FBžtnlBB Dlitaaa i aoHttel-
Meseine versk® no^ine.
Vu Imčni prSkmurske evang.  šinjorije reditel     Cejna ne cejio leto 20 Oin., v zvSnstvo 30 din.,
I vSdavnlk t fLISAR JANOS, Murska Sebofa.               v Amerlko 1 DoB., edne numere 2 din.
Rokoplsi se morajo w Puconce poiflati.                                         Naprejplačilo
Ček računa št. 13,586; Im6  »Duševni  Hst"   Pucond.      g©rlwxeiwe vsaki evang. dUhovnik i vuiitel.
^ikfAfmAf 1121             macijov je tak bilo, ka je Boža slfižba ndj-
f^tSf Wl IIICI%IJC1*             večkrat i v največ mesti, celo na vesnicaj,
Rlml. 1, 8—17; fan. ev. 8, 31—32.             samo z ceremonije i prčcimbe  stdla.  Bili
Pred štiristSosemndjstimi leti, okt. 31*ga    f? pMpecke dvanjjst let starosti i popevje,
je po c§lom sveti velki rum razleto  od    kl f »Jn. Ocanasa » mesuvanja nikaj ne
zmožni vdarcov onoga amriča, z šterim je    »a> 0& i vuha so sejudem napumla pn
Luther Marton svaji 95 punktomov na dveri    Bozl sluzbal' ah srce nJim Je Prazn0 ostaI°-
Wittenbergske gradske cerkvi prebio.  T6           Sveto Pismo, štero gnezden pri vsak-
rum je razleto med prosne i zevčene, med    šoj bojdikaj evangeličanskoj fatniliji ndjde-
zmožne i sluge,  i kak  bojnske   trombote    rao. je ne bilo na materski jezik obrnjeno
alarmski glds, je  gori  zbOdo  tč  v  duhi    (štampanja   knig   so   ne  poznali i tak je
zaspane i nastala je duševna revolucija.       vsaka kniga z rokov spisana i preveč draga
Tak da bi se čOlo, ka se dttševnoga    bila),  pa  tudi či bi štoj razmo latinsko i
robstva lanci trgajo, dflševni temlic  zerg-    bi do   Biblije prišo,  prepovedano je bilo
jdvleni špori odpčrajo. Tak se jevidlo, da    to čteti ne duhovnikom.
i sunce lepše sija, da se na sredi v jesčni           Od Gospodnoga Boga i od Jezuša so
znova sprotoletje začinja. I tudi se je zač-    voraicke ne dosta čuli, temveč pa od Ma-
nolo novo sprotoletje; duševen pomlad —    rije i od rdzni svetcov, šteri je na zadnje
reformžcija.   Toga  pomlada  sdd  je naša    telko bilo, ka se je v kalandariji ne najšo
evangeličanska cerkev.                                  den za vsakoga.
Drugoga vadltivanja liidjč nam radi v           V hižaj i v cerkvaj po stenaj je puno
oči mečejo, ka je pre naše vadluvžnje ni-    ,,svčti slik" bilo i tč prosen človek  se   k
kaj novoga; nova vera, štero je n§ Jezuš    tem svetcom moli, dr  misli,  ka  so  to v
Kristuš, nego Luther nastavo. Ali to samo    nčbi fiškališje,   ki   ga   pred   Bogom   za-
oni gučijo, ki našega  vadlflvanja  ne  po-    govarjajo.
znajo.                                                                   I kak je bilo za vremena  J. Kristuša
Poglednimo samo, ka pomeni reč wre-    i njegovi apoštolov ?   Sploh nači!  Te je
formžcija"? Tž reč pomeni: Nikaj, ka se    Jezuš sam po maternom jeziki glaso   Reč
je spremenilo, nazaj na svojo pravo formo    Božo ludem i ttidi tak apoštolje. Jezuš je
i blvost prinesti,  z  ednov   rečjčv:   nikaj    erkao : ,Moičči pa ne bojdite vnogogučeči,
popraviti.                                                       liki poganje . . . Zato   etak   molte:  Oča
Luther je ne  ščeo i niti je ne  novo    naš . . ." Z  tem  je  očivesno vopovedo,
vero nastavo, nego je samo popravo   kr-    ka je Bog naš Oča nebeski, k komi se mi
ščansko vadliivdnje,   štero so popevje po    lehko molimo, kak deca k svojemi   liibl^-
vremenaj tak jako pokvarili. Ar pred refor-    nomi oči i ne nam trbej zviin Jezuša nikši
Stršn 134.
DOŠEVNI LIST
oktober 20.
sredbenlkov, fiškališov. Ar t6 je že žalostno, či dete z starišom potom fiškališa guči.
Apoštolje i tej prvi  krščanje  so  se držaii . v  Jezušovoga včenja, vedno se spominavši na Nje-gove oponrinajoče reči: „ . . . či vi  ostšnete v reči tnojoj, zaisiino ste moji vučenicke.*
Držali so se poleg Jezušovoga včenja i ne so molili desetkrat ednozadrfigim Očanaš i drfi ge molitvi, ali z srca so rnolili. Ne so se zvali niti ti apoštolje za »meštra", za ,svete očeve", ali zato so pravi očevje biii teni na njč za-viipanim.
Ali — kak je že povedano  —  pomali se je to vse spremenilo.  Zmožni  pUšpecke so   se zžčali  v  prčdnibni  g?ant  oblekavati, so zlato pastčrsko palico dali nositi pred  sebov,  z dia mantnim prstankom so  se ošdnčali   i  nazadnje so se za »svetoga očo" daii zvati, ka se pa sa-mo Gospcdnoga Bogž dostaja. .;            Tak daleč so vkraj zablodšli od Kristušo-
voga evangliurna pred reforadcijov, tak preveč so spremenoli Njegov ravuk za?olo zemelske dike svcje.
Lepša je bila zda krščanska cerkev od zvu na, kak pa one stare dni, dosta bole ztnožna, kak pa prva vremena, gda so te nevolne kričanje preganjali i so navekie samo srroicke bilinjčae kotrige; ar post^aola je državna cerke? tu i tatn, kralovje, casarje so se vršenili jo pomagati i braniti pioti neprijateiom.   Ali nikaj tGhinskoga,
Krivda i pokora,
Roman, pisala: Kovatš Frida. Poslovenčo: SILVANUS.        ; c .'., XVII.
Čss je ponialt mino, Matieš se je p4 nazaj povrno v varaš k svojemi včeaje, donok ne brezi sloboda od Hedvike. Edao maio škatiiic nj6 je potisno vu roke.
»Znaš, Hedi, to že te sem ti žieo \k dati, gda sem domo prišo, to edea Riali spomin je od mčae. Jas nevem, al: nikaj me skrbi, vzemi i če bos ednok, aii gda koga nOcala, obrni se k menl, t! zaaš, ka j?.s dobro misiim z tebom."
nZahvalim ti, Matješ !' Odpre žkatulo i na čarnom žamat! ieži eden tenki zlžti lanc z ednitn glatktm križom vu nje.
BMatješ, to doaok netnrem vzeti od iebe, tO je preveč dosta, ti si gvušno z velkira šldo-vom kflpo to."
ne krščanskoga je bilo v nje i to ne krščansko (naslanjanje na orožje, zemelska oblast, dlka, bo-gastvo, prčcimba) je ščeo odstraniti ž njč Luther, ik naš od Bogš poslani veliki reforraator. On je krščansko vero nazdj ičeo spraviti na svoje stš-ro, prosno, apoštolsko formo i tak njej naza> dati njžao indašnjo svet zradgajočo, človoča srca preobračajočo moč.
T6 je biio njegov do i ne novo vero na-staviti. Niti nflvo cerkev ne bi nastavo, či bi takrdtni cerkesni vodltelje prerazraili reč pravice i z Lutherom vkfiper bi delaii, da na fundasnen-turni Krisiušovoga evangeliuma stoječi očistijo krščanko cerkev od vse onoga, ka se je po sto-tinaj v njo vneslo i je protivno Kristušovomi na~ vuki. Ar so pa te voditelje bili duše^no slepi, so na smrt iskali i obsodili Luthera, ne ka bi na-prepotnagali njegovo de!o. JezuSa so farizeušje ttidi na smrt obsodili, ar so ne ščeli razmiti Njeg?o včenjč, bojivši se za svcjo oblžst, i diko raed narcdom. Ali ka je od Gospodnoga Bogct; tisto premaga cie svet!
I mi se čfitimo za srečnoga i ponosnoga, ka je Oospodin Bog tudi na nas zavupo, da bra-niaio te čisti Kristušov evangelium i navuk. Mi žččmo z celiffl srcora i z cžlov dfliov vorni bidti našoj cerkvi, toj našoj duševnoj tnateri. Kakšte je prosna, na očl, od zvfina ne najlepža, prč-cimbna, itak je to tž, od Jezuia Kristuša postšv-lena mila tnat! naia, ki nds diiševno porodlla, v
nNe, Hedi, ti tnoreš vzčti, či tni samo roalo veselja šfdš spraviti/
,Zaka?"                                                       !-'*y-
Z vernim, resnim pogl6dom jo je pogledno i ona je dolpfistila glavo.
,Hedi, zaka pitaš, zato ar sem sf v vžraši pri tnojern včenje vedno na tčbe raislo i — ne Hedi, nepovem ti nika več, samo to, ka seni z vesžljom priiparo vkfiper, naj ti to mSlo reč lehko prinesem i dobro znam, ka bošganosila. Zbogom Hedi, Bog le obvari i čl cazdjpridem, te najdem kak mlado blajženo ženo 1"
»Jas ne tnislitn, da bi blajžena bila, Matješ, živlenje je tak žmetno. K Božiči ne prideš domo ?«       ;.   .
wEš5e nevetn, — mogoče!"
BEšče ednok, ti zahvšlim, Matješ, mogoče bom t! jas ednok tfldi znala edno veselje spra-viti. Ostani z Bogora !"
oktober 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 135.
Sv. Pfsmi je našo dOšo zibala, [z Rečjov Božov jo je gorizrahnila na žitek vekivečni.
Na svčtek reformacije spevajrno zahvainost Bogi, ka smo evangeličanci. Ka za tc> im6 dosta-krSt trpeti raoremo ? ! AH je Gospon Kristuš ne dosta več trpo za nis ? Ali so apoštolje i ti pr-vi krščanje ne trpeli preganjanje ? I itak so v6rni ostanoli do smrti. Batrivno vadlujmo zšto z Pa-vel apoitolom: »Nž me je sram evangelium Kristuiov . . . ar je Boža moč na zveličanje vsd-komi vervajSčemi . .."
Juventus.
Z milošče - po veri!
Hdrl Llpot, ev. dShovnik.
Med delavci evangelioma se najviše vidi i najdale sveti postava Pavel apoštola. Od tistoga vremena mao, kak je na poti prl Damaskusi spoznao toga živoga Kristuša, je njegovo živlenje ne bilo drfigo, kak edna neskončana slfižba, ki se z svojitn žitkom nikaj ne briga. Več je ne meo mirž. Med svojim Bogi posvečenim delotn obhodi skoron t6 pozndnt celi svet. Vidimo ga med židovi, med poganJ, v Athčni, v Korinthuši, viditno ga med modrimi i nevučenimi. Peški hodi po piiščžvi i po nesmerni gošSaj, vidimo ga na morji, nšjdemo ga v kmičnoj vozi, pripr4vlen je idti pred rimskoga casara, zbičtijejo ga, špotajo ga, za nespametnoga ga imenfijejo,  ali  vse  to
preganjanje on ponizno prenaša zavolo oblad-nosti Kristuiovoga evangelioma. Pavel apoitol bi glzdšvo leko pokazo na tisto veliko zemelsko krajino, štero je prehodo erkoči: Pogledni, Gos-podne Bože, na tiste oltare, gde Tvoje pravlce ogen gori i tč ognje sem jas naložo i vužgo. Pogledni na tč človeči iereg, kak od dnčva do dnč?a vžkši rastč, toga sem iudi jas spravo vku-per pod Tvojo z&stavo. Pogledni na moje telo, štero je ešče zda puno z bolččimi ranami, t€ rane sem tiidi samo za Tvoje dike volo prevzčo na sebe, brez doma bcdoči vandrarsetn postao, da bi edino samo Tebi mogo slfižiti, prosira Te zato, ne odvrži me od sebe, nego d4j mi miloičo i zveličanje 1 I t€ Pavel apoštol donok etak glasi slobodičine vesčli glšs: nAr ste z miloiče zve-ličanl po veri, ne z del, naj se što ne hvali.* (Efez. 2, 8-9.) či je što meo, tak je Pavel apoštol zaistino dosta i dosta zasliiženosti, dosta dobri del meo i on ddnok vse ta dobra dela za nikoj itnenOje, svoje dfiše pokoj, svojega zveličanja ne najde indri, kak samo edino v milošči, v Kristuii. Lutherovoga 1517. oktobra 31-ga začnjeno-ga verepopržvlanja fundament so ttidi ete reči bild: Z milošSe — po veri. Ar je tOdi Luther zaroan prebodo do konca del pot, zaman je pO-stao kiošterski bardt, zaman se je posto i do krvšvoga zbičuvao, zaman si je spravlao v sa-moči baržtske celice zasliiženost spr&vlajoča dobra dela, ix pokoj i zveličanja gvušnost je satno tč
On je že dugo bio vkraj, koledi so se pri-bliždvali. Hedvika je čfldno bleda i tiha bila. Petcr se je v slednji časi tiidi preobrno, retko je prišo i vedno je dolizpotreti bio. Hedi je z celov svojov lob^znostjov poskfisila od njega vdzvedeti toga zrok, ali zatnam. Eden zakriti guč nje je priio do vfih, vu vesi so si ludjč zgučžvali, ka je Kollersa lepa Liza v blšjženotn stžnji i je v nikše formo ne štela ovaditi, što je oča toga pridočega deteta.
Hedviko je groza zSčala obidti pri mi-šlenji, proti iteroj se je z cele moči borila i se je štela osloboditi. Ali vu včsi so ti pojbje znali to skrivnott one noči, gda je senje bild, samo ni eden je nL vQpo Hedviki to povedati.
Prišli so Koledi i žnjirni lQdi Matješ. Ne je najio mčra, vedno si je domo raislo na to lepo deklino. Z materini pisem je tfidi zvedo to neprijitno delo i to ga je neprestanjeno  vleklo
domo. Od Feller farara je tudi dobo pismo, v šterom ga je proso, ka bi ga vu ti svetkaj na-meščavo vu cčrkvi, hx je on že to nemogodi bio spunjavati. Na 16 je Matjeia že nika ne zadržalo.
Na svčti post po poldnčvi je prišo. Njego-va prva pot je vu farof bila, gde je staroga fa-rara od moči sploj zaostavlenoga najio i je vido ka njegov konec je že ne daleč. Zahvalno njetni je sčgno te starec v rokd.
»Zahvdlim ti, Matješ, ka si priio, edne vel-ke brige me rešiš, Nebi rad na samo pusto mo-jo gmajno vu eti svčtki, ar Boža reč je nigdar tak blagoslovna, kak vu etom blajženom koled-nom vremeni."
,Jas njim zahvalim, gospon farar, ka njihovo gmajno ravno vu eti svčtkaj na ro^ne zaviipajo, vse včinitn, naj na njihovo zavupavnost vržden bodeto."
»Vidiš, Matjei, tuoje   živlenje  je samo že
Stržn 136.
DOŠEVNI LIST
oktober 20.
zadobo, gda je tfidi v njegovoj dfiši z plamenotn začnola gcreti evangelioma istinost: ..Spravičeni pa zopstom z Bože milošče po odkiiplenje. Stero je v Jezuš Kristuši." (Riml. 3, 24.)
Ar zakaj bi bio potreben prvl božič, prvi koledai svčtek, či bi rai sami znali odpretl ne-beskoga kralestva vrata? Žakaj je trbelo KrJsiuši vmreti, či si jas satn leko pripraviai zveličanje i ešče zvfin toga si višešnja dobra dela leko spra-vim? Zakaj stoji križ i zakaj teče nedužna krv na Golgoti, či si jas edino z dobrimi delaaii leko spravim od Gospodnoga Boga grehov odpiiš-čanje? Ar či bi gli slojezero dobri del raeo, ešče tL donok eden velikj diig osižne: vsigdar dobro činiti je dužnost. I či gli sputiiš vsžko svojo dužnost, si Ii samo sluga nehasnoviti, ar li ta si sarao činio, štera si dužen bio činlti. (Luk. 17, 10.) Nega dtfige poti, U sarao edna stčza vodi k našemi smilenomi Oči: Z miložče — po veri.
I ratmo pr6ti toi staroj blblijskoj istini i pravici se je obrnola neprijatelsko srednjega veka cerkev. Z tem nasprotne zapovedi je deiila svo-jim vernikom, čisto drfige poti je kazala tistim, ki so zveličanje iskali. Posti se — i dobiš zve-ličanje. Obračaj rožni venec — i zadobšš grehov odpuičsnje. Idi v svčtt vdraš, v Rim — i tvoje zmantraao srce znova mir najde. KOpl sigižhov odpuščanja listek i tvoja diiša brezi vsakoga trpienja prek odleti   po  purgatoriuma  plamenš.
Z ednov rečjov:  deiaj — i tak se zveličaš.  Vu b:bliji je pa etak napisano: Veri — i zveličaš se.
Lutherova reformacija je ravno to prdvo put odkrila pred tistim velikim šeregorji liidstva, ki je skuranelo za zveličanjom. Lutber je bio tisti, ki je z svojim včenjorn pokdzao nam zemelskim vandrarom toga vekivečnoga Kristuša i njegovo nezgovorno liibčzen do nas. Za to istino i pra-vico se je pripravlen bio tOdi vojskOvatJ z celim svetom i ešče sebd na aldov dati, da bi naj ešče z njegove škrinje, z njegovoga groba eta pravica krlčala:  Ar ste z milošče  zveHčaai — po veri.
Gda ietos mi evangeličanski krščanje pa reformacije, verepoprdvlanja veliki den svetirao, jeli roi med tem svčtek držanjom znamo hvžlo datf našemi Gospodnomi Bogi, ka je nam z Lutherom odpreti dao zveličanja zakrito pot. Ali zna den^šnji človek prav cenitž reformacije tč veliki blagoslov, z šterira je sirotnaškoga, grei-noga človeka po edino istinskoj poti na pot spravo proti Bogi? Ali jestejo ešče dnesdžn llidje, ki se vojskOvajoči z bojaznostjov ižJejo svoje zveličanje i ki diiša tadi dnesden samo edno pžta: gdč najdem jas svoji grehov odpOš čanje? Mir bodi letu iudžra. Ar se njihove diiše vessljž i hvdlodavanje vkiiperzsžže z teformacije nžjvekšov jstinostjov, ki jo je sveti znova Dr. Luther Marton odkrio:
Z milošče — po veri.
dn^^e aH včre i te meni tak k srci priraščtna čreda ostane brezi farara- To bi bilo moje srčno želenje, ka bi ti po zvrždtki tvojega včenja, štero dc že itak samo par mesecov trpelo, prevzžo moje mesto. Te bi pomerjeni bio vu dobroidenji moje črede."
Na sv^ti veččr je edno kmično božično drevo od vnogi sveč goreJi sipavalo svoje trške na vkiipspravleno lfidstvo vu c^rkvi. Vu prvom rčdi je edna visika deklina sedela vu klopi. Ona je dnes prosila Petra, da bi žnjov šo vuc^rkev, ali on nje je to želenje ne spuno, nego v ,Po-šti* je sedo pri svojoj kupici z erdžčim vinom i z prdznimi očmi je gledao vu ničes. Vu cžrkvš so pa sveče čvrčkale i z kdruša so čisti i lepi rnoški glasi popevali na vlaki tak, da bi se z daleča čiilo : ,Tiha noč, svčta noč ... 1"
Preci na to je eden ppznani glas zščao nazveščivati to veliko Božično radost. Hedi   je
na sebi občfitila njegov pog!ed i Matješ je z cele dfiše i srca predgo. Reči njegove so se globoko vkornile vu Heddke srce.
BTudi tebi se je dnes narddo ZveiičStel, ti cšglo člove.e srce tQdi ?a tčbe ta velika radost. Hožanoa!" Zaao je Matješ za njčno veliko ža-lost, so te reči za njo bild ?
Na svčl! d^n popcldn^vi je Hedi sama se-de!a vu svojoj hišici. Dela je ne biio, na i€ veliki svetek so ]Qd]č po stžroj nav&di doma ostanoii pri ti svoji. Matješ je stopo notri k nje,
BNe boj čemerna, Hedi, včera setn ne meo časa te pozdravlti i poglednoti.   Nč sva se tro-    ^ štala, ka b!   se   tak   hitro p& vidia. Kak ti kaj     ' ide ?" Vu radosti p&vidčnja jo je stisno za roko.
BJas sem jako vesčla, ka si prišo, dobro mi ide. Ka pa tebi? Dobro se občiitiš vu varaši?"
»Jas sem se nigdar ne občfito dobro, šr jas sloboščino lubim, pldvo nčbo  moje   dorao-
oktober 20.
DOŠEVNI  LIST
Stržn 137.
Svedostva djdnje.
(K-židovom 10, 32-39 i 11-ti tAl.) Ob čfidni ludi jeste guč vu ober napisano 10-tom i 11-tom tali. Od takši liidi, kl so z-radostjov vzčli trplSnja, ešče i njih vrednosti po-roblenje tudi. Biblia od dosta takši lfidi guči, Sr je Biblia juna*ki bojuvnikov, vrele, negenjene vere Ifidi kniga. Vere glšven karakter je, ka ne-popOsti, neodstSpi, ne jo je sram i nezbojl se od neprijštelov. Veliki račun m& gori pokazati z-oba spola ludi junaški bojilvnikov, kisokrep-ki, batrivni, samlsebe gorialduvajoči bili i sve-dostvo so djali, eiče so i žitek gotovi bili za njo aldfivati. Ne samo vu biblinskom vremeni, nego vu krstšanske svete matere cerkvi hištorie vsakom vremeni. Ešče i dnesdčn jezero i jezero krstšenlkov dene svedostvo i z-podžnjera nosi kakšte velke zgublčke, Si od njegove vere jeste reč. Naše evangeličanske svfcte materč cčr-kvi hištoria je jako bogata vu totn tali, vnogo verekrepki, od njč negenjeni jundški bojfivnikov, nedužni mantrnikov m& gori pok&zati, ki so svedostvo djžli od nje.
Ali či se dnesden okoli zglednemo, jako pretužne podatke moremo viditi. Eden velki še-reg ludi se sramoti za vere, za vadlfivanja svc-jega volo. Dnesdčn ne trbe oipotavanja, mantranja, preganjanja trpeti pri nLs. Na takše niti red nepri-de, ar se od dosta tn^nši del prestrahšijo i ne-srarano odstopijo. Ne samo  ednok je  zadosta
vine, ali do junfja morem vozdržati, tč je pa ž€ konec."
»Jas setn čfiia, ka te naii lQdje za farara šfžjo, bi ti prišo ?-
»Žmetno mislim, ka b! si takia velka gmaj-ma tak m!4doga farara odebrala,  ali  z vesžlira srcom bi prišo ese i z celov močjov bi spunja vo lo tnesto, či bi tak bild, dr Iflbim eto zemlo i tž — bi blflzi bio k vsžtn mojlm lublžnim 10 dčm. Hedi, ti slabo vovidii, te teži kaj ?"
Z takšitn toplitn glasom jo je pito, ka se je njčna gizdost odtopila, kak sneg na sproto-lešnje sunce. Sama je ne znala, kak je prišlo, ali celo srcč njemi je vovlejala.
,Sir6ta Hedi, to je velko vkanenje na to, ka si tak blajženo vDpanje gojila. Ne vorješ, ka je bogie, či je td zda priilo, kak pa gda bi že kesno bilo ?
,či bi samo znaia, Matješ, ka je to istlna,
eden-eden drfige vere mladoženec, ali devojka, tr^nša ali včkia vrednost, zadosta je kakši ktivi prorokov, glasni antikrisluiov predganje, glasni koraunistni agitatorov blodno modrQ?anje, za-dosta je či se cdrkevna daja z-ništernim dini-rom podigne. Na eta i na prispodobna nevolni gingavci, tnldčni vernlci dajo se zapelati, odbe-žijo i tuhi gratajo k-svojoj veri, k-svojoj sv. materi cčrkvi.
Nevtajeno je, ka je Bog m našo sv. m. cčrkev vardevanja i probanja vremen poslao. V njern smo I I ešče de dober čas trpelo.
Gospodnoga Bogi modrost je poslala na nas probanje, naj se vo pokžže, šteri je stalen k-veri i šteri ne ?
Naša sv. m. cčrkev je svoje odičeno po-zvšnje li satno z stalni vernikmi šeregom tnogd-ča spunjcivati i dosžgnoti. Gingavci, ralačni so samo na zadevo, brez vrednostt bodoče zaji i smetje. Kak strahšen položaj bi bio to, či bi dosta Ifidi brezkonca v-tom mišienji ostanolo, , ka m& vero, geto je nema. Kak velika pogubel bi shajala z toga na sv. m. cčrkev, či bi zvona a\€ bodoči vidili, ka te vrli evangeličanci znajo cifrasto preklinjati, vu neraertiičlivoj oblosfinoj jestvini i pltvini, v-jalnosti, lažlivosti, nedelav-nosti, v-zgrabllvosti i prispodobni gržhšnostaj živeti i tak mislijo, ka je k-veri zadosta telko či itoj satno z-punim grlora kriči: BTrdi gržd je naš Bog zmožni."
da nebi krivo sodila, te bi to iQdi tnerovno ta-zatrpžla."
»Netnreš ednok čisto odkrito pitati Petra od toga ? Jas mislim, ka je natelko nS pokvar-jeni, ka bi ti vu obraz lago ? Zoaš, jas sem že sam mislo na to, ne boj zalo čemerna. Znaš te v jeseni, gda je v Karlsdorfi senje bilo, jas setn sam vido Petra, kak je deklino vu rokaj držo i pred celim lOstvom kfišfivo. Jas bi ti (6 nigdir ne povedo, ali v fakši razmeraj je ta pravica n5jb6gša. Te jako boli, Hedi ?•
Na to pitanje se je zajokala i te skuze so njg malo odtdvile to z.nantrino src6. Brez konca se je skuzila, Matješ je pa tiho i m^rno sedo. Znao je, ka vu takšoj žalosti ne pomagajo trO-itajoče reči. Za edno vOro je šteo odidti, ali Hedi je na raji goristdnola i erče:
»Zahvalim, Peter je odspodi   vu   oštariji i bom ešče dnes   gučala žnjim.   Zahvalitn   ti   za tvcj tanač, ti telko dobroga čioiš z menom." (Dale.)
Strdn 138.
DOSEVNI LIST
oktober 20.
Jas krepko verjem, ka vu skiišai?anja ctom vrSmeni se skžiaSa bode vern!'«ov  stalnost, ba trivnost i žldo»ovgota?nost.   Bogi  hsala,  že se vidi toga šerega poraožžvanje i ti nestalni gin-gavcc? rnedio bežanje.
Ti nestžiai nepQstimo odbžžati! Kričmo za njmi: Stanšte, spokorte se ! Do etiga n.«so sie takšo vero raeii, Štero ste si saroi zbrodiSi vo. Vzemite to ptajo vero! Vzemfte |o od Boga, ki jo k šenki ponuja i daruje ojiirn, ki povrželo i odiirljo grehe s«oje i k.njetm se povrnejo. Vze mile napre B blio i katekizrauš i navčite se, kak majo živeti ont, ki se evangeKčanci icnenujejo !
F- J-
Preganjani diihovnikov pesem.
Vi kmični obJaci Zburkaiože nebe, Vzemte na peroti Duio mi i neste; Kama žeie pridti, K-nebe gospodšri Idti jo pustite!
Gde 6ii'ti, soSvati Nigdar neprehr^nja: Diko, čžst ddvati Gospodni na speva. Na se pokrepi tam... Prepreti vihdroro, Gospodna zvišava!
Na pfistnotn morji setn Vkiiper strta lidja, Obvz^ta z-vžlovjetn, ZgžnjeKa brez gmaja. Lfičam se, gonim se, Tatntž i eti se Brezi rniluvanja!
Med neprižtelov Mreže zapleteni, Od skuz ino jajov Sera odnetnočeni. Či setn bžr obtožen I ružno zavrženi: *   Ne sem ostavleni!
Vodčča mo' zvezda: Mi je vera sveta, Ti sveti tam zgora,
Nje poswet me ravsa.
Oh neostavi nie,
V mojesTj tDŽ!I0in~obstvi
Ti sni bcj mečina!   ;
Bog, ki si rai s»čto
ReS tvojo dao y vfista I vrždnoga včino TrpeH za febe: Ti cstani z nienonj, V-šcrši »Rojem teškom Dšj mi pomoč nebe I
Ti si niGjga srdca Tr6št I vupanje, Jedina denica Ino sveido sunce! Či me fcar pregžnja   . Syeta kmšca rodnja: ŠkodiiS fai eenire 1
Zaskuzi se neba, Rožec gržta na nje, Vsaka kapla deždža Je troit bl3sč«i v-nj6! Po tužnom trplenji Pfideai kslobodjenji Prvle, aii kesnej!
či ba"r oblždnost rna Svet ete nadnami: A!i ktii?a včenja Zvust naši nedobi! Raj vsJ sponierjemo, Kak se pa pcd&rco Tiihomi bolvanil
'      Od mrtvecov.
Od šterlgamao človek jeste, tQdi smrt jeste. Odkec človek jeste, lQdi lubezen i odOrjavanje jeste. Sploh naturno je, ka Li se držirao k t-stim dugovžnjam, štera so natn lOblčna, t€ brez ffita netnoremo gledati tistoga mrtvoga tela, štero je verno delaio za nas, obimalo i bianilc nas. do-keč je žitek bio vu njem.
Najvčkši tao človečanstva se je vsigdžr z poštuvanjem obnššao do svoji mrtvecov. Toga zadnjega poštuvanja činenja niti te pogan je nš vtšjo nigdar od svojega predrdgoga i ta ndjbole nesmilena kaštiga je ta bila od strani protivnika, či ne je dovolo pokopati te vu boji spSdnjene.
oktober 20.
DUŠEVNI L!ST
Strdn 139.
Krstšanje na podiagi Jezušovoga včenja znajo, ka člcveka je dragša duša, liki ielo. To telo tudi je potrebno braniti, venu v.a zemli eto] dfiša Ii po teli mš delati i Ci je te?o slabo. be-težnc, ?č je tiidi dfiša zavreta vu svojem deianji; al« ravnofak znajo krstšanje tfldi to, ka želž teia je ne slobodno nihati nezviizdno, ar one ne sa-mo tela, nego fOdi dušc v pogibeluost pcgrozijo.
Na mrtvece gledoč so krstšanje znali 46, »ka blaženi so, ki vu Gospodni vračrajo." Nji-hov pobožea čiit je njim diktali?ao, da mrtelne ostanke svojih labeznikov poleg teddšnje navade poiožijo na zadnjsn počinek pod vfipanjern bla-ženoga goristarienja. Ogsiišani so biii, ka toga zždnjega poštUvanja nemorejo vtajiti od svoji lObezniko?.
Za krstšane donok je brfltiv nigdžr ne bio takše mesto, gde naveke lam ostane, koga so ta vo odcesli. Poleg Jezušovcga včenja ino p^Ide so vervali i vadlOvali, ka ki so vu grobaj, ednok oživejo, goristanejo i njihovo oživleno telo se vjedina z to? nemrtelnov, li odseljeaov dfišov, na sodbo stane, naj vzeme svoj najera, aii kaš-tigo. Pred Jezušovo včenje dobro poznajoSiraS liidmi je brfitiv počinka mesto bio, ti starinski krstianje so ga niti ne zvšii nači, kak grCk? za kojmeterion, deački za cometeriunij ka po našem spanja mesto znanienO]e. Ka so na krstšanski brfitivaj z spoštflvanjem vrždi mel! grobe i nsed njjmi ešče najboie tlstt, vu Šteri so od Bogž navdehnjeni diihovni vučiteiov, ali cd svoje vere batrivno vadluvajoči mantrnikov košii počivali: to je oSvesno.
Zvun pobožnoga spominanja od ti rartve-cov i obravnž^anja njihovi grobov sejena drfl-go ne raspresteralo briganje z mrtveci, ar na podižgi Krlstušovoga včenji tGdi nega več v e?ange!iomaj. Zgodilo se je pa 600 let sledi po Kristušovom včenje, ka so niki naprestanoli i to včtli, ka si mrtveci po smrti ne počinejo, nego vu globini zemlč v očišfa?ajc5i ogen pridejo, naj tara med plamžnmi pretrpijo kaštšgo svoji grehov i očiščeni od svoji hfldob notriidejo vu večno blaženstvo. Eto včenjž nčma korena vu svfetom pismi., donok se je uatelikoi razširilo i vervanje najšlo, ka gda je eden Odilo ircenatrani opat za jezero let po Kristušovom rojstvi okoli hodo ognjenika Etna, je prej z globočine slihšao velko jokanje i jajckanje. Tžda, kx je tak misio, ka stanovito te vu očiščavajočem mesti bodoče duie kričijo za pomoč: je zrendeluvao redovnl*
kom k njegovomi kioštri sližečitn, naj vsako ieto ednok, Rovenibra 2-ga molijo za oslobodjenje ti vu očiščavajočem ognji trpččl dfii. Etak seje začnolo ob ptvlm vu Francuzkosr« ersag>, potom se je rsziirilo vu ove crsage svelutfanje novem-bra drugoga. kak mrtveccv dneva.
Gda se je začnoia biažencga spomina re-fornndcija, ti veiki reforniatorje: Luther^ Kalvini ovi so se vjavili proti mrtvecov dnevi, ar so od njega nikaj ne oajšli vu svetom pisrni. T6 je pa vsaki reforinžtor odobravao, da se z rarlvecov vsigdžr z pošiiivanjeni spomeneaio i njiho^oga pcčivanja mesto, biutiv vu lepom  r6di  držtnio.
Evangeličanski človek nžaia mrtvecov dnd-va, Ar etakšega se je ne včio z Bože reči, ali zato je dužen, da si od svojš prerodnikov, od-selieni lubezdkov z pošiuvanjem premišlavle i poleg svojega plemeaitoga dflhci brflti?e v redi, lepo, čisto drži. Vu dobrosn redi držani brutiv }e ne sar?io počinka mesto očakov i fak dušo podigavaioči, nego tudi kazitel duha ti živoči ifidi. BrfitiV pustnoga diiha !udi je zanemarjeni, prazen; vreli, pobožni, rčdni iudi brutiv je cbrav-aani i vfipanje obfldjavajoči.
Btfitiv je gledalo duha, mišlenja Ifidi. Skrbnio se zato neprestanoma, vu vsakom hipi leta, naši vu bogšo domovino odseiieni Iflbeznikov zemel-sko počivaliiče, to je brfitiv vn dostojnom redi držati. T6 žele krstšasDsko poštfivanje, narodna kuitura i ižvnotak osebno poštenje.
Prihdja-vse svetcov vecčr...
Že llstje žut6,
jesenske r6že cvetejo,       , f ', sivo oblačno je nebo,                   .
dnes je vse svžfcov d^n.
Vnogo grobov skrbna roka         : ! z vernov lfibezaostjov okopa ;
posehoe trava i hiidoba ......      .   .
ali vu dfiši je veza nova.            :
Križ osnaži kita cveija, tak, liki gda sprotoletja                    .
je dčn nasipao svoje kinče; Vsaki svoje drage išče.
Jas daleš vu tuhini
naglbam svojo glavo k pokoji,
doma na brutivi je svetlo,
na grobaj sveče gorijo,
ali jaj, raoje oSl se sarao — skuzijo.
Strdn 140.
DOSEVNI LIST
oktober 20.
DaleS vu tfihini sem,
nemretn, držga tnama, brat,
Vama i jas sveče prižgati.
Verno roke siclenovši prositn Gospodna,
naj mir vajni duši najdeta.                 Fk.
Ministerska naredba
od verski dužnost vučencov nar. šdl.
Minister včenja je pod 0. n.br. 37803-1935 junija 10 ga vodao narčdbo od verski dužnost vučencov narodni šol. Za nas znameniteše arti-kuluSe narčdbe niže objavirao :
2.  §. Vsaki dčn, pred začčtkom prve  v6re eden vučenec glasno moli eto molitev: Prosimo Te, vsamogoči Bog, napuni naša dela z rnilost-jov tvojov i sprevšjaj je z pomočjov   tvojoj, da vsaka naša rnolitev j vse naie delo se z Tebom začne i to z Tebom začnjeno se spunjava Stvo-riteli na diko, roditelom   na  radost i  domovini na hasek.
3.  §. VsSki den po dokončanji zadnje vuč~ ne v6re eden vučenec moli eto molitev:   Hvala Tebi za   vsako  tvoje   dobročinenje,   vsamogoči Bog, ki živeš i kraluješ od vekvekoma do vek vekcma. Amen.                           .
5 §. Vučenci pojedini verevadlfiv&nj svetijo tiste svčtke, štere njihovo verevadlOvanje napre-piše.
Na državni i splošni šoisVi svžtkaj vučen-ci idejo vu cčrkev svojega verevadlGvšnja.
14. §. Nedela je za vučence dčn splošnoga počivanja, zato na ete den ne trbe vučencebrez vdkše potrebčine z   zvdnšolskim delom obvzeti.
18.  §, Vučenci krstšanskoga vadla?žnja so dužni  nedelne-  i   sv6!ešnje dni hoditi vu svoje Bože hiže.
Poleg 78. § a 5-ga punkta i 145. § a 1. i 3. aliene Zakona od narodni šol vučitelski korp dotične šole odloči v začčtki vsakoga šolskoga leta tnoduš red goridržanja vu cčrkvi i odloči one vučitele, šteri vu cčrkev sprevodijo vučence. Pri totn se vu pazko roa vzeti, ka na svetava-nje svčtka je merodajni li račun vučenco? gvfiš-noga verevadluv^nja i nikak ne račun vučitelov Vučne tnoči li svčtke lastnoga verevadlflvanja lehko posvetijo, šteri za ove drživne čestnike so todi predpisani.
19.  §. Vu oni šolaj,   vu  šteri je 6O«/o tov ali več vučencov istoga  verevadluvanja,   svčtki
etoga verevadliivžnja valajo kak splošni šolski svčtki za celo iolo.
Verevadluvanja, štera so vu šoli cienje kak 60% nU zastopana, posvetijo samo svoje lastiv-ne svžtke.                                 °
(Naredba je objavlena vu Službeni Novin 1935 1. XVII-147-XXXV. številki na 534 str.)
Rdzloini mSli gldsi.
Radosti glas. ,,Pravo je Jezui: či vi csla-nete vu mojoj reči, zaistino ste moji vuSenicke. I spoznate istino i ta istina oslobodi vas." (Jan. 8, 31-32)
Od dobročinžnj. Ambrozius Ifidi etak vči: ,,Odkuplenje po krvi Kristuiovoj bi zgfibilo svojo vrednost, či spravičanje, štero z milošče zhaja, bi človek lehko hvalo svojim lastnim vriostam, tak ka td nebi bio dar toga obilnoga daritela, nego zaslfiženi najem delavca. (XX. artikutui agoštonskoga verevadluvanja.)
Osebni gl&s. Na poračanje našega trgov-skogatninistrasoodlikovani z redom jugoslovan-ske krone IV. stopnje Benko Jožef veleindustri-jalcc, nšrcdni poslanec, naše žinjorije vreli in-špektor. Z ves^lnostjov Ji pozdravlamo 1
V. gimn. zldč. v M. Sobotl. Po dugom bojiivanji je dosčgnola velike vrednosti cio naša voskeša domovina: odpro se 5. zlOč na gimna-ziji v M. Soboti i na prišestna ieta se spopuni na popolno 8 zločno gimnazijo (a srednja šola. Leios 5. zldč bo banovina i srez zdržavo, kleti pa prevzeme država. Tak je bar obljiibleno, či pa samo pri oblGbi neostane,
Ousvetna ordinacija mlhdi dOhovnikov. Okt. 25 ga it rje diihovniksk! kandidatje naše pOšpekije položijo egzamen za dlihovnika. Med temi kandidatmi so tudi ml. Darvaš Aladar so-botškt kaplan. V nedelo okt. 27-ga bode t6 kan-didatov osvetna ordicacija vu Zagrebečkoj na-šoj cžrkvL
Verebratinski dar. Po posredOvanji na-šega g. piišpeka je neraška evang. carkev z Berlina darQvaIa na rešuvanje dugž Apačkoj diaspori 150 Mark (2829 Din) i D. Lendavskoj iari 100 Mark (1886 Din). Obe graanl tudi po etoj poti globoko zahvalnost vadliijeta.
Napisek edae sable. Na sabli Gustav Adolfa, toga vifeznoga švddskoga krala, ete litere se dajo Cteti: V. D. M. in Aet. to je: Verbum Doraini Manet in Aeternum. (Reč Boža ostane na veke.)
oktober 20.
DOSEVNI LIST
Strdn 141
Dva mddriva   amerlkanskiva govora.
či kfipiš tisto, šiero je višešnje, t<5 vsedugone odSš tisto, štero je potrebno. — »Vfitro se po-bogšam", — erčč blazen. Te moder — že vče-raj se je pobogšao.
Cerkvi za tnčr. Srcž paii so z kmičnimi nemirovncstarni napunjena. Pa~li bojna jeste, pali nevola se začinjs, p&li nevemo, zakaj tnore biti takše, Steroga se vsafci ščč ogaoti. Gdelakcli drn-drajo krvšva kola bcjne, na šteromšteč tSH zemlč se Ifičajo krvdve kosti na eaovo i z kakšimištčč zrokmi nam razpravlajo potrčbčino n6vi bojn, dčaok vsaka bojna je bolezna ssedočba toga, ka človeča srdca neravna krstšanstvo. — Uprav-nikštvo univeizalnoga krstšsnskcga tanačaprosi celo krstšanstvo, naj vu skiipnoj molitvi vjaoi, ka je sedanja bojna hfidi napad na celo člove-čanstvo i greh proti Kristušovoj pravdi, Lr ne-zrečena trplenja prinese na rnilione nedužni lfidi. (Germanos, raetropolitv Thyatiri, Amundsen dan-ski pfišpek, Boagner, prezident franzuzke prot. zveze, Cicestr, angleški pu*pek, Merrill, zastop-nik Amerike.)
Z ednoga šinjorskoga naznanila. Večkidt se je glasšlc gorpozvanje: poiiimo notri navuč ne dogodke naiega cerkvenoga žttka na bfld, na včenjč drugim grnanam. Ne! Liki či bi gmane s svojirai diihovnikmi vret spalč med mirovrJmi biazinanii brez dogodkov. Bratje DOhcvnicke! Mi v etoj zcneri tiidi moretno delati. Do 10-ga vjakoga meseca pošlitno kaj notr: Diišetnotiii L st:> od toga. ka se je zgodiio v ednoui meseci vu našem cerkvenom žitki. Čš se nč zgudiio, pcskrbimo se za to, naj se gcdi. Delajmo i ne tožmo se, ka dosta dela rramo. (Z-BMagvet6" časopisa.)
Mrtelnost. Ciputt AtndHa, blvšega pucon-skcga duhovnika ti, vdova Včrteši Šandora dfl-hovnika, je sept. 11-ga starosti svoje 79 totn leti v Sombathelji preaiinola.
Senioratno spršvišče evang. gman v Savskoj banovinl je 15. sept, bilo vu f;l. gmani Čačincl (fara Podr. Slatina). Tžljeniajočejegma-na prijssznivo »prejela i pogostila. Svčteinjo pred-go so meli Walter šinjor. Vu svojem naznanili so se spominaii z tragične smrti našega viteznoga krala Aleksandra I. Zedinitela; nadale z 400 iet-noga svčtka biblije; od svoje vizitacije po f*raj itd. Prikapčeno k senioratnomi spravišči je tiidi melo senioratno Gustav Adoifa fil. drOštvo svoje spravišče.  Notrijeroanja   je  tnelo   eto   drfištpo
12 669 25 Dln i eiče decč dar je vdznesao 746 75 Din.
III. lutheransko svetovno spravliče se
vrši od 13 ga do 20-ga oktobra v Parizi. Na tom spravišči tao vzemejo zastopniki lutheranski cer-kveo cčloga svetd. Naš g. poipek Dr. Popp tOdi nazoči bodo i predavanje bodo tneli od luthc-ranske cerkvi vu Jugoslaviji.
LStno 8pravišče Gustav Adolfa drfiStva vu Netnčiji. 79. glavao spravišče nemškoga Gustav Adolfa drOštva je bilo od 1. do 3 ga septembra v Miincheni. Nai orsački pOšpek Dr. Popp so tiidi meli 6s?etno predšvanje. Bajorsko glavno drOitvo je 40.000 Mark osvetnoga džra dalo pržlc i bajorska G. A. ženska driiitva 10 000 Markov dara i k tomi coj ešče prelepo cerkveno posddo (za krst i sv. veččrjo, alldrske biblije, altarske križe, altžrske prestrete). Letcšnji glavni lObezni džr 20.000 Mark je dobila cerkvena kra-jina vu Wolhyniji na Polskom. Beogradska naia fara je dobila na zidanje cčrkvi 7000 Mrk. Glavni lObezni dar nemški G. A. ženski društcv vu iumi 14 300 Mrk je dobila naša jugoslovanska evang. orsačka cčrkev. Za te plemeniti dar so nai g. pušpek vadltivali globoko zahvžlnost. Eta ver-nost G. A. drOštva zavežflje nšs evangeličdne vu Jugoslaviji na zahvžlnost tak, ka nevkleknjeni bodemo k veri svoji očžkov i ka tiidi tni vrfile i aldiivajuče kotrige bodetno i oslitiemo našemi jugoslovanskcmš Gustav Adolfa drOštvi. Nazžd-nje ešče zahsaiao spomeriemo, da naš Diački Dom je tQdi dobo 250 Mark = 4382 5 Dm.
Angiija. Angleško i zvuaešnje biblijsko društvo večkiai dobi genlive dire na ciie biblije razširja^anja, Nedavno z etim pismom navkup je dobilo dar DrOitvo: Eti poilem raojo zdavan-sko obleko i zižti lancek moje raiame na cile biblij razšiirjdvanja ..."
Jeružalem. Thorgon Kauchakian jcružšlem-ski armenslti patriarh je ne davno eto odpisao Angleškomi i Zvunešnjemi tthšrištvi za Biblije: Armenski narod je Bog vu vih^raj stotin obrano skdz biblije.
Japan. Ete orsag preveliko vojiko drži. 46 procentov državnoga proračuna cile vojske slfiži. Zžto prebivilci prevelike porcije morejo plačfl-vati. Vnogi plačnik oda" svojo ččr, naj more plš-čat! svoj dug. Edneedne deklč cena ]e od 3 dolarov do 300 dolarov.
Abessinia. TheLutheran imčna amerikanski cerkveni  list  plie, ka glavni  zrok talijanske-
Stnin 142.
DUSEVNI LIST
oktober 20.,
abesinske bojne je t6, ka Italija je poželela na-turne lcinče Abessinije. Ravno z etakšim zrokora bi lehko vdarila na Kanado, ali Brazilijo tiidi. Brezdvojno — nadaljava list — Itdlija oblida slabešo Abessinijo, ali ta oblždnost sramotna obladnost bode.
Ka novoga po svetl ? Z ukazom kralje-vega namestništva je Imenovani za bana drav-ske banovine g. dr. Natlačen, bivši predsednik Ijubljanske oblasti. — Za ministra brez porlfelja je imenovani Dr. Miha Krek. — Parlament je vk&perpozvani na 20. oktobra. Na dnevni red v parlamenti pride tlidi novi volilni zakon i re-vizija drQgi polit. zakonov. — Nedavno se je vršila konferenca Male antante na Bledi. Na toj konferenci so Čehi i Rotnani silili, ka bi mi naj priznali komunistično Rusijo, ka se pa ne zgo-dilo. — Angleški prestolonaslednik je potiivao po drfigi državaj i je 20 dni bio v Budapešti i t Beči. — V Braziliji so vničili 260.000 vreč kave za toga volo, ka ne bi falejia gratala na svetov-nom trgi. — Francija je posodila 4 milijarde Italiji, ki nfica peneze za bojno proti najstarejšoj krSčanskoj državi Abessiniji. Bojno so že začnoli. Za prehrano vojske je Italija kfipila od Rusov 40.000 ton pšenice, štero je že tOdi vSplačala. Tfidi od TOrkov je kfipila za pol miljon lir. — Nemci 60 začnoli delati ,smrtovne ladje* malo-ga formata, na štere se samo takšemoštvo gor-vzeme na službo, ki so se odločili na gsiišno smrt. To so večinoma lamomorilni kandidatje. — V Egiptom so angleži posiali 70 vojaikih le tal staroga tipa, štere so odali za dobre peneze Abesiniji. Čehi v Škoda-Verk-aj tndi raunicijo delajo za njč. T6 so bar zamizani kšefti! — Talj&ni so nardčili pri Bati na čeikom za 30 milijonov češki koron 300.000 parov soldačklb bakančov. — Taljani so notri vzčli varaš Aduo v Abesiniji, gde so zgubili taljani 7000 Ifidi. Abesind se pač branijo kak oroslSni skoron z golimi rokimi i bosi proti moderno oboroženoj taljanskoj vojski. — Drfištvo narodov pa stoji kak edna mumija i nika ne vflpa včiniti proti krivcam taljinom. Je pač edno tnrtvorojeno dete i je ne čudo, ka sta Nemčija i Japanska vosto-pila, Amerika (U. S. A.) pa niti blfizi neide. — V okroglini Memela, štero zda majo litovci, je močno gibanje, ka bi se naz&j prikapčili k Nem-čiji. Litovci so imč tč krajine prekrstili v »Klaj-pedo". — V Grčiji bo 3. novembra plebiscit, ka bode narod glasOvao, ka kaj ščžjo meti: repu-
bliko ali kralevščino. Kak se čuje, se večina od-ldči za kršlevščino i tak se Grški krao, ki je zda v Anglijl, nazdj povrnž v Athen. —- Cena silji naglo raste; našo pšenico na Ijubljanskoj bčrzi notirajo 170—180 Din, žito 140 145 Dln, proso 110-115 Din. Pričakiije se lQdi dvig cen pri živini.
Diri na dljaSki dom. ZGederovec Kran- . jec Peter 50, z-B61tinec Frumen Šandor mlinar 20, z-Murske Sobote Pretnar Franc železničar, zda že drugo pot 20, z-Tišine Ž5kš Julia 10, Cipčt Lajoš 6, z-MartjLuec Keresturi Kalmanova 6, Varga Števan 2 dinara. — Silje so daruvali z Sobotske gtnajne: Martjanci 88 kg. pienice, Sodišinci 54 kg. pš., Veščica 45 kg. pi.( Nor-iinci 35 kg. pž. 4 kg. žita, Mlajtinci 34 kg. pš., Borejci 33 kg. pš., Gederovd 14 kg. pš., Gra-diiče 23 kg. pš., Renkovci 16 kg. žita, Črnelav-ci 10 kg. pš. 10 kg. žita, Kupšinci 13 kg. pi., M6rski Petrovci 5 kg. pš. 6 kg. žita, g. Kovatš Stevan dfihovnik 60 kg. pi., vsevkdp 450 kg. pšenice i 36 kg. žita. — Vsera daritelom naj-topleia hvala i G. BogL blagoslov.
Samovolni dari na goridržanje DOšev-noga Lista. Ml. Boldižar Janoš Šalamenci 2 D, Cipott Karolj Tešanovci 20 D, Kflhar Franc p. duh. Moravci 20 D, Rdtkai Lžslo Andreci 10 D, Bogomil Šwiela, dfikovnlk Dečno po Dr. A1. Je-lačiči Beograd 100 D, Kržnjcc Peter Gederovci 30 Din. — Srčna hvala! Radi bi nadaljavali!
Evangeličanski sever. Kleklove »Novine" . okt. 13-ga vOpokažejo, ka na evangeličanskom sevri kelko prebivžlcov jeste i z te kak malo ]e rim. katolikov, (polovica ji je verjčtno notri privandrala) i kak dosta rim. kat. duhovnikov, baratov i nOn pfistša vlakč svoje na lovlenje lu-terdnov. Štatistika je eta:
vseh    katoličanov   dQh.    red. Danci             3,420.000      25.700      90      779
Islandci             108.000           300        6        25
Švčdi             6,162.000        4000       21         97
Norvežand 2,831.000 2.750 42 351 Finci              3,493.000         1.700        8          6   .
Nazadnje »Novine* opomlnajo: »Molimo tiidi mi, da vsi ti oaiodi mrzloga severa stopijo v našo toplo ovčarnico, k dobromi Pastiri." . K vsemi tomi zamerkamo, ka posebno po sve- '} tovnoj bojni se je vrgla rimska papežka propa-ganda na severne držčle i teče čarno podkopno delo proti evangeličanskomi sevri. Ali Lutherove reformacije drage dobrote (to čisto svčto ržč i nepokvarjene sakramentotne) obravnavajo tam verni šafarje i veren nirod toga čistoga evange-liotna stoji nevkleknjeno. Zato dosta bokše i potrebneše bi dnesdčn bilo z etakiimi verevad-luvanjskimi jerctinstvi! gorihenjati i nam v ednom fronti proti stanoti napadora bldd Antikrlstuiovi:
oktober 20.
DOŠEVNI LIST
Stržn 143.
Reform&dia vu SvSici i na FrancuSkom.
Naprejdava:SILVANUS.                  .    .
(Nadaljavanje.)
Zaman je bila Kalvina prošnja, da bi sfld zmenšali. Na to je Sevret vkfiperspadno i kričo: »Smilfivanje, smiliivanje. Sod je zda čakao, ka nazžjvzeme svoje trditvi. Sevret je ne iteo. nJas nedužno trpim, kak mržnje aldov sem osojeni na stnrt", erčč i pri tom je ostano i z tem je mro. T6 se je zgOdilo 1553 leta.
Kalvina protivniki so ne počivali. Papčre so njemi nalekOvali na predganco, na šteri so se njetni z srartjov protili. či je po cesti šo, so pse hujštili na njega. Mčsto Kalvina so ga za Kaina zvali.
Ves špot i norčžrenje je Kalvin mlrovno zatrpo, brezi vsakšega osčbnoga zadomeščavanja. Gda je eden njegov neprijatel, Perrin vu vlado prlšo i se je proti njemi edno vkOpprisčganje skovalo, etak piie: »Očivesno nas šče B6g od vsalce pomoči ločiti, naj se tni Jedino na Njega zavflpatno." Mirovno i močno je spunjavao on na dale svojo dužnost. Protivniki, ki so k orožji sčgnoli, so od niroda zblti bili i tak je Kalvin znova slobodno rokfl dobo za vfizpelanje vel-koga dčla švajcarske refortnLcije, za šterojeceli svoj žitek alduvo notri do smrti.
Strašno velko dčlo i briga je bila, štera je na totn raože ležala. Pred očmi je držo celo rcformirano cčrkev vsS krajin i držčl i iskao je povsud mLr i vkiipglasnost goridržati. PreveS dosta pisem je napiso, vladarom, državnira vo-ditelom, duhovnikom, gmanam, obtoženim i pre-ganjanim.
Pobegnjence i pomOč potrebflvajoče je ^ori prčjo i se je skrbo za njč. Pri tom je vsakii dčn predgo, držo napreddvanje z theologije šlu-dentom, francuikim pobegnjencem i vsetn, ki so globie mogli v bože pravice notrivpelani bidti. K tomi so prišli gyfilžši, audience, drflžin i be-težnikov obiskavanje i pisatelska dela. Poleg že omenjenoga »Navuk vu krščanskotn vadiuvanji", so imenitna njegova razlaganja (komentari) obri sv. pisma, šteri so preveč preriiiileni, globoki i ešče dnesdčn visiko poštfivani. Čfidno je, ka se je na svoje prcdge i theologične napredavanja, itera so od drfigi bild dolinapisana, ne priprav-lo; ne je meo časa za to, Hitro i naglo je dčlo i donok vse njegovo dčlo kaže globočino, svek-
lost i premišlenost. Navadno je samo 4-5 vdre spao. Den je z tihov molitcvjov začno, prosivši poraoč od zgoraj za dnčvno d61o, t€ se je včio, ob osmi je predgo, ob deveti je napredavanja i konference držo, tč si je na pestelo ležo i ležčči se je dalevčio. D5nok, pistna, korekturc, oblski so njemi ne dala dosta počivati. Od obeda se je v zidnji deseti letaj odpovedo, samo retko se je zgodilo, ka je na den par belic ali malo me-sš potroio. Po podnčvi je ali studirao, štero je za volo slaboga zdravja vedno ležččki činio, ali plso, obiske prijo, ali satn obisko dtfige. Na večar ]e redno do polnoči delo pri pisalnom stoli. Kakša dfiševna moS je to blla i močna vola, telko spunjšvati brezi oblrudjenosti notri do srarti. TQ je Boža moč bila zmožna vu sla-bom. Či so ga opominali, naj se bole milBje, je etak odgovoro: BŠčdte naj me Gospod manji-kuvajočega najde, či pride?"
Tfidi tč velki karakter je meo svoje sla-bosti, svoje napake. .Satno eden je sveti; Ježvi Kristuš, Oospod naš."
Kalvin je daleč bio od toga, ka bi svoje napake ne pripozno, nego občfito jih je kak ed-no teško bremen. »Med vsakov borbovproti mo-jim napakam je najžtnetneša ona, proti mojoj nepotrplivosti," piše sam od s6be. »Istina, ka je moj trud proti tomi ne blo zaman; dOnok sem čem^re moje, to divjo zverino ne mogo sploh na lanc zvčzati."
Na smrtnoj posteli je proso varaiki tandč i dOhovnike, ki so k njetni prišli, za odpOščenje za svojo nšglo naturo.
Pokorno vadlfije svoje grehe i tQdi svojo močno vero. Vsakšemi od ti okoli njega stoje-čemi tnočno na srcč zvžže važnost njegovogt pozvanja, od vsdkoga slobdd vzeme i njemi ro-ko da\ 27. majuša 1564. je mro Kalvin z popolno zdravov pdmetjov, tiho i brezi vsake mantre je pflsto dflšo z svojega slaboga tela tš, gde nega več borbe i skošžvanja i gde na toga vornoga slugo Gospodna radost čaka.
Žalost varaša je velka bila. Vsakši ga je šteo eiče ednok videti. Vsakiega so notripiislili. „1 Genf objdko toga nžjmodržšega med svoji porgarov, cčrkev svojega vfirnoga past^ra, vu-čeniki svojega najbogšega vučitela, vsi njihovo-ga skupnoga očo, i vnogi poleg Boga svojga jedinoga daševnoga pastdra i troštajdčega prijž-tela vu nebčsaj.8
Stran 144.
DUSEVNI LIST
oktober 20.
Pri neitalnom vremeni
Vžs najbole varje garantirano
nepremoclivi TIVAR
HU
Mi proizvodimo ete i v formi raglana i pelerine.
PROSiMO PAIITE!
Samo z etim zaščitnim znakom označeni HUBERTUS je pravi.
Na grobl njegcr.om nčkaklega napiska nega. Ksk ^siromžkgrešnik* je to nS šieo. Ali njeguvo itne je z velikimi Hterami napisano v zgodoviso i vu oni knigaj, katn so ti živoči zapisani, ki so etomi sveti slobod povedali, svoje trplSnje za-trpeli i zda vu nebčsaj na veke c/eičjo.
9.  Širjenj6 ref. vadluvanja.
Reformirano vadlfivdnje, štero je ndjbole i najprave vu Kalvina včenjjž i spiskaj dolidjano, se je razšOrjavalo na Francuško, Holandšjo i Škocijo. Dokeč je v Škociji reformacija prišla na oblAdnost, tečas so evangeličani na Francuikom z dugimi i krvddmi bojatni bili pregšnjani. Re-forrcšcija je na Francuško od Kalvina vučeniko? bila notrlpripelana i raziiirjarana i gda je Kalvin mro, je tQ že 2000 evang. gman bilo. Dokeč je Luther i njegova reformdcija na Netnškom vu držčlni vladšraj i plemenitašaj vorne branitele mela, (ečas je delo na francuškom ravno na opak bilo. I. Franc, Luthera vrstnik, či bar kaje z netnškimi proteštanti eden zavezek meo proti V. Karol casari, donok je vu svojoj državi evan-geličane preganjao. Tak tOdi njegov sin II. Hen-rik, tndž te dobro pcznAne Katarine Medici i njegovi trijč sinovje II. Franc, IX. Karol i III, Htnrik, ki so vu krštki časaj prišli eden za dru
ginj na viadšrst'-o. Gdsi je pod III. Hčndkom r?a ednom giiileši parlamenta te ze«čeoi i pobožen, za evangeiiunj goržJi profesor Dubcurg viipo se za prcteštante gorivzčti I opominati na oevarnost pregžnjar.ja, se je te navzoči budoči krai tak razsrdo, ka je tožbo dao vodštJ proti njef/ii med t€m, ka se je zaprisego, ka ga z lastnirai očml M6 videti na ?cr65oj grmšdi. AH te Višeinji je nači zravno. č> bar !ca je Dubourg mretl mogo i potroštsni }e Š8 vu smrt 23-ga decerabra 1559 z zdfihšvanjera: »Bog moj, ne odvrži me, tiaj te jas ne odpflstim", je te kršl doaok ne vido Bje govo smrt, Pri ednoj bojnskoj vaji njemi je edna spica oko presraeknola i z tem smrt prinesla. Pod njega naslediivajočeni slabom kra!i II. Franci sta se dve politični pralaji osaoviie, od šteri se je vsakia na 16 trla. naj ona bode voditel vu držšvni i politični delaj. Te dve dvor-ski partžji sta bilč ednočasno tiidi gSdva obe vad!iivanjski strani, Na čeli pžpinske partaje so stAM ti z Lctharingje shajajoči, ostro papinski Guiseni, Franc herceg z Guise i Lotharingije kardlnalpfišoek. Na straoi Hugenotov pa dva princa z kralevske krvi; te Anton Bourbon, ki je po ženi svojc^, Johsmna d' Albret v6^idenje meo na maloga kršlestva tr6a Navarre i njegov brat pdnc Conde. (Za Hugenote so zvSli vss protes-tante, ar so v zv^zi bili z Svdjcotn, gde je na vrhi prcteštantske stranš Besancon Hugnes bio voditel, ali po dtugotn isrčni Huguencts). (Dale.)
Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.