IZ ŽIVLIENIA NA NAŠI VASI Šuicarski strokouniaki o žiuinoreii v u V časopisju je bilo že objavljeno, (Ja se je v Sloveniji mudil 3 tedne ^en vodUnih švicarskih živinorejskih stro- kovnjakov g. dr. Wilhelm Engeler. Našo državo je obiskal na poziv zveznega izvršnega sveta kot zastopnik in sve- tovalec FAO (mednarodne organizacije za prehrano in kmetijstvo). Navedli bomo nekaj zanimivosti iz njegovih poučnih izvajanj. V vsej Evropi, in tudi pri nas pripo- ročajo kombinirano vzrejo goved, to se pravi za mleko, meso in delo. Ker so pri nas potrebe po mleku še zelo ve- like, moramo v vzrejnem cilju dati največji poudarek dvigu mlečnosti. Za- radi razdrobljenosti naših kmetij bo krava še dolgo delovna žival, zato tudi delovne sp>osobnosti ne smemo zane- mariti. Produkcija mleka in mesa se izplačata le, če gospodarstvo pridela vso krmo doma. Od razmerja med ceno mleka in mesa je odvisno, katera smer je bolj donosna (1 kg žive teže pitane živali naj stane 7,5 krat toliko kot 1 kg mleka). Predavatelj je omenil, da v nekaterih državah oblast s posebnimi predpisi zahteva od rejcev., da spitajo letno določeno števUo živali in jih zato tudi primerno nagradi. Kombiniranemu vzrejnemu cilju od- govarjata po predavateljevem mnenju v našem okolišu dve pasmi: sivorjava (montafonska) in svetlolisasta (simen- talska). Prednost daje sivorjavi kot mnogo bolj skromni v prehrani. Svetlo- lisasta kot bolj 'zahtevna se bo uvelja- vila tam, kjer je dosti krme z njivskih površin. Ti dve pasmi bosta postopoma nadomestili domače pomursko in ma- rijadvorsko govedo. Sodobna živinoreja zahteva široke pasemske okoliše, ki se razprostirajo brez ozira na državne meje. Okoliša pomurca in marijadvor- ca sta premajhna, da bi bila možna selekcija in vzreja plemenjakov in s tem izboljšanje znotraj pasme. Pomur- ska pasma ne odgovarja več zahtevam mlečnosti in kakovosti mesa. Meso po- murskih volov je premastno in ga zu- nanji trg ne zahteva več. Ta pasma je zelo dobra za delo, vendar se je samo zato ne izplača rediti, če upoštevamo, da sta za delo prav tako uporabni prej navedeni produktivnejši pasmi. Za te pasemske spremembe bo potrebna dol- goletna doba. Izvršile se bodo brez prisilnih mer, kjer jih bo narekovalo gospodarstvo samo. Nihče ne - sme je- mati veselja tistim rejcem, ki mislijo, da je njihova pasma najboljša. Predavatelj je poudaril velik pom^n umetnega osemenjevanja pri uvajanju sivorjave pasme. Delati je treba z res odličnimi plemen j aki„ z vzrejo v čisti pasmi in s križanjem, ki daje po nje- govem mnenju zelo dobre rezultate. Preusmeritev na sivorjavo pasmo na- rekuje tudi vedno večja možnost pro- daje plemenskega blaga v druge re- publike. Kakovost živine je treba neprene- homa izboljševati s selekcijo — izbiro najboljših živali za pleme. Pri tem je treba poleg produkcije upoštevati tudi zdravje, plodnost in dolgo življenjsko dobo živali. Krava naj teli vsako leto. Telic ne smemo pripuščati pred 20-im mesecem starosti, ker prezgodnja brejost za- ustavi telesno rast in skrajša življenj- sko dobo živali. Z računom je prav lahko dokazati, da je mnogo cenejše mleko krave, ki jo imamo v hlevu 10 in več let, od mleka tiste, ki gre v zakol že po 5 letih. Zato ne sme biti vzrejni cilj krava z izredno visoko mlečnostjo, ki se že po nekaj letih izčrpa. Po mnenju praktičnih živinorejcev v Švici so teleta zelo starih krav za ple- me slabša. Pri nas kmetje mislijo obrat- no in dajo mnogo prav ddbrih prvih telet k mesarju. Strokovno je pa doka- zano, da starost staršev ne vpliva na plemensko vrednost telet. Predavatelj je v daljših izvajanjih osvetlil pomen molzne kontrole in rodovnika pri izbiri najboljših ži- vali. V rodovnik vpisane živali mo- rajo biti boljše od povprečja in nam morajo jamčiti^ da bodo izboljšale pa- smo. Rodovnik naj bo odprt in naj se vanj stalno na novo sprejemajo živali, ki to po svojih lastnostih zaslužijo. Najboljša pasma in najbolj izbrana živina ni koristna, če je pravilno ne krmimo. Krma je osnova živinoreje. Gospodarstvo jo mora pridelati doma. Švicarji so p>okazali, da lahko daje krava pri samem senu in detelji 18 li- trov mleka dnevno. V svetu krmijo dobro seno velike hranilne vrednosti, ker ga ne sušijo več po starem na tleh, ampak na sušilnih napravah. To so lahko pi-eproste ostrvi ali pa modeme zadružne električne sušilnice. Zelo ve- liko tudi silirajo. Velik pomen za napredek živinoreje imajo razstave in licenciranja, ki mo- rajo delovati vzgojno na široki krog kmetovalcev. Ob teh prilikah daje živi- norejska služba rejcem praktične smer- nice za nadaljnje delo. Denarne na- grade najboljšim rejcem naj bodo pri- znanje, ki jim ga daje oblast. Nagrade ne more dobiti lastnik bika, ki ga ne pripušča dovolj dolgo, tudi ne lastnik krave, ki ni bila pripuščena k rodov- niškemu biku. S pravilno razdelitvijo nagrad naj se r>oudari vzgojni pomen razstav. V naprednih živinorejskih državah urejajo živinorejo posebni zakoni. V Švici so predvidene zelo stroge kazni (do 50.000 din) za nedisciplinirane rej- ce,. posebno za tiste, ki s svojimi ži- valmi prenašajo kužne bolezni (spolne okužbe). Za vzrejo zdravih živali moramo po- leg dobre pasme in zadostne prehrane imeti tudi primerne hleve, živina mora biti čim več na prostem. Neprecenljive vrednosti so planinski pašniki. Mlade živali se na paši utrdijo, ves organi- zem se pravilno razvije. Navadijo se skronmosti v prehrani in se v hlevih hitro popravijo, če pridejo s planine shujšane. Plemenska vzreja brez pla- ninskih pašnikov ni mogoča. Posebno dobri s6 apnenčasti alpski pašniki. Švi- carji pasejo do 2600 m nadmorske viši- ne. Po predavatelj evem mnenju imamo tudi v naši deželi še velike neizko- riščene možnosti pašništva. Odrasle živali, ki se ne pasejo, mo- rajo preživeti dnevno par ur v teka- lišču, če jih hočemo ohraniti zdrave in izkoriščati dolgo časa. Nič manj kot vse našteto je živini potrebna gospodarjeva ljubezen, brez. katere ni napredka v živinoreji. Kul- turna stopnja naroda se odraža v nje- govem odnosu do živali. Takšnih strokovnjakov kot je dr. Engler si še želimo v našo sredino. Bik »Fakin«, sivorjave 'pasme, star eno in pol leta last KZ Letuš Bik ie vzrejen na Kmetijskem posestvu Šentjur pri Celju in je bil nagrajen na uspeli živinorejski razstavi v Braslovčah. Mekaj o obiranju, sušenju in spravilu hmelja (Nadaljevanje s 1. strani) metavajte ga, da ga ne zdrobite. Potem, ko odvolgne, ga spravite z manjših kupov na večjega. Ce pa opazite, da je kakšna lesa slučajno premalo suha, ga ne mešajte z ostalim hmeljem. Raz- grnite ga na tanko po podu, da se do- suši. Shramba za hmelj naj bo suha, zračna in zatemnjena. Mnogo hmelja sc pokvari v shrambah, pa naj si bo to zaradi slabega sušenja, ker je bil zmetan na previsok kup, ali pa ker je bil premalo,, pregroibo ali v nepravem času prezračen, ali pa, če se nahaja bliizu shrambe gnojišče ali takšni pri- delki, ki lahko z izparevanjem pokva- rijo kvaliteto v bližini se nahajajočega hmelja. Na suši,lnici pravilno posušen hmelj vsebuje 8 % vlage. Ta odstotek pa se na podu oziroma shrambi, dvigne na 12—13 %. To sprejemanje vlage — hmeljarji pravijo, da hmelj odvolgne — mora biti enakomerno, zaradi česar se mora hmelj večkrat previdno pre- vilati. Pri tem opazite lahko morebitne okvare, katere se naj odstranijo. Vilanje opravite previdno, najbolje zjutraj, da kobule ne razpadejo v ple- ve. V dveh,, treh tednih je hmelj pri- praven za basanje. Nevarno je basati hmelj ob preveč suhem vremenu, ker se lahko hmelj zdrobi. Pa tudi prevla- žen hmelj se ne sme basati, ker bi se v vrečah lahko vnel. Zaradi kontrole naj imajo hmeljarji 50—60 cm dolge igle, ki si jih napravijo iz nekaj trše, 2 mm debele žice. Te igle zabodejo v bale, eno, dve, lahko tudi tri. Kakor hitro se v bali pojavi kakšna okvara (fermentacija) se takšen vžig opazi na igli, ki postane topla. Toploto igle se posebno oi)azi na ta način, če se izvle- čeni konec igle pritisne k obrazu,, ki toploto bolj občuti kot roka. Baše pa se naj hmelj v vreče, ki naj tehtajo 40 do 50 kg. Da ne poško- dujete preveč hmelja, uporabljajte za to delo desko, sicer pa zavijte noge v debele cunje. Ce je hmelj preveč suh, odložite basanje tako dolgo, da primer- no odvolgne. Nikar ne močite hmelja, ker s tem škodujete sami sebi. Nekateri pametnjakoviči mislijo, da bodo prev- zemniki hmelja pri dovozu »okoli pri- nesli« in pridobili na teži, če so hmelj pred basanjem rahlo zmočili. Navadno pa prevzemniki le ugotovijo vlago in potem je krik in vik, ker odtegne prevzemnik gotov odstotek od teže za- radi prevelike vlage. Večinoma sto ti odtegljaji večji,, kakor pa bi bil ne- upravičen dobiček iz dodatka vode. Razen tega bo imel prevzemnik, t. j. Hmezad to leto nov aparat, s katerim bo lahko v sumljivih primerih takoj :n točno ugotovil količino vlage v hmelju, ki ga bo hmeljar pripeljal. Ce bo imel hmelj pri dovozu več vlage kot 13 %, bo hmeljarja zavrnil, da posuši pri- merno hmelj doma in ga pripelje dru- gič k prevzemu. Zaradi tega ponovno opo2:arjamo hmeljarje, da ne močijo hmelja in tudi že nabasane vreče ne valjajo po rosi, ker je to nepošteno in ne škoduje samo ugledu in žepu hmeljarja, temveč tudi naši skupnosti. Po ..mednarodnih pred- pisih v kupčiji s hmeljem ne sme hmelj vsebovati več vlage kot 11 %. Prev- zemna vlaga 13 % se s preparacijo, žveplanjem hmelja reducira na 11 %„ zaradi tega tudi hmelj na teži 2 % izgubi. To izgubo nosi izvoznik, t. j. Hmezad. Poleg vsega tega je nevarnost, da se preveč vlažen hmelj v skladišču prevzemnika vname in postane nič- vreden. HMELJSKE VREČE Hmelj ske vreče,, ki so last posameznih hmeljarjev in se nahajajo še pri HMEZAD, naj lastniki čimprej dvig- nejo v skladišču Hmezada, najkasneje do 30. avgusta 1.1. HMELJSKE VREČE Hmeljske vreče za basanje novega pridelka bo to leto izdajal Hmezad v istem vrstnem redu, kakor bo dovoz. Hmezad |bo pozval hmeljarje preko njihovih zadrug z običajnim razgla- som, kdaj naj pridejo po vreče. Zaradi tega naj nihče ne hodi po vreče prej, preden ne pride na vrsto, o čemer bo obveščen pravočasno. Prinesite s seboj hmeljarsko knjižico, brez katere ne bo nihče dobil vreč. Kdor se ne bo ravnal po teh navo- dilih, bo šel praznih rok domov. Še nehaj o obipolcih in obiranju limelja Hmeljarski odbor je na zadnji seji med ostalim proučil tudi cene obiranju hmelja. Zaključek,, da je bil doslej raz- meroma majhen razpon med ceno obi- ranju s hrano in brez hrane, narekuje letos naslednje cene: a) za 1 škaf obranega hmelja, brez hrane 35 din b) za 1 škaf obranega hmelja, s hrano 25 din Menimo, da bodo hmeljarji z razliko 10 din soglašali, saj je bilo že lansko leto precej pripomb na razpon, ki je znašal le 7 din. Izredno važno je, da hmeljarji upoštevajo predlog, ker bi različno plačevanje povzročilo težave in bistveno vplivalo na kakovostno obi- ranje. Preskrba obiralcev je vsako leto va- žno opravilo hmeljarjev. Od nje je od- visna pravočasna posprava pridelkov, ker pa je obiranje vezano na določen čas, tedaj tudi kakovost. Vsalko cen- tralno usmerjanje delovne sile je od- več. Praksa je pokazala, da hmeljar išče takšno število obiralcev, ki zado- stuje normalni potrebi, upK>števajoč pri tem zmogljivost sušilnic in čas, v ka- terem mora biti delo opravljeno. Važno je, da pride na delo čini več izkušenih obiralcev, manj bo tako nevolje in skrbi, ki je že tako ne manjka pri hmeljarju v teh dneh. Popust za prevoz obiralcev je odo- bren v času od 10. avgusta do 10. sep- tembra, in sicer 25% v III. razredu potniških vlakov iz vseh postaj Slove- nije in Hrvatske. Kot običajno„ mo- rajo obiralci na vstopni postaji izpol- niti obrazec K-13 ter kupiti ce^lo vozno karto. Na povratku morajo kmetijske zadruge vsem obiralcem potrditi obra- zec K-rS, ki služi za legitimacijo, da so se resnično nahajali na delu. Legiti- macijo K-13 in vozno karto morajo obiralci čuvati, ker so jo dolžni pred- ložiti na povratni postaji pri nakupu polovične karte za povratek domov. Hmeljarski odbor bo sicer opozoril preko časopisa obiralce o pogojih po- tovanja, vendar jih naj hmeljarji prav tako o tem seznanijo, da ne bo prišlo do težav na povratku. Ni dvoma, da gre tudi to leto, morda bolj kot kdaj koli prej, za kakovostno blago. O tem sicer ni potrebno ponovno govoriti, ker sleherni hmeljar želi da se bo njegov pridelek uvrstil med naj- boljše vrste. To doseči pa pomeni, da morajo hmeljarji vložiti vso skrb zad- njim fazam dela, predvsem' obiranju in sušenju. Da bi laže opravili ta dela, bomo tudi letos hmeljarjem pomagali s tako imenovano letečo kontrolo. Na terenu bodo delale 3 do 4 ekipe, ki bodo na njivah pomagale odpravljati slabo obi- ranje, v sušilnicah pa svetovale, da se blago čim lepše pripravi za prodajo. Prva skrb pa seveda leži na gospodar- ju. Treba je namreč obiralce, predno pričnejo z obiranjem, dobro podučiti in seznaniti z ukrepi,, ki morajo nujno slediti za brezvestno delo. Obiralci naj bodo opremljeni s potrebnimi vrečkami za nekakovostno blago, ki se naj strogo loči od ostalega. Morda je prav, da svetujemo še cene za sušenje, upoštevajoč današnje pri- like. Precej je hmeljarjev, ki nimajo svojih sušilnic. Le-ti so nujno nave- zani na soseda ali pa na zadružno su- šilnico. Hmeljarski odbor je tudi o tem razpravljal in sklenil, potem ko je pro- učil stroške sušenja, predlagati nasled- nje cene: 1. tam, kjer lastnik sušilnice v lastni režiji opravi sušenje (delo, kurivo„ razr- svetljava, oprema, amortizacija) za 1 škaf svežega pridelka 17 din; 2. pri sušenju, kjer lastnik pridelki najame samo sušilnico, vse ostalo P^ gre na njegove stroške, pa se predlaga za 1 škaf svežega pridelka 5 din; Te cene so samo osnova in naj slU' žijo onim hmeljarjem, ki bodo pridele" sušili pri sosedu ali pri zadružni sU' šilnici. Prav pa je, da si vsak takšen hmeljar čimprej zagotovi sušenje, si' cer bo zelo težko v redu io(pravil deip Računati je tudi letos na precejšni' razlike v ceni„ ki morajo nagraditi vs^ stransko prizadevanje vestnih hm«' ijarjev. Karel Kaft V Slovenskih Konjicah se zavzemajo za močne kmetijske zadruge NA PODROČJU KONJIŠKE KOMUNE BODO ODKUPILI 150 DO 200 VA- GONOV JABOLK ' Pred dnevi ie bila v Slov. Konjicah prva konferenca članov upravnih od- borov, upravnikov in knjigovodij kme- tijskih Ejadrug na področju konjiške komune. Konference so se udeležili še predsednik in tajnik OZZ tov, Franc Lubej in tov. Peter Hiastec, ljudski poslanec tov. Nina Pokom, predsednik konjiške komune tov. Mlinarič in di- rektor p>odružnice NB v Konjicah tov. Vitez. Široka razprava o delu in po- menu KZ je ix)kazala, da bo v bodoče potrebna še večja povezava s politič- nimi organizacijami in organi oblasti. Političnim organizacijam pa se nalaga še posebna skrb za kadrovska in druga gospodarska vprašanja, od katerih za- visi sam nadaljnji razvoj zadružništva. Primer zadruge v Stranicah, kjer jo je občutno oškodoval poslovodja zadruge, jasno kaže, kako velika budnost je potrebna v zadrugah in da SZDL na vasi ne more biti vseeno, kdo je v za- družnem vodstvu. Na konferenci so tudi razpravljali o združevanju posameznih zadrug. Na področju komune je sedaj 7 zadrug, medtem ko jih je bUo pred leti mno- go več. Kasneje pa so se KZ Bezina, Škalce in Špitalič priključUe h konji- ški, Stranice k zreški, zadrugi na Sko- merju in v Leski gori sta se združili v eno, nekaj združitev pa je bUo tudi v okolici Loč. Ostale pa so še tri manjše zadruge, ki nimajo kakšnih posebnih možnosti razvoja, to so KZ Tepanje, Ziče in Pohorje, Ukvarjajo se v glav- nem s trgovino, odkupom in prodajo kmetijskih pridelkov, mnogo manj pa z drugimi gospodarskimi panogami. Ni- majo pa možnosti, da bi si nabavile večje stroje ali zgradile večje objekte za predelavo poljskih pridelkov oziro- ma da bi imele svoj lastni strokovni kader. Gospodarsko močne pa so pred- vsem štiri zadruge, to so zreška, loška, vitanjska in tudi konjiška, ki so si v zadnjem času nabavile nove stroje in imajo sedeže v takih krajih, kjer so investicije v razne novogradnje mnogo koristneje naložene. Na konferenci so predlagali, naj bi se KZ Tepanje pri- ključila h konjiški, zadruga Pohorje k zreški in zadruga Ziče k loški. O tem pa bodo seveda odločili sami zadružni- ki na enem izmed svojih bodočih zbo- rov. Govorili so tudi o tem, da bi bila za vsako komuno po ena zadruga. To pa je zaradi preobširnega področja ko- njiške komune zaenkrat nemogoče, ustanovili pa bi lahko manjši koordi- nacijski odbor, ki bi kot posvetovalni organ obravnaval različna skupna go- spodarska in druga vprašanja. Na konferenci so tudi razpravi j £ili o pripravah za letošnji odkup kmetijskih pridelkov. Obeta se dobra letina in predvidenih je samo na področju ko- njiške komune kakih 150 do 200 vago- nov sadja za prodajo. Kakih 15 do 20% bo za izvoz, ostalo pa bo prevzel doma- či trg. Tukaj ni vračunano sadje, ki ga bodo kmetovalci porabili za prešanje, siišenje itd. Predvidevajo pa, da bodo nastale težave zaradi prevoza, zlasti kaže do zdaj tudi krompir zelo dobro, in ozkotirna konjiška železnica ne bo zmogla take. obremenitve. Zadruga bo morala tudi začeti razmišljati o izgrad- nji raznih sušilnic in naprav za prede- lovanje sadja v bližini samega proiz- vajalca. Podobna je zadeva tudi s skla- dišči za druge pridelke. To pa so izra- ziti gospodarski razlogi in vse kaže, da bodo take naprave lahko gradile le močne kmetijske zadruge z dobrim in sposobnim upravnim in strokovnim vodstvom. L. V. Tkonina-GflIontBPija Celje TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO„ SPREJME V SLUZBO KVALIFICIRANEGA DELAVCA ZA DELO V SKLADIŠČU. POGOJI: KVALIFICIRAN, NEKOLIKO VEŠČ ADMINISTRA- CIJE, LEPA PISAVA, ZDRAV, VOJAŠČINE PROST. PISMENE PONUDBE POSLATI NA UPRAVO PODJETJA Z NA- VEDBO DOSEDANJE ZAPOSUTVE. KoMiv HieskUe iu btitifiiitp