? To je vsekakor odvisno od pozornosti in zavzetosti lastnika živali. Ni redko začudenje na lastnikovem obrazu, ko mu v ambulanti ponudimo set za nega zob živali. Takšen set vsebuje posebno (naša ni primerna) zobno pasto in ščetko (ali naprstnik v obliki ščetke). Nato lastnika poučimo o postopku. Čiščenje je vaja, ki jo naj pes ali mačka osvoji že v mladosti. Idealno bi bilo po vsaki jedi, odlično pa je že enkrat na dan. Čiščenje poteka v smeri rasti zob, tako da ostanke hrane in zobne obloge odstranimo. In kaj, če pes ali mačka že ima zobni kamen? Oglasili se boste v naši ambulanti, kjer bomo žival pregledali in zobni kamen odstranili. Pomembno je dodati, da so zobne obloge idealno mesto za razvoj bakterij, ki poškodujejo zob in posledica so bolečine, lahko pa tudi izguba zoba. Mačka in pes s čistimi zobmi in brez zobnega kamna sta lepša. Pa tudi neprijeten zadah, nad katerim se lastniki pogosto pritožujejo, izgine! Tomo Wankmüller dr. vet. med. Na zdravje PRIDOBIVANJE v PREMOGA (PRVIČ) obeh uvodnih člankih, ki sta morda za marsikoga bila nekoliko suhoparna, smo povedali, da se krajinska arhitektura ukvarja z različnimi področji dela. Najprej bi opisali praktične primere uporabe znanja krajinskega arhitekta pri planerskem in načrtovalskem delu. Razloga za to sta dva. Prvi razlog je, da se za območje občine Šoštanj pravkar izdeluje prostorski plan in drugi, da je raba prostora v prihodnje odvisna od nadaljnjega načina in obsega pridobivanja premoga. Ce želimo razumeti izkopavanje premoga kot poseg v krajino pa tudi zato, ker je tema za marsikoga zelo občutljiva, je smiselno temu posvetiti več člankov. V obdobju intenzivnega razvoja premogovnika od sredine petdesetih let pa do začetka osemdesetih je postal prostor Šaleške doline zelo razvrednoten. Gospodarski razcvet je omogočil tedanjim prostorskim načrtovalcem številne možnosti realiziranja njihovih projektov. Mesto se je intenzivno razvijalo, s prostorskimi problemi pa so se ukvarjali le redki. Območja nad rudniškimi rovi pa so se pogrezala skupaj s hišami in drevjem, saj zemljišča predhodno niso bila pripravljena. Ko je ugreznine zalila voda, so se pod vodno gladino videle ruševine hiš in krošnje dreves. Danes premogovnik svoje delo mnogo bolj načrtuje in prostor pripravlja na spremembe, zato se opisane grozote več ne dogajajo. Šaleška dolina je bila dolga leta samo “vir premoga in električne energije”, podrejena in odvisna od energetske politike države. Degradacija prostora, porušitev ravnovesij, izničenje prvotne podobe... vse to so rezultati prostorsko nenačrtovanih ali celo stihijskih procesov izčrpavanja naravnih virov. Šele dobrih sto let po odprtju rudnika so se pričeli izdelovati prvi prostorski načrti za ta prostor. Želeli bi se izogniti situaciji, ki je nastala v Šaleški dolini zaradi eksploatacije premoga in ad hoc ukrepov, ki so se oblikovali v neko celoto veliko kasneje, kot pa se je začelo z eksploatacijo. Območje in problem sta tako obsežna, da bi lahko skupina strokovnjakov reševala samo naloge za urejanje tega prostora. Kljub temu, da je globalni cilj urejanja prostora, predvsem pa varovalnega planiranja, uporaba tehnologij, ki bi v prostoru povzročile čim manj škode, se ne moremo izogniti dejavnostim in tehnologiji, ki povzročajo razvrednotenja. Problem pa je seveda sanacija degradiranih območij. Za izvedbo sanacij so potrebni operativni načrti pri čemer morajo biti opredeljeni tudi cilji sanacij: ali sanacija zaradi sanacije ali ciljna sanacija, torej sanacija, ki bi omogočila neko novo dejavnost. Vsi posegi, tudi sanacijski, povzročajo v prostoru določene posledice. Zato želimo posege usmerjati tako, da bo negativnih posledic čimmanj oz. da bodo čimbolj predvidljive in sanirane. Sanacije so kot poseg že v osnovi mnogo bolj občutljive, ker so največkrat urgentne ali prepozne. Lahko so samo tehnične, samo estetske, želimo si, da bi bile optimalne. Nenehno se poraja pomislek o možnostih in smiselnosti vnaprejšnjih odločitev o rabi prostora po prenehanju dejavnosti, ki povzroča degradacije - kakšen pomen imajo tako dolgoročne opredelitve, ali je smiselno in pri katerih posegih (časovno krajših, prostorsko manjših ipd. ali obratno). Zahteva javnosti po čistem in zdravem okolju je vse močnejša, kar se že močno odraža tudi v politiki in gospodarstvu. “Zeleni in zeleno usmerjeni” deli družbe želijo ekološko neoporečen bivalni prostor. Te zahteve, ki so podkrepljene tudi s pravnimi akti, je nemogoče in nedopustno spregledati. Osnovna zahteva širše družbe pa je dobra in pravočasna informacija o problemih in možnih načinih njihovega reševanja. Politični in kulturni razvoj druž- be vnaša v življenje tudi drugačen odnos do t.i. dobrin splošnega pomena. Še zdaleč ne moremo soditi, da je prostor že postal ekonomska prvina, vsekakor pa se je odnos do prostora in dogajanj v njem bistveno izbojšal. Človek se vse bolj zaveda svoje eksistenčne odvisnosti od “kondicijskega stanja” prostora. V prostoru se pojavljajo / izražajo razvojni interesi gospodarstva in varovalni interesi širše družbe. To so v osnovi nasprotujoči se interesi. Varovanje okolja kot konzervatorska funkcija je že stvar zgodovine, varovanje v smislu ohranjanja eksistenčnih pogojev bivanja in estetskih kvalitet prostora, usklajenih z razvojem pa je cilj varovalnega planiranja. Osnovni koncept takšnega načina načrtovanja prostora je vedno poiskati optimalno rešitev, ki bo omogočala ekonomičen razvoj in kar v največji možni meri varovala prostor oz. ohranjala prostorske kvalitete v celoti. Splošni kulturni nivo družbe postaja takim rešitvam vse bolj naklonjen, žal pa so problemi velikokrat že preveliki in je rešitev bolj na strani razvoja, ki je (bil) prehiter. Nadaljevanje prihodnjič Saša PIANO, dipl.in.kr.arh. JI. STRAN H R E Z CW&. «Nit, P a je minilo spet nekaj nepozabnih dogodkov, takšnih in dru-gaénih. Ja, za ene je nepozabna velika količina snega, za druge prazniki, za tretje spet politika... Ljudje smo pa res nezadovoljni. V decembru smo govorili, kako je fajn, da bomo od božiča do treh kraljev doma in bodo to lepi prazniki. Po novem letu pa je vsak drugi jamral, da je dobro, da je že končno enkrat konec. Ljudje, pa zakaj je pa treba vse potice, krače, kekse, vino... uničiti v nekaj dneh in poležavati na kavčih, foteljih ali pa kar v posteljah. Se sreča, da je prišel sneg in s snegom za večino tudi delo. Neki pevec je nekoč pel, “saj po novem letu boljše bo.” Pa kako boljše? Snega sem se že tako nakidal, da hrbtenica ne bi bila hvaležna, tudi če bi dobila kosmodisk. So pa menda v vseh zimskih službah blazno silvestrovali. Ceste so pošteno začeli plužiti šele pozno dopoldne 1. januarja. Pa saj veste, imeli so težave z mehanizacijo. Tako kot vsako leto. Pa v našem Šoštanju se sploh dolgo ogrevajo, preden se zavejo, da ni dovolj samo pluženje, da bo treba sneg tudi odvažati. Ma, kako je vse nepravično. V Mariboru so smučišče za Zlato lisico umetno zasnežili, ker ni bilo snega. Po tekmi je pa snega, da bi ga lahko imeli še za drugo leto, ko ga verjetno spet ne bo. V Šentilju pri Velenju so na Štefanovo žegnali konje. Govori se, da se je naš župan kar precej smukal okoli lastnikov. Zdaj bi se lahko dogovoril, da bi po Šoštanju vozili samo s sankami s konjskimi vpregami in s cest ne bi bilo treba čistiti snega. Koliko denarja bi prihranili in postali bi lahko prvo ekološko mesto. O ne, zdaj me je pa zaneslo. Saj mi je jasno, da naše mesto to nikoli ne bo iz drugih vzrokov. A katerih? Ste pozabili na tiste velike dimnike in še kaj. S politiko je pa res h... Pred očmi vidim zadnji obračun moje plače in mi kar slabo postaja, ko slišim s kakšnimi številkami so nagovarjah poslance, da bi prodali svoj glas za Arturjevega lastnika. Se vidi, da so poslanci res klasa. Še bolj slabo pa človeku postane, če pogleda svoj lastninski certifikat, za katerega čedalje bolj postaja jasno, da je to en velik krogec na papirju ali pa če hočete ničla in ga primerja s 300.000 orli, ki so jih baje ponujali za poslanski glas. Najbolje bi bilo, če bi orli odnesli poslanca, ki je popustil. Bolje je, da ne pride po tleh v svojo volilno bazo, ker bo lahko še samo hrana za orle. Koliko praznih kaset so kaj pokupili poslanci za snemanje in presnemavanje. Zadnjič so jih nosili po parlamentu, kot včasih v kakšni diskoteki. Arturjev lastnik pa se ne sekira kaj dosti. Zdaj je izvoljen, s pomočjo tistega Judeževega glasu pa amen. In že veselo ponuja kmetijsko pa pravosodno ministrstvo. Zdaj se bodo pa mogoče res začeli boljši časi za kmete. Tako je, dovolj dolgo so čakali. Meni se zdi, da tu nekaj smrdi. Nihče ne ponuja tistega, s čimer nima problemov. No, vrvica se je začela počasi odmotavati. Mogoče pa bo čez en mesec že vse skupaj bolj jasno. Ali bo le prišla pomlad? PeTur Al LEPO ll'r ekdo je brez najema in pogodbe vskladiščil 1 igralne poker avtomate v sejno sobo krajevne 11 skupnosti Šoštanj. Za to ne plačuje nič. Zdaj je izobesil na javne drogove pri TES še transparent, s katerim vabi v svojo “pizzerijo” na ribe. Na javno postavljeno vprašanje enega od svetnikov na 20. seji občinskega sveta glede skladiščenja poker avtomatov svetnik Marjan Vertačnik - Cigler ni znal odgovoriti nič. Tudi transparent je dal izobesiti kar tako. “Reklama” visi že lep čas - odkar se po sredušču mesta sukljajo mešane vonjave po golažu in ribah. Eden od svetnikov je na naslednji, 21. seji sveta načel vprašanje spodobnosti takega izobešanja prekocestnih reklam. Svetnik gospod Marjan Vertačnik - Cigler pa zopet nič. Občani se že sprašujejo, kaj pomeni cunjasto izobešena zavesa preko glavne ceste. *** Po zagotovilih odgovornih asfaltni pas sredi marmornih ploščic pred bivšo trgovino BMK oziroma Gorenje na Trgu bratov Mravljakov ne bo ostal za večne čase. To je menda samo začasna rešitev. Ko bo skopnel sneg in bo pognalo prvo spomladansko cvetje, bodo zasilno rešitev odstranili in naredili tako, kot je treba - vse v marmorju. *** Nekateri menijo, da je porušitev dimnika na eni od hiš na Trgu bratov Mravljakov plod veseljačenja v spodnji gostilni Urbanc. Pa ni tako. Tovarna usnja ni hotela prodati - dati pogodbe kupcem - stanovalcem v etaži, tako da je menda še vedno vse skupaj njeno Ce pa ima IUV slabega upravljalca, je pa to najbrž njen problem. Varnost naključno mimoidočih kofetarjev in otrok na poti k verouku bi tisto soboto kaj kmalu postala naša skupna žalost. Podjetje PUP na je razveselilo s povečanimi položnicami. Tako so namesto za prejšnjih 911 SIT na mesec poslah položnice kar za skoraj 2400 SIT ah 163% več. Pa pravijo, da so pripravljeni zamenjati tako visoke zneske z novimi položnicami za približno 1400 SIT, če vzamete manjšo posodo za smeti. V tem primeru bo porast cene manj opazna - le nekaj več kot 50%. frEnd Prometni nered v Šoštanin udi Šoštanjčani smo mnogokrat že bili v Ljubljani, ki premore okoli 280.000 prebivalcev in ob dnevnih konicah tudi do 15.000 vozil v mestu. Ljubljana in vsa večja mesta se v prometu duše. Sami smo kot vozniki že okusili, kaj pomeni stoječi promet. Za tovorna vozila je v središču mesta prepovedan promet, da o parkiranju zanje sploh ne govorimo. K prometni disciplini pa mnoge izmed nas žal ne sili le vozniška kultura, temveč dobro organizirana redarska služba in učinkovita prometna policija. Tudi mestna oblast se pod pritiskom javnosti močno trudi, da bi čimprej rešila prometni kaos. Pa preidimo na problem, ki ga imamo pred nosom v Šoštanju. Zima nam je letos že drugič lepo postregla s snegom v veselje otrok in grozo voznikov. In ker se je to zgodilo med prazniki, ga za to delo lepo plačane pristojne službe niso uspele pravočasno odstraniti. In tako je ta sneg že tako skromne parkirne površine še zmanjšal. Ah je bilo odstranjevanje snega s parkirišč in pločnikov veliko prepozno opravljeno in zakaj, prepuščam v oceno ljudem, ki so z izvajalci del sklepali pogodbe in jih bodo še v naprej. Da pa ne bomo iskali krivde samo pri drugih, pokažimo s prstom tudi nase. Mnogokrat smo tudi vozniki prav balkansko nesramni (in ne iznajdljivi, kot nekateri mislimo). Najraje bi se v lokal ali trgovino kar zapeljali. Najlepše se to vidi, ko kupci v trgovini Najejmo se parkirajo svoja vozila kar na pločniku in s tem prisilijo ne le posamezne pešce, temveč cele skupine otrok iz vrtca, da se skupaj z vzgojiteljicami podajo na cestišče v že tako preozek in nevaren ovinek. Vse to se dogaja kljub na novo postavljenemu prometnemu znaku, ki na tem mestu izrecno prepoveduje parkiranje in ustavljanje. Ravno tako je izredno nevarno početje voznikov avtobusov, ki ustavljajo avtobuse v križišču pred Kajuhovim domom ab pa ob avtobusni postaji, pred prehodom za pešce. Uvoz v avtobusno postajo jim mnogokrat onemogočajo obiskovalci lokala Ippon, ki svoja vozila parkirajo kar na avtobusni postaji. Sami krajani Šoštanja bi lahko v teh posebnih razmerah zaradi snega marsikatero pot opravih peš, brez vozila. S tem svojim ravnanjem bi mnogim okoliškim prebivalcem omogočili lažji dovoz in parkiranje v našem mestu. Vendar pa žebm nekaj kritike nameniti tudi njim. Mnogokrat tudi ti vozniki izkoriščajo vsesplošno prometno nediscipbno in parkirajo svoja vozila na parkiriščih pred bloki, kjer ovirajo stanovalce. Ne vem, kako bi se počutili, če bi nekdo brez vprašanja parkiral pred njihovo hišo ali na dovozno pot. Naš skupni rezultat pa je centralno parkirišče pred občino, banko in pošto, ki nudi v dopoldanskih urah podobo avtomobilskega sejma, ne pa kulturno urejenega centra mesta, ki premore v primerjavi z Ljubljano približno 80-krat manj prebivalcev in le okoli 300 vozil. blokih, kjer živi kar nekaj njihovih sokra-janov, ki so za stanovanja odšteli mnogo prihrankov, ki pa jih prav gotovo ne bi, če bi vedeli, da bodo morali živeti v takšnem smradu in hrupu, kot se to dogaja sedaj. Pa s počitkom, sploh v jutranjih urah, ni nič. Vozniki, ki so se drugje v miru spočili, Sedaj se bom dotaknil še problema, ki me je napeljal k temu pisanju in ga kot vodja krajevne službe moram kritizirati. To je zloraba javnega parkirišča na stari bencinski črpalki, ki ga je Občina kot najemnik namenila le za osebna vozila. Sedaj na njem vsakodnevno parkirajo svoja vozila vozniki težkih kamionov in voznik avtobusa, katerega lastnik je APS Velenje. 12. januarja 1997 pa je to divje parkiranje preseglo vse meje. Parkirišče je namreč že bilo zasedeno, zato je voznik kamiona s polpriklopnikom parkiral svoje vozilo kar na pločniku pred mesnico Poznič, delno pa na cestišče Kajuhove ceste. To je sodu izbilo dno in stanovalci ter še nekateri krajani Šoštanja so poklicali policijo v Velenje, ki je potem ukrepala v skladu s svojimi pooblastili. Tudi nekaj fotografskih posnetkov je bilo narejenih. Izgleda, da vozniki teh vozil ne pomislijo, da je to parkirišče ob treh stanovanjskih namreč pričnejo s prižiganjem motorjev svojih velikih kamionov in le-te ogrevajo po 15 minut in več tudi že ob 4. uri zjutraj. Lastnikom teh vozil svetujem, da s pristojnimi službami na občini skupno rešijo ta problem. Menim, da bi morala občina v dolgoročnem planu za urejanje prostora že imeti določeno mesto na obrobju Šoštanja, ki bo primerno urejeno in zaščiteno ter bo tudi tem voznikom, kijih sedaj vsi gledamo grdo, v ponos in veselje po težkem delu. Kamioni pa bodo na varnem. Seveda bo to tudi za njih določen strošek, kateremu pa se z novo zakonodajo tako ali tako ne bodo mogli izogniti. Pristojne občinske organe pa na tem mestu pozivam, da v najkrajšem času ustanovijo redarsko službo, ki bo v naše mesto vnesla vsaj malo reda, če že ne moremo imeti svoje policijske postaje. Hvala za razumevanje Matjaž Cesar Razočaran nad delom šoštaniskih^ve^njkov Kar lep čas že spremljam dogodke in življenje v Šoštanju, predvsem v času, ko smo postali samostojna občina. V začetku sem pač mislil, učijo se - tudi v politiki ni vse gladko in da bodo po enem letu in več minili porodni krči in se že poznali prvi uspehi v demokraciji. Toda ko sem v časopisu prebral dnevni red, ki so ga obravnavali svetniki našega občinskega sveta na seji 9. decembra, me je s tira vrgla pobuda petih svetnikov z leve strani o nezaupnici predsedniku komisije za okolje in prostor pri svetu občine Šoštanj Francu Rogelšku, ki so mu očitali osebne interese pri vodenju komisije in to, da je kot predsednik preprečil izgradnjo žage. Moje osebno mnenje je, da si prav levo usmerjeni svetniki zaslužite nezaupnico, saj razprodajate dragoceno zemljo za nepomembne objekte, kot so žage, ki jih je v Sloveniji kot gob po dežju. Saj poznate zgodbo o gradnjah tovarn klobukov v Ameriki. Toda iz tega primera se nismo še prav nič naučili. Ali ne bi bilo boljše, da bi razmišljali in dali pobude za bolj atraktivne objekte, ki bi zaposlovali večje število nezaposlenih, predvsem mladih. Toda v Šoštanju smo preveč pametni - prodali bi sami sebe, samo da bi pridobili volilni glas za stranko. Nasprotujemo gradnji teniške hale, češ da bo povzročala hrup. Kako lahko tako razmišljamo, namesto da bi mladim omogočili še več športa in razvedrila. Rajši gledamo, da se zbirajo v zakotnih lokalih - rezultate pa tako poznamo. Nihče pa se ne vpraša, kako živimo stanovalci v neposredni bližini Gorenja, kjer nas moti hrup pa smrad iz čistilne naprave, da ne omenjam možnih posledic hrupa in prahu z žage. To je le nekaj, kar me že dolgo moti. Svetniki, ki ste bili izvoljeni, delajte tako, da bomo vsi Šoštanjčani in okoličani občutili napredek - z leve ali desne strani, skupaj ste odgovorni v svojem mandatu, ki smo vam ga zaupali za boljši jutri. Ivan Ojsteršek, Šoštanj STRM Đ MESTU U STANOVANJE ALI STANOVANJE U MESTO 0 pravem mestu kot komunikacijskem vozlišču, kraju menjave blaga in uslug, sicer v Sloveniji, ki skupaj premore le 2 milijona drža vljanov, težko govorimo. Potemtakem bi morali vsi slovenci živeti v enem samem mestu. _ v 1 merilu Slovenije pa je Šoštanj s svojimi 3000 prebivalci dovolj velik, da lahko prepoznamo nekatere lastnosti, značilne za '‘'prava" mesta. Za vasi je značilna povezanost bivanja in dela na enem mestu - kmetiji, kot osnovni in skoraj samostojni celici (včasih še bolj kot danes). Zato na vasi od skupnih (družbenih) prostorov najdemo le cerkev, šolo, gostilno, ipd. V mestu pa delitev na različne dejavnosti ustvari javne prostore (šole, uprave, domovi, trgovine, servisi,...) in ostale, bolj anonimne, ki so namenjeni zgolj bivanju. 0 slednjih, ki pa v vseh mestih sestavljajo večino stavbnega fonda, bi rad razglabljal v okviru lokalne stanovanjske problematike. Verjetno ni treba posebej omenjati, da je med takoimenovanim javnim delom mesta in tistim, namenjenim za bivanje (stanovanje), tesna povezava. Kako se ta čas TRANZICIJE (izraz sem si sposodil pri g. Slivniku) odraža na iskanju optimalnega števila lokalov za tritisoč glavi Šoštanj, se lahko naučimo pri pogumnih podjetnikih, ki odpirajo in zapirajo svoje lokale in poskušajo preživeti (lep primer za to je Kajuhov dom, ki je pravi inkubator novih poslovnih dejavnosti). Moja izhodiščna trditev je torej, da Šoštanj reši PROPADA (upadanje in staranje prebivalstva) le več Šoštanjčanov. Zato pa potrebujemo več primernih stanovanj. Potreba po stanovanju pravzaprav izvira iz začetka obdobja, ki se mu še najbolj približamo z imenom KAPITALIZEM. Tudi nastanek sodobnih mest sovpada z delitvijo produkcije BLAGA, (ki se odvija v zato določenih industrijskih conah), od reprodukcije DELOVNE SILE (stanovanjske cone). To je čas, ko je KAPITAL preko inštitucij države, kot so zakonodaja. izobraževanje, urbanistično planiranje, spoznal, da delovne sile v "prostem času" ne more prepustiti same sebi, ampak je potrebno aktivno poseči v izboljšanje pogojev bivanja. Tukaj gre za skrb za boljšo psihofizično kondicijo DELAVCA, ki ga je potrebno primerno relaksirati (primerno stanovanje, rekreacija), primerno izobraziti (vrtci, šole), kulturno razgledati (gledališče, kino, knjižnice) in na sploh socializirati ter s tem omogočiti optimalno izkoriščenost njegovih potencialov. Seveda tu ne gre za človekoljubno dejanje, ampak za jasen cilj lastnikov kapitala, ki je v tem postindustrijskem času razvil še veliko bolj prefinjene metode ustvarjanja DOBIČKA. Specifičnost tega tranzicijskega časa ex-socialističnib držav (kamor spada tudi naša) je ravno v tem, da lahko v domačem kraju kol \ laboratoriju opazujemo procese sicer značilne za vse faze razvoja kapitalizma. Tako lahko hkrati opazujemo že skoraj «e ' 'j, , - v ■ .■>* *.3— v ; ^ 'V. - > • \ s • - a > J ' - f