ROD TRŠATI TUR * POWWOW ^^^K^w^É^^^HP ft T V^VA 1 PJJB AKTUALNO 20 Mednarodne strani 22 Taborniški vestnik 29 O - koledar 30 Predstavijo se ... 32 Izleti v naravo POTEPANJA 4 Tabor na obisku 8 Zimovanje 11 Taborniške novice 12 Od rodov 16. - 18. april Pohorska avantura (RČJ Slovenska Bistrica) maribor.rutka.net/pohorskaavantura/ Teodor Horvat 17. april Taborniški festival (Mestna zveza tabornikov Ljubljana) festival.rutka.net muc@rutka.net 17. - 21. april Evropska skavtska konferenca _Reykjavik, Islandija_ www.scout.org/europe/ conference/index.html 22. april Dan tabornikov, Dan zemlje www.rutka.net www.zts.org 24. april Praznovanje 50 letnice RSK rsk.rutka.net (RSK Skofja Loka) 7. - 8. maj Bičikleta žur marjan.makuc sub-net.si (RJS Izola)_ 7. - 9. maj Kreativna delavnica KREARTA 2004 (Pliskovica na Krasu) V tednu med 19. in 25 aprilom 2004 bo pod okriljem Organizacije združenih narodov potekala globalna kampanja v podporo enakim možnostim na področju izobraževanja mladih (Global Campaign for Education). Zanimive ideje in pobude ter možnosti za sodelovanje so predstavljene na spletni strani www.campaignforeducation.org. Material za kampanjo lahko dobite brezplačno pri Anne Marie Mujica: AMMujica@oxfam.org.uk. STROKOVNO 34 Taborniški športi 36 Za vodnike 38 Astronomija 40 Predstavitve rodov 41 Kosobrin Glavna in odgovorna urednica: t Pomo~nik urednika: Aleš Cipot Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškon Uredništvo: Meti Buh (urednica priloge Medo), Aleš Skalit (urednik priloge Gozdovnik), Aleš Cipot, Primož Kolman, Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež-Lrga, Tadej Pugelj-Pugy, Iris Skrt-Dina, Matic Stergar in Jure Jež. Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4301-477, Transakcijski račun: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. WWW: http://www.zts.oro. Cena posameznega Izvoda je 550 SIT, letna naročnina je 4700 SIT, za tujino pa letna naročnina s e vračunan v ceno. Grafična priprava In tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gorlčane, Medvode d. d. Številka je bila tiskana skupaj s prilogo v nakladi 3800 izvodov. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 792 ISSN 0492-1127 Naslovnica: J i I ★ ★ ★ RAZVEDRILO 42 Popotovanja 44 Trenutki 45 Ježkov kotiček 46 Stric Volk 46 Z znanjem do odgovora 47 Križanka UVODNIK Spet se začenja vročina, poletje in meseci, ko imajo taborniki najbolj natrpan urniki. Letošnje poletje se nam ponuja mnogo priložnosti za spoznavanje tabornikov iz drugih evropskih držav, ne da bi sploh prestopili meje naše dežele. Naši krokodili vam zato že nekaj mesecev oznanjajo prihode skupin skavtskih popotnikov iz tujine, ki so si Slovenijo izbrali za poletno raziskovanje. Pri KMD-ju vas pozivajo, da jim priskočite na pomoč ali pa z njimi preživite nekaj dni na taborjenjih. Tudi pri nas se bo dogajalo ogromno stvari. Poskrbite, da se ne pozabite prijaviti na vesoljski Pow Wow v Ilirski Bistrici, kjer bo žur za GG-je iz cele Evrope, ki so stari od 11 do 16 let. Tabor se bo začel konec julija, prijavite pa se lahko samo še v aprilu. Doma in v tujini se ponuja neskončno zanimivih dejavnosti in akcij, ki jih pripravljate sami. V Taboru se trudimo, da vas opozorimo vsaj na tiste najpomembnejše. Veseli bomo, če nam boste o svojih dogodivščinah pisali, z nami delili izkušnje in mogoče prepričali tudi druge tabornike, da se lotijo podobnih stvari. Lep začetek sezone! Meta TABOR NA OBISKU Aleš Cipot, foto: Grega Milcinski - Lipe Trsati tur Ljubljana V prelomnem letu 1991 so taborniki odreda Toneta Tomšiča z ljubljanskih Poljan spremenili ime v Tršati tur, v ime poglavarja najstarejšega kolišča na ljubljanskem barju. Znak rodu je ob preimenovanju ostal skorajda nespremenjen, saj je sporočilo znaka vezano na dejavnost rodu in ne na njegovo ime. Tako so ostali še vedno zelo prepoznavni po "TT". A vendar je njihova najbolj prepoznavna tržna znamka bila in ostaja Zlata puščica, ki jo vsako jesen priredijo v ljubljanskem Bizoviku. Sodelovali so pri spremembi propozicij Zaboboja, mnogoboja Mestne zveze tabornikov Ljubljana. Tomaž: "Zelo radi se udeležujemo tekmovanj in drugih akcij v okviru MZT, vendar pa nam tudi druge akcije niso tuje. Po najvišjih mestih še nismo posegli, vendar se trudimo tudi v tej smeri. Zadovoljni smo že, če se prebijemo nad povprečje. Veliko bolje nam gre na Zlati puščici, čeprav zlata že nekaj časa nismo videli. Prejšnje leto smo bili bronasti. Sodelovali smo tudi pri spremembi propozicij Zaboboja. Ta je postal veliko bolj zanimiv in pester, hkrati pa bolj priljubljen tudi pri članih." Seje rodove uprave malo druga~e Po sejah vodstva na Zarnikovi 3 v Poljanah se člani rodove uprave odpravijo v Kratochwill. V pivnici na Kolodvorski ulici nadaljujejo z debato še kako uro ali dve. Tja zahajajo že sedem let, morda še več, že od takrat, ko so še točili pšenično pivo z okusom po krvavicah. Nekaj tem je taborniških, nekaj pa čisto zasebnih, v katerih včasih zabredejo celo v znanstveno razpravo. "Imamo se lepo in menim, da je to eden izmed najpomembnejših dejavnikov našega "vodovega duha". Tudi mlajša generacija, ki komaj začenja svoje služenje, občuti pripadnost. Spomnim se, da sem si tudi jaz želel postati vodnik zato, da bi lahko debatiral skupaj s starejšimi -moja taborniška pot bi bila morda precej drugačna brez takih večerov veselja in druženja," pravi Lipe. Akcijo Pot pod gume so pripravili v sklopu 30-letnice rodu za staroste, ki se jim ne ljubi več tekati po gozdu. Lipe: "Idejo za akcijo - orientacijo z avtomobili - smo dobili pri Sivih volkovih, ime zanjo pa so si izmislili Rašiča-ni. Popeljali smo se po Barju, si ogledali Plečnikovo cerkev, Podpeško jezero, spoznavali zgodovino rodu ter končali pri (takrat še) naši bajti na Mokrcu. Tam smo se, skupaj s še petdesetimi partizani Šercerjevega bataljona, pogostili ob dobrotah z žara ter podoživljali vsak svoje spomine ... " STRUKTURA RODU MČ GG PP GRČE SKUPAJ 3 vodi 4 vodi 1 klub 1 klub 9 15 25 15 10 65 Spela, nacelnica družine MC. [ april 2433 Kopanje v toplicah Špela: "Zadnji hit je kopanje v Čateških toplicah, kamor se odpravimo vsi člani rodu z najetim avtobusom in traja ves dan. Izlet smo letos organizirali že tretjič in ga bomo še v prihodnje, saj je odziv zares dober. V Čatež se odpravimo decembra, ko nas že načne zimski mraz in ostali vplivi zime. S kopanja v Čateških toplicah se vrnemo s popolnoma nagubano kožo na prstih, z vonjem po kloru in z glavo polno vode pa vendar polni energije in pripravljeni na nove izzive. Zelo priporočamo!" RODOVA UPRAVA Taborniki Tršatega tura so slovenskim tabornikom najbolj znani po Zlati puščici. Matevž: "Zlata puščica je tradicionalno taborniško ekipno in posamično lokostrelsko tekmovanje, ki smo ga iz Kosez prestavili na lokostrelsko strelišče v Bizovik. Namenjeno je vsem starostnim skupinam, razen murnom. Celoten spektakel se odvrti v enem sobotnem dnevu, običajno v začetku oktobra. Najboljši rod prejme prehodni pokal. Po treh zaporednih zmagah pokal predamo v trajno last. Vzporedno poteka tudi Srebrna puščica, šaljivo lokostrelsko tekmovanje v spretnosti in iznajdljivosti." starešina: Damijan Gašparič načelnik: Matevž Adamič blagajnik: Grega Milčinski tajnica: Saša Vochl propagandistki: Špela Poznik, Saša Vochl načelnica MČ: Špela Poznik načelnik GG: Grega Milčinski gospodar: Tomaž Adamič Koča na Koritih in brunarica na Mokrcu sta le še boleč spomin. Dumy, starešina RTT-jevcev, je tabornik že več kot 20 let. Trenutno je v Avstraliji na magistrskem študiju arhitekture. Matevž: "V rodu težimo k čim boljšemu taborniškemu programu. Za MČ-ke to ni težko. Težje pa je za GG-je in PP-je. Prvo rešitev smo našli v propadajoči gozdarski koči na Koritih nad Ribnico. S pridnimi taborniškimi rokami smo jo uredili in obnovili ter se veselili opravljenega dela. Vendar nam jo je po skoraj dvajsetih letih tamkajšnje bivše gozdno gospodarsko podjetje vzelo in prepovedalo koriščenje. Danes je ta koča dokončno propadla. Podobno izkušnjo smo doživeli s partizansko brunarico na Mokrcu. Ko smo jo uredili za bivanje, so lastniki prekinili pogodbo in po desetih letih smo ostali brez vsega. To je zagotovo najbolj trpek in boleč spomin vsakega člana našega rodu. Obljubljeno imamo že tretjo kočo in upamo, da se neprijetne izkušnje iz preteklosti ne bodo ponovile." Ena izmed največjih skrivnosti rodu je krst grč. Špela: "Gre za prav poseben obred, ki se zgodi na taboru in vedno za vikend (da seveda lahko pridejo tudi grče, ki so med tednom v službi) in kjer se v ne vemo kakšnem vzdušju (ker je pač skrivnost) krsti bodoče grče. Pri tem je zelo pomembno, kako so se krščenci izkazali pri dosedanjem delu v rodu, saj se to primerno ovrednoti in upošteva pri izvedbi krsta. Dogajanje ostane še takim radovednežem vedno skrito, naj se še tako trudijo, ne izvejo nič. Pač pa veliko pove dejstvo naslednji dan, ko nove grče bolj težko sedijo. Krst predstavlja nek strah, ki pa ga pri vseh premaga radovednost in ga vsi navdušeno pričakujemo, do takrat pa se karseda prilizujemo grčam. Vse za vijoličasto rutko!" Grega Milčinski, bolj znan s taborniškim imenom Lipe, ima zelo znanega dedka - pisatelja Frana Milčinskega. Tomaž: "Že več kot 30 let domujemo v zgradbi na Zarni-kovi 3 na ljubljanskih Poljanah. V začetkih delovanja smo imeli prostore v Osnovni šoli Poljane, pozneje pa smo se preselili v stavbo na Zarnikovi. Soba je bila v kletnih prostorih, koristili smo jo 15 let, potem pa je prišlo do obnove zgradbe, po kateri smo dobili novo, manjšo sobico, v kateri domujemo še danes. V njej potekajo vodova srečanja, seje rodove uprave in druge aktivnosti rodu." Nešteta taborjenja RTT-jevcev so zgodbe brez konca. Saša: "Kako stlačiš slona v hladilnik v štirih potezah? Odpreš vrata, daš žirafo ven, slona not in zapreš vrata. Kako spraviš vse dogodivščine in vse prigode z vseh taborjenj, ki jih je doživel naš rod v par vrstic? Težko. Predvsem spustimo nešteto zelooo pomembnih stvari, recimo kako so nas na taboru v Vrhovem "prijazno" obiskovali cigani, pa blatne kopeli v Kočevski Reki ne smemo pozabiti, pa vsi tisti "Oj, rimšimšim, oj ramšamšam" poljubčki, pa kako so naši predhodniki leta 1978, ko so taborili ob Cerkniškem jezeru, skoraj doživeli vesoljni potop in se je bilo možno po taboru pomikati le s škor-nji, ki so jih nakupili za vse taboreče... skratka, zgodba brez konca." [ april 7 Matjaž, študent gozdarstva, je že tretje leto načelnik RTT. Kateri so vzroki zmanjševanja števila članov rodu? "Podobno kot v prenekaterih ljubljanskih rodovih se tudi pri nas soočamo s počasnim, a vztrajnim upadanjem članstva. Najprej smo krivdo iskali pri svojem delu. Napake smo odstranili. Ko tudi to ni zaleglo smo se vprašali, če obstaja morda še kakšen zunanji vzrok. Bistveni problem je v šoli, ki jo pokrivamo. V naših časih se je vpisalo v prvi razred po sto otrok. Danes pa samo petdeset." Kako se spoprijemate s problemom alkohola v taborništvu, ki je vedno aktualno? "Pri nas velikih pijančevanj ni. Če se pije, se pije z glavo. To vprašanje se vedno sproži ob taborjenju. Načelo, ki se ga držimo je, da dokler se naslednji dan normalno vstane, normalno izgleda in normalno dela, je vse v redu. Alkohol tabornikom mlajšim od 18 let pa je prepovedan. Tu pa ni debate." Kriza identitete Matevž: "Pogosto se nam postavi vprašanje, kaj pravzaprav taborniki smo. Ali smo kuharski krožek? Ali smo lokostrelski krožek? Ali smo odbojkarski krožek? Ali smo kvač-karski krožek? Staršem je potrebno predstaviti taborništvo v dveh ali treh besedah. Trditev - taborništvo je šola za življenje - preprosto ni dovolj. Pogosto niti starši ne vedo kaj je življenje." Kako delovanje v okviru Mestne zveze tabornikov Ljubljana vpliva na rod? "Ustanovitev ljubljanske MZT je bila pametna odločitev. Izboljšalo se je sodelovanje med rodovi. Vsakomesečna srečanja načelnikov pripomorejo k MATEVŽ: "USTANOVITEV LJUBLJANSKE MZT JE BILA PAMETNA ODLOČITEV." boljšemu delu, večji usklajenosti in pripravi kakovostnejših akcij. Gotovo so tudi pomanjkljivosti, vendar vsak dela tisto in toliko, kolikor zmore. Nekoliko nas skrbi ignoranca šole, ki ima malo posluha za naše prošnje. Pri tem je potrebno izvzeti novega hišnika, ki nam maksimalno pomaga in gre na roke." Kako gledate na ZTS? "Kritika na račun članarin ostaja. Tudi nove kroje bi morali počasi dočakati. Lokostrelstvo izumira. Se opravičujem tistim, ki še gojijo lokostrelstvo. To se kaže tudi na lokostrelskem tekmovanju Zlata puščica." ZAKAJ NI ZIMOVANJ? Matevž: "V preteklosti smo zimo-vanja redno organizirali. Danes jih nimamo več. Zakaj? Predvsem zaradi nezanimanja s strani članov. Večina otrok hodi na smučanje s starši. Po možnosti še v tujino. Sreča pa je vendarle na naši strani, saj spet opažamo nekoliko povečano zanimanje in smo že razmišljali o ponovni organizaciji zimovanj. Človek nikoli ne ve, kaj mu bo prinesla naslednja zima." Matevž: "Letos jeseni bo že devetindvajseta Zlata puščica po vrsti". MATEVŽ: "PRI NAS VELIKIH PIJANČEVANJ NI. ČE SE PIJE, SE PIJE Z GLAVO." 8 ^ ] OD RODOV NIKA & MIŠA Zimovanje MČ ZIMSKA PRAVLJICA V BELI KRAIINI Z željo po novih dogodivščinah smo se taborniki rodu Lilijski grič Pesje zadnji vikend v januarju odpravili v oddaljene Črmošnjice. Kljub dolgi in utrujajoči poti so nam ob prihodu zasijale oči, saj nas je za dobrodošlico pričakalo 40 centimetrov snega in prijazno osebje. Polni pričakovanj smo se razdelili po sobah, hitro pojedli večerjo in se podali na sneg. Vsak s svojo oljenko smo kljubovali ekstremno nizkim temperaturam (-15) in si ogledali zvezde na jasnem nočnem nebu. Namesto pravljice za lahko noč smo si ogledali film Ledena doba, ki je še dodatno okrepil zimsko vzdušje. Utrujeni smo se odpravili na zimski spanec, ki pa je prehitro minil, saj so nas že zjutraj čakale nove dogodivščine. Obljubili so nam, da se bomo lahko preizkusili na tekaških smučeh, a ker je bilo jutro mrzlo, mi pa smo bili polni energije, ki smo jo nabrali med zimskim spanjem, smo ta čas zapolnili s pripravami na izpit iz prve pomoči. Kaj kmalu je prišel čas , ko smo vsi opremljeni stali pred domom s smučmi v rokah. Primeren prostor za nas začetnike ni bil preveč oddaljen, pa tudi teren nam je ustrezal. Postroje-ni v vrsto smo se seznanili z osnovami teka na smučeh in hitro smo postali že pravi mali mojstri. Seveda pa tudi brez padcev ne gre in tako smo skoraj vsi vsaj enkrat pristali v snegu. Po dveurnem teku smo bili že dodobra prepoteni in lačni, zato smo se odpravili v dom na kosilo. Po kosilu in po tem, ko so se naša oblačila posušila smo se odpravili na rob Kočevskega Roga, kjer nas je čakalo veliko živali. Bili smo preglasni, zato smo lahko opazovali le njihove sledi. Ob sledi medveda nas je oblila kurja polt, a smo se vseeno podali še do bivališča lisice, vmes pa smo zasledili še jaso, kjer je bilo veliko jelenjih sledi. Da pa ne bi preveč preplašili živali in zašli pregloboko v Kočevski Rog, smo se ob mraku vrnili v topel objem doma. [ januar 9 Nestrpno smo pričakovali najpomembnejši dogodek zi-movanja - krst. Ker pa so bile priprave nanj zahtevne, smo pred tem vsi uspešno opravili izpit iz prve pomoči in se pomerili v twister turnirju. Da pa bi zmedli največjega in najmočnejšega igralca Roka, pri tabornikih Juneka, smo večkrat vzkliknili: " Junek - čunek!!!" Prišel je težko pričakovani čas krsta. Napetost med nami je naraščala, dokler v sobo nista stopila teta Pehta in Kosobrin. Prav vsak izmed nas je dobil novo taborniško ime ter nekaj za pod zob, starejši taborniki pa smo si prislužili suhe vejice, iglice, pajke ... Tiste manj pridne je doletela strožja kazen. Ker nismo bili preveč plesno razpoloženi je bil edini kraj kamor smo priplesali, naša postelja. Odločili smo se, da naše zadnje dopoldne v Črmošnji-cah izkoristimo kolikor je mogoče, in tako smo še nadgradili naše tekaške sposobnosti. Zimovanje ni pravo, če koga ne bi spremenili v sneženega moža (ga okepali) in se pomerili v dričanju. Premočeni do kože in z nekoliko kislimi nasmeški na obrazu smo se vrnili v dom, pojedli kosilo in se pripravili na odhod. S težkim srcem smo sedli na avtobus, si še enkrat ogledali prečudovito pokrajino in pomahali Črmošnjicam v slovo. Po naporni vožnji so nas pred šolo v Pesju pričakali starši, ki so nas že pogrešali. Polni vtisov smo zvečer, preden smo padli v zimski spanec, še dolgo premišljevali o tem čudovitem zimovanju v Črmošnjicah. Seminar za taborna vodstva, Bohinj, 12. -13. 3. 2004 Zimske razmere, ki so nas doletele v začetku marca, so kar vabile v divjo naravo, na dobro taborniško akcijo. Pisani druščini iz vseh koncev Slovenije je Gozdna šola odprla vrata v petek okrog 17-ih. Vodja seminarja Vindi je predstavil program ter naše pravice in dolžnosti. Ob osmih zvečer smo začeli z debatnim krožkom o pomenu in namenu taborjenja, ki ga je vodil Vindi. Pokazalo se je, da nas je večina razmišljala precej podobno. Tabor vodstvu in članom predstavlja višek celoletnega programa in pridobivanje izkušenj. Vse to je bilo le zatišje pred nevihto. Na realna tla nas je postavil Črt s predavanjem o varnosti in zavarovanju odgovornosti. Nekatere stvari so nas res malo osupnile, vendar tako je, in očitno bo res treba narediti kakšen korak v tej smeri, da bomo potencialno nevarne akcije bolj mirno izvajali. Res, dobro je poznati ukrepe, ki ti krijejo hrbet. Naslednji dan smo pričeli s prilagajanjem programa in taborniškimi metodami, nato pa smo se razdelili na več skupin, ki so zajemale MČ, GG in PP program, animacijo, večerni program in tehnično organizacijo tabora. Vsaka skupina je predstavila svoje delo in dobili smo skoraj popoln tabor. Obdelali smo še odgovornostno in nezgodno zavarovanje, rekli pa smo še nekaj o strukturi cene, sponzorjih in projektih. Vse skupaj se sliši zelo na kratko, mi pa smo bili psihično kar dobro zdelani. Pravilnik o taborjenjih smo v bistvu samo preleteli. Važno je, da vsi vemo, da se ga dobi na Rutki. Do 6-ih smo vsi udeleženci seminarja zapustili "prizorišče zločina", in še vedno smo polni lepih vtisov. Janezu, Rod Bičkova skala, Ljubljana 10 ^ j TABORNIŠKE NOVICE Zakaj na LOKOSTRELSKI TEČAJ, 24. - 31. 7. 2004 • ker se bos seznanil s skrivnostmi tega športa • ker boš lahko skozi izkušnje poglobil svoje znanje lokostrelstva • ker boš lahko spoznal in skrbel za lokostrelsko opremo • ker si boš lahko pridobil licenco lokostrelskega sodnika ali strokovnega delavca v športu • ker tečaj poteka v sproščenem duhu in kljub vsemu delu vedno ostane tudi čas za rekreacijo, spoznavanje in druženje ob tabornem ognju Pot v skrivnostno piramido V soboto, 20. marca, smo se taborniki RAJ Cerkno ob 7.30 odpeljali proti Novi Gorici, skupaj z našimi vrstniki iz Spodnje Idrije. Spotoma smo pobrali še tabornike iz Anhovega in se v Novi Gorici srečali še z Ajdovci in domačini. Najprej smo se dodobra prestrašili črnega moža, nato pa se odpravili v globino piramide, ki jo je predstavljala tamkajšnja osnovna šola. Izdelovanje mumij zagotovo ni vsakdanje opravilo MČ-jev. Foto: Peter Lahajnar. Tam smo spoznali egipčansko Učenje, se preizkusili v izdelovanju mumij, skarabejev in egipčanskega okrasja, ki je bilo mogočno obogateno z zlatom. Igrali smo se tudi starinske igre in se na koncu utrujeni poslovili od gostiteljev. Vsekakor smo si popestrili navadni sobotni dan in se poglobili v egipčansko kulturo, ki je kljub starosti še vedno zelo zanimiva, tako za vodnike kot za mlajše tabornike, natančneje medvedke in čebelice. Pot nazaj je minila brez večjih pretresov in v Cerknem smo se malce po 15. uri razšli do našega ponovnega snidenja. Bili smo četica pogumnih 24 tabornikov, ki so se odločili za pot v temačni Egipt. Slavista [ april 11 Rojstni dan rodu Polde Eberl - Jamski Zagorje 20 let praznuje naš taborniški rod. Saj je še mlajši kot jaz, pa vendar tako poln dogodkov, ljudi, ustvarjanja, dela, radoživih oči in nasmehov ter vsega kar spada zraven. Kot se spodobi bomo popestrili in zaznamovali nekaj majskih dni z različnimi aktivnostmi in delavnicami ter se s tem tudi bolje predstavili okolju, v katerem delujemo. Na koncu tedna bomo dali piko na i z uradno proslavo, kjer bomo podelili veščine in priznanja ter se poveselili z vsemi povabljenci. Tina V biltenu bodo zbrani zanimivi in poučni podatki, ki bodo širšo javnost bolje seznanile z zgodovino, delom in dogodki v rodu. + Veliko majhnega za veliko doberega Rdeči križ Slovenije vas v mesecu Aprilu vljudno vabi, da se udeležite ene izmed krvodajalskih akcij Tržič - v Gasilskem domu 01.04. Fram - v Osnovni šoli 02.04. Pivovarna Laško 02.04. Sežana - v Gasilskem domu 05.04., 06.04. Viličina v Slovenskih Goricah - v Osnovni šoli 07.04. Kamnik - v Zavodu RS za transfuzijsko 07.04., 08.04., 09.04. Medicino Šmartno ob Paki - v Zdravstvenem domu 08.04 Sladki Vrh - v Osnovni šoli 09.04. Ivančna Gorica - v Kulturnem domu 13.04. Grosuplje v Osnovni šoli Luis Adamič 14.04. ŠOU - v Zavodu RS za transfuzijsko Medicino 14.04. ŠOUM - v ŠTUK-u 14.04. Rogaška Slatina - v Kulturnem domu 15.04. Žalec - v Klubu mestne skupnosti Žalec 15.04. Tinje - v Domu krajanov 16.04. Ljubljana - v Zavodu RS za transfuzijsko 16.04., 19.04., 20.04. Medicino Velenje - v Domu učencev 21.04., 22.04., 23.04. Ruše - v Gimnaziji 23.04. Zreče - v večnamenski dvorani Zreče 23.04. Poljčane - v Osnovni šoli 26.04. Logatec - v Osnovni šoli 8. talcev 26.04. Sveti Jurij v Slovenskih Goricah - v Osnovni šoli 28.04. Sevnica - v Osnovni šoli Savo Kladnik 28.04., 29.04. Ljubljana - v Zavodu RS za transfuzijsko Medicino 30.04. Zg. Velka - v Krajevni hiši 30.04. 3. - 10. maj - razstava z utrinki iz vseh dvajsetih let delovanja; 6. maj - fotoorientacija ter ročne in miselne spretnosti na raznih delavnicah; 7. maj - v sodelovanju z drugimi organizacijami v našem kraju (SKAVTI, ŠKLAB, KUD KNAP, GASILCI) bomo očistili park, igrišča, ploščad ter ostale pomembne kotičke mesta. 12 j TABORNIŠKE NOVICE Naša vztrajnost lopatanja in prinašanja velikih kosov snega je bila poplačana po šestih urah, ko je snežak zagledal luč sveta. Naš velikan je doživel taborniški krst in zato prejel rutko, ki smo mu jo zavezali okoli vratu. Katja, RKJ Taborniški snežak Konec februarja so bili obrazi tabornikov Rodu Kranjskega jegliča v Spodnji Idriji nasmejani, saj nas je narava bogato obdarila s snegom. Tako smo lahko z nekajmesečno zamudo izpeljali načrtovano akcijo - izdelava velikega mega snežaka. "Na placu" v Spodnji Idriji se je nekega popoldneva zbralo dober ducat tabornikov. Z lopatami smo se spravili na velik kup snega in začeli z misijo nemogoče. Mimoidoči so nas opazovali in hkrati spraševali, kaj bo nastalo iz velikega kupa snega. Pri izdelavi snežaka nam je pomagal rovokopač, ki je na kup snega prinašal nov sneg. Na pomoč so nam priskočili tudi nekateri mimoidoči - prostovoljci. Žejo in mraz smo preganjali s pitjem čaja, ki smo ga skuhali kar na placu. ROTovci na delu s polno paro Rašiška ekipa za pripravo letošnjega Rota skupaj s pomočniki že aktivno deluje. Dogovorjen je kraj štarta, izglasovan logo Rota, sestavljena je tudi organizacijska ekipa. Glavni sodnik tekmovanja bo Matej Florjančič - Floki, z dvema traserjema se še dogovarjamo in naj njuni imeni v izogib pritiskom ostane zaenkrat skrivnost. Glavni ocenjevalec skic bo Blaž Kovačič - Kovax. "Ekipa Rota že deluje tako skupno kot po posameznih področjih. Po nekaj sestankih smo dorekli že marsikaj, še posebej glede animacije in zabave, poteka proge, Rotove celost- ne podobe in še česa. Na podlagi debate na foROTumu se pripravljajo tudi nekatere spremembe propozicij, kar bi lahko že letos uporabili za izboljšanje tekmovanja," je pripravo v nekaj besedah za Tabor povzel glavni organizator Gregor Traven - Travca. Letošnji ROT bo imel tudi himno, ki ste jo izbranci že lahko slišali na NOT-u in bo v celoti objavljena v naslednji številki Tabora. Za tokrat je organizacijski odbor dovolil objavo uradnega logota, ki Vas bo do septembra spremljal v mislih. Označite torej na koledarju, ROT od 24. do 26. septembra v Ljubljani. Djurko [ april 13 SMO UČEČA SE ORGANIZACIJA? "Učeča se organizacija je organizacija, v kateri njeni člani nenehno povečujejo sposobnosti za doseganje rezultatov h katerim stremijo, kjer so ustvarjeni pogoji za nove pristope in način razmišljanja, v kateri se lahko uresničujejo skupne zelje članov in v kateri člani permanentno razvijajo sposobnosti skupnega učenja." (Peter Senge) Učeča se organizacija - tema letošnjega seminarja - je privabila 23 udeležencev iz 12 evropskih držav na seminar evropskega menedžmenta, ki je v začetku marca v Mednarodnem skavtskem centru v Kanderstegu v Švici potekal že sedmič zapored (na seminarju so iz ZTS sodelovali načelnik za vzgojo in izobraževanje Miha Škofic, načelnik za program Matjaž Jesenšek in strokovni sodelavec ZTS Tadej Pugelj). Vodstvo seminarja, v katerem so poleg člana evropskega komiteja za področje človeških virov Davida Bulla sodelovali še Christina Ivan, Robert Halkyard in Milutin Miloševic, sta s svojo prisotnostjo še dodatno okrepila direktorica Evropske skavtske pisarne Jocelyne Gendrin in direktor za področje človeških virov WOSM Mohd Effendy Rajab. Značilnosti učeče se organizacije so predvsem: ■ učeče se skupine (timi) in struktura, ki podpira tak način dela, ■ odprtost, vzpodbude in nagrajevanje inovativnosti in kreativnosti, ■ praksa dajanja povratnega mnenja (konstruktivne kritike), ■ skupna vizija, h kateri težijo vsi člani organizacije, ■ sprejemanje uspeha in napak kot del učnega procesa. Skozi diskusijo smo ugotovili, da je predvsem slednje, torej učenje na napakah, ki jih sami storimo, prevečkrat pori-njeno v ozadje teženj po rezultatih, učinkovitosti in časovni racionalnosti. Ravno skavtsko okolje pa naj bi ponujalo mladim in odraslim priložnost za pridobivanje konkretnih izkušenj, refleksijo in ozaveščanje svojih prednosti in pomanjkljivosti. Po prepričanju in načrtih udeležencev seminarja (tudi projekti, ki so jih v času seminarja udeleženci oblikovali) bo tako vse razpoložljivo znanje, izkušnje in volja usmerjena v razvijanje pogojev za učinkovito delovanje - razvoj učeče se organizacije. Pugy 14 ^ ] TABORNIŠKE NOVICE " J VSEŽIVLJENSKO UČENJE VREDNOTA ZA PRIHODNOST Ker je sistem pridobivanja znanj in spretnosti v Zvezi tabornikov Slovenije dobro razvit, področje umestitve delovanja organizacije pa v civilni družbi opredeljeno ugotavljamo, da je naša vloga tudi razvijanje odnosa mladega človeka do ideje vseživljenskega učenja - kot vrednote za kvalitetno življenje. Ker v organizaciji začenjamo proces usmerjenega oblikovanja vrednostnega sistema na tem področju že pri mladih, želimo z delovanjem pri mladih ozavestiti ta proces, drugim organizacijam in družbi širše pa z lastnim zgledom predstaviti pomen vseživljenskega učenja. S sodelovanjem v okviru Tedna vseživljenskega učenja, ki ga od 18. do 24 oktobra 2004 koordinira Andragoški center Slovenije želimo: • doseči ozaveščen odnos članstva do vseživljenskega učenja • z organiziranimi aktivnostmi na lokalnem nivoju na ta proces opozoriti tudi neorganizirano mladino in družbo • vzpostaviti sodelovanje z drugimi organizacijami za bolj učinkovito uresničevanje poslanstva na tem področju • promovirati delovanje taborniških rodov v lokalni skupnosti Sodelujte tudi vi! Aktualne informacije na tvu.rutka.net. Ali poznaš svoje mesto? - FotoOrientacija Jessss, ne dežuje! To je bila več ali manj prva stvar, na katero sem uspela pomisliti, ko sem se v soboto zgooodaj zgodaj zjutraj zbudila. Aja, pa še čajčka za v termovko je bilo treba skuhat, če bi slučajno pritisnil mraz. Naslednja scena - Prešernov spomenik. In prve besede naše načelnice: "Če je kdo kej puzabu mu bom vrat zavila.":) Joj, sem pa pozabila povedat za kaj sploh gre! Torej, tako nekako se je pričela že šesta FotoOrientacija Mestne Zveze tabornikov Ljubljana, pod organizacijskim okriljem rodu Sa-morastniki. Verjetno je zdaj že jasno, kaj točno to je. In kot vsako leto, je bila tudi letošnja tematsko obarvana. V vsem tem EU ozračju so bile tema ambasade evropskih držav. Precej trd oreh za naše rekreativce in tekmovalce. Na vsaki FKT (foto-kontrolna točka) so udeleženci počeli zanimive reči, ki so, vsaj približno, prezentirale državo, pred katere ambasado smo bili kontrolorji nameščeni. Tako so se pred nizozemsko ambasado izdelovali tulipani, pred švedsko reševal kviz iz poznavanja Ljubljane, pred dansko smo se spominjali An-dersenovih pravljic, pred britansko se šli spomin, pred slovaško risali slovensko zastavo, se v Tivoliju sprehodili čez min- sko polje, pied nemško ambasado sestavljali puzzle z motivi iz nemške zgodovine, pied francosko izdelovali Eifflov stolp iz žice ter se pri grški ambasadi učili napisati svoje ime in priimek v grški abecedi. Zelo pestro, kajne? Ker nam je bilo vreme super ekstra naklonjeno, smo bili vsi dobre volje, tako udeleženci kot kontrolorji. Pretiranega mraza ni bilo, čajček smo pa vseeno spili. :) Zaključek bo pa malo bolj globok - ko v vsakdanjem vrvežu hitimo drug mimo drugega, sploh ne opazimo, koliko nam lahko ponudi naše mesto, bela Ljubljana. Vzemimo si nekaj časa zase, udeležimo se FotoOrientacije in jo vzemimo kot prijetno druženje. Hvala vsem za udeležbo! Katja Kvaternik, Rsa [ april 15 Zakaj na TEČAJ PREHRANE V NARAVI, 27. 6. - 4. 7. 2004 • ker bos izvedel, kako v naravi lahko pripraviš različne vrste obrokov • ker boš po tečaju lahko prepoznal in uporabljal številne rastline za prehrano in zdravje • ker boš rastline spoznaval in uporabljal pod budnim očesom mentorja in prijaznih predavateljev • ker tečaj ni namenjen samo vegetarijancem • ker ti bodo znanja, ki jih boš dobil na tečaju, koristila tudi v vsakda- 08174647 * * * * * * * * To je to, ko bos lahko plesal med planeti, se medgalaktično poročil, se vozil po Milkey Wayu, izdeloval instrumente, se igral nezemljanske gasilce in spoznaval jupiterske policiste, šel na hajk skozi vesolje, se oblekel v usnje, kuhal vesoljska kosila, napisal članek iz svojega planeta za medplanetni časopis, da boš z vsemi nami delil svoja občutja, se preizkusil kot astronavt, plaval v vesoljnem morju in lovil ribe, iskal senco na drugem planetu, ker je na tvojem ni več moč najti, spoznaval fotografijo, se odpravil na izlet v prestolnico, obiskal podzemne kraje, si naredil splav in z njim lovil zvezde, igral košarko s kometom, se učil vesoljne aerobike, se preizkusil v medplanetnem tekmovanju v golfu, mahal mami na Zemljo in ji s signalizacijo sporočil, da se imaš super! In vsem tistim zvezdam, ki si jim danes daleč, boš avgusta lahko čisto blizu. Skoraj tako blizu, da se ne boš mogel upreti skušnjavi in se stegnil čez rob in ujel svojo. Kar tako. Za spomin na popotovanje v neznano vesolje, kjer pa ne boš sam. Veliko nas bo in lahko se ti zgodi tudi, da se zaljubiš. V nekoga iz drugega planeta. Si predstavljaš to? In potem bosta lahko ob soju zvezd bingljala z roba vesolja in pela najlepše taborniške pesmi... In ne, to niso samo sanje. Tako je, če prideš k nam. Na rob vesolja. * " * l. > http://powwow.rutka.net http://www.zts.org info-gg@rutka.net 18 j FEŠTIVAL Obilo zabave in pestre delavnice Ljubljanski taborniki tudi letos ob dnevu Zemlje pripravljajo večjo mladinsko prireditev z udeležbo številnih rodov ter organizacij, ki se ukvarjajo z mladino. Letošnji Feštival se bo odvijal v soboto, 17. aprila, dva tedna pred vstopom v Evropsko unijo, zato bodo nekatere aktivnosti potekale tudi v sodelovanju z Vladno službo za evropske zadeve, ki bo organizirala tudi delavnice s področja širitve Evrope. Obljubljamo zanimive delavnice in obilo zabave. Ljubljanski rodovi vsako leto poskrbimo, da se dan taborništva in dan Zemlje v prestolnici obeležita z večjo taborniško akcijo. Tako tudi letos pripravljamo v Tivoliju številne delavnice, združene v Taborniški Fešti-val. Lokacija ostaja znana, podobno tudi kraj in ura zbora, ki bo tudi letos ob 9. uri na Ljubljanskem gradu ob radijski anteni, od koder se bomo podali po mestnih ulicah v park Tivoli. Narava prireditve omogoča tudi sodelovanje netabornikov, zato so toplo vabljeni prijatelji in starši, prireditev bo odprta tudi za vse meščane. Največji pomen bodo tudi letos imele taborniške aktivnosti, naj izpostavimo lokostrelstvo, vožnjo s kanuji in pionirske objekte, svojo udeležbo pa so tudi letos obljubile številne organizacije. Svoje delo bodo predstavili ljubljanski policisti, svet za preventivo v prometu nas bo učil pravil varne vožnje, kinologi bodo "ponesrečence" iskali s psi. Da ne bo pri pripravi "ko-kic" prišlo do zažganih poslastic, bodo poskrbeli gasil- Mestna zveza tabornikov Vse informacije tudi na http://festival.rutka.net Brezplačna udeležba za vse rodove Mestna zveza tabornikov Ljubljana bo tudi letos omogočila brezplačno udeležbo vsem udeležencem, saj bodo ljubljanski taborniki sredstva za Festival zagotovili s pomočjo občine, sponzorjev in lastnih sredstev. Organizatorji opozarjajo, da je pogoj za udeležbo pomoč pri organizaciji Festivala v okviru zmožnosti rodov, in okvirna prijava vsaj do 10. aprila pri vodji prireditve Mihi Mačku (miha.macek@rutka.net, 041/282 583). ci, ki bodo v bližini organizirali malo šolo gašenja. Sodelovali bomo z radijsko postajo, ki naj bi cel dan oddajala kar s prostora prireditve. Da nikomur ne bo dolgčas pa bodo poskrbele organizirane igre ter glasbene delavnice. Ljubljanski taborniki vas pričakujejo v Tivoliju! y MESTU in fô NARAVI SKAČEMO PO TRAVI! http://festival.rutta.net tabornišlri festival mestna zveza tabornikov 20 ^ j MEDNARODNE STRANI Matic Stergar Lepo pozdravljeni! Mesec je spet naokoli in z njim nova runda mednarodnih strani. Če sem v prejšnji številki crtil snežne padavine, ki to niso bile, moram tokrat povedati, kako zadovoljen sem, da smo, v vmesnem obdobju, premagali zimo do konca in zdaj lahko že skoraj v kratkih rokavih tekamo naokrog ... V tokratnih mednarodnih straneh bo prostora samo za dve zadevi, in sicer za predstavitev še ene nove krokodilke, simpatične Tjaše Janovljak in za razpis za prijave na EuroJam. Odbor za odpravo je bil že formiran in je začel z delom, vi pa si poglejte zadnjih nekaj številk Tabora in še enkrat preberite, kako se načrtuje tako odpravo, potegnite za rokav svoje programske vodje ... in se, seveda, prijavite! Vse informacije, ki jih potrebujete, lahko najdete v spodnjem razpisu. Ne oklevajte - iz Slovenije nas mora iti najmanj 200!! Do naslednjič zaužijte čimveč pomladanskega sonca! Sem Tjaša in moje taborništvo se je začelo in nadaljevalo v Rodu dobre volje. Tabornica sem že od malih nog. Z leti aktivnosti v rodu prevzemajo mlajši in krajša taborniška neak- tivnost me je prignala v KMD. Gre za to, da se aktiviram na področju, ki me dejansko pritegne in to je povezano z dejavnostjo KMD-ja. Za svet brez meja! Razpis za EuroJam: KRAJ: Hylands park, Chelmsford, Essex v Veliki Britaniji ORGANIZATOR: Angleška skavtska organizacija in Evropska regija ČAS TRAJANJA JAMBOREEJA: od 29. 7. 2005 do 10. 8. 2005 ČAS TRAJANJA ODPRAVE (predviden): od 21. 7. 2005 do 12. 8. 2005 SPLOŠNI POGOJI UDELEŽBE: ■ Vsi udeleženci morajo biti aktivni člani Zveze tabornikov Slovenije s plačano članarino. ■ Vod sestavlja devet udeležencev in vodnik. ■ Prijavijo se lahko kompletni vodi, ali samo posamični udeleženci, le-ti pa bodo vključeni v mešane vode. ■ Udeleženci bodo razdeljeni v starostno različne vode ( 11 do 14 let in 15 do 18 let ). Starejši vodi bodo mešani ■ Prijavnico morajo podpisati starši in načelnik rodu. [ april 21 Slednji jamči za pravilnost podatkov in primernost udeležencev. ■ Zaželeno je znanje tujega jezika, vodniki vsaj pogovorno. ■ Morebitne odpovedi zaradi objektivnih razlogov bomo obravnavali po odpovednih pogojih. ■ V primeru, da udeleženec preneha z aktivnim delom v taborniški organizaciji ne plača članarine, se ga črta s seznama udeležencev. POGOJI ZA UDELEŽENCE ■ Udeleženci so lahko člani rojeni med 30. 6. 1994 in 30. 6. 1987. Posamezne posebnosti bomo obravnavali individualno. ■ Udeleženci morajo biti aktivni v svojih vodih oziroma klubih doslej in do odhoda na jamboree. POGOJI ZA VODNIKE ■ Vodniki morajo imeti ob prijavi opravljen vodniški tečaj in izkušnje pri delu z MČ, GG ali PP. Vodniki morajo aktivno delati v rodu, na območju ali na ravni ZTS na področju programa dela z mladimi. ■ Vodniki morajo biti rojeni pred 30. 6. 1987. ■ Predloge za vodnike pošljite do 30. oktobra 2004. Vodstvo odprave bo glede na število udeležencev izbralo potrebno število vodnikov. Ostali bodo lahko odšli na jamboree kot mednarodno osebje. ■ V kolikor odbor že v času priprav ugotovi, da vodnik ne opravlja svojih dolžnosti ali krši taborniške zakone, se ga lahko zamenja ali izključi iz odprave. MEDNARODNO OSEBJE ( STAFF ) ■ Mednarodno osebje bo sodelovalo pri pripravi in izvedbi programskih in drugih aktivnosti na jamboreeju. ■ Člani mednarodnega osebja morajo znati enega od uradnih jezikov na jamboreeju (angleški ali francoski). ■ Spodnja starostna meja članov mednarodnega osebja je 18 let. Zgornje starostne omejitve ni. ODPOVEDI IN ČRTANJA IZ ODPRAVE ■ V kolikor se v času priprav ugotovi neprimernost udeleženca ali člana osebja, se ga lahko črta iz odprave in se upoštevajo odpovedni pogoji. ■ V kolikor odbor že v času priprav ugotovi, da vodnik ne opravlja svojih dolžnosti ali krši taborniške zakone, se ga lahko zamenja ali izključi iz odprave. ■ odpovedni pogoji: ■ pogoji, ki jih določi organizator, glede odjav in vračila sredstev ■ ne vračamo stroškov, ki so nastali pri organizaciji do odpovedi ali črtanja CENA Cena še ni dokončno oblikovana zaradi usklajevanja cene prevoza in časa trajanja hospitalitya in s tem celotne odprave. Obveznost do organizatorja pa je, da do konca oktobra 2004 prijavimo udeležence in plačamo tabornino.. ■ TABORNINA (za udeležence in vodnike): 264 GBP (približno 95.000,00) ■ TABORNINA (za osebje bo točna cena sporočena kasneje): 233 GBP ■ PREVOZ, BIVANJE PRED IN PO JAMBOREEJU in ORGANIZACIJA ter obvezna oprema (našitki, majice, hlače, nahrbtnik, pulover - dolgi rokav, rutica, pokrivalo ) okvirno okoli 110.000,00 SIT. NAČIN PLAČILA Po plačanem prvem obroku, 20.000,00 SIT ob prijavi, boste prejeli še 4 položnice za dokončno plačilo tabornine, ki jo je potrebno plačati do konca oktobra. Lahko pa jo plačate tudi v enkratnem znesku do 30. 10. 2004. Prijave po 25. 5. 2004 pomenijo manjše število obrokov. Za drugi del stroškov boste položnice (okvirno 5) dobili po 30. 10. 2004, pri čemer je obvezno potrebno upoštevati roke plačil. Dokončna plačila bo potrebno izvesti do 31. 5. 2005. ROK PRIJAV Rok prijav in plačilo prvega obroka je do 25. 5. 2004 . Prvi obrok, ki znaša 20.000,00 SIT nakažite s splošno položnico (vplačnik naj bo udeleženec) na transakcijski račun Zveze tabornikov Slovenije številka 02010-0014142372, sklic na številko 10402+šifra člana. Emil MUMEL, vodja odprave TABORNI[KI VESTNIK UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI april *2004* 22 Namen seminarja za ORGANIZATORJE IN SODNIKE TABORNIŠKIH MNOGOBOJEV na katerega vabimo predvsem vodnike in načelnike družin ter ostale je posredovati znanja potrebna za: ■ kvalitetno organizacijo mnogoboja na občinski, območni ali državni ravni ■ in sojenje v skladu s pravili mnogoboja in sodniško etiko. CILJI ■ spoznati, kaj je potrebno za organizacijo mnogoboja ■ spoznati sodniško etiko in pravila taborniškega mnogoboja ter v praksi preizkusiti sojenje posameznih panog Udeleženci bodo imeli možnost znanje in izkušnje uporabiti na območnih mnogobojih in na državnem (sodelovanje je pogoj za pridobitev sodniške izkaznice). S sodniško izkaznico bodo imeli udeleženci pravico soditi tudi na ROT-u. DATUM IN KRAJ Seminar bo potekal od 7. do 9. maja 2004 na Skomarjih pri Zrečah (prevoz od Zreč do Skomarij bo organiziran po potrebi). CAS PRIHODA IN ODHODA Seminar se bo pričel v petek, točno ob 18. uri, končal pa v nedeljo do 13. ure. POGOJA ■ starost najmanj 16 let, ■ opravljanje funkcije (vodnik, načelnik družine...) ali osvojeno znanje tretjega lista KOTIZACIJA ZA SEMINAR Kotizacija za udeležence iz rodov, članov ZTS, znaša 7.500 tolarjev na udeleženca (kotizacija vključuje bivanje, prehrano, pravila in obrazce za izvedbo mnogoboja ter organizacijo seminarja). Kotizacijo nakažite na transakcijski račun 020100014142372; sklic na številko 00-10502 + šifra rodu pred izvedbo seminarja. ŠTEVILO UDELEŽENCEV IN ROK PRIJAV Število udeležencev je omejeno, zato zaradi zagotovitve mesta prijave pošljite čim prej. Prijavite se na spletni strani znanje.rutka.net najkasneje do 23. 4. 2004. DODATNE INFORMACIJE Morebitna vprašanja naslovite na pisarno ZTS (zts@rutka.net). Lahko pomagaš kot PROSTOVOLJEC, PROSTOVOLJKA (kanarček, kanarcica) v Gozdni šoli ZTS v Bohinju Med poletno sezono v letu 2004 (od junija do septembra) želimo s pomočjo taborniških prostovoljcev in prostovoljk zagotoviti tehnično pomoč pri organiziranju izmen, ki bodo potekale v GŠ ZTS. Zato vabimo aktivne tabornice in tabornike: ■ ki so stari nad 18 let, ■ imajo smisel za delo v skupini in za delo z mladimi in želijo razviti organizacijske sposobnosti, ■ želijo preživeti od 7 do 10 dni počitnic kot osebje Gozdne šole in s tem prispevati k razvoju Gozdne šole kot tabornega centra, k sodelovanju v skupini tehničnega osebja (kanarčki). Naloge prostovoljnega osebja so: ■ opravljanje pisarniškega dela ■ urejanje hiše in tabornega prostora ■ priprava opreme in materialnih sredstev potrebnih za izvedbo programa ■ obratovanje interne kantine v dogovorjenih urah Poleg tega lahko prostovoljno osebje pomaga tudi pri organizaciji programskih aktivnostih, kot so lokostrelstvo, orientacija, življenje v naravi, veslanje in dejavnosti na vodi, planinstvo, kulturno-zabavna animacija in igre. PREDSTAVITVE PROJEKTOV TEMELJNIH IN NADALJEVALNIH TEČAJEV ZA VODJE ENOT Predstavitve projektov za tečajnike temeljnih tečajev (generacije 2003) bodo v torek, 20. 04. 2004 ob 17. uri, za tečajnike nadaljevalnih tečajev (generacije 2003) pa v sredo, 21. 4. 2004 ob 17. uri v sejni sobi na sedežu ZTS, na Parmovi 33 v Ljubljani. Za predstavitev se dogovori z mentorjem (mentor te prijavi na predstavitev). Predstavitve za ostale tečajnike (generacije 2002 in nazaj), bodo v sredo, 21. 4. 2004 ob 18. uri. Prosim posredujte informacijo do tistih članic in članov, ki so v procesu usposabljanja za vodje, saj osebno vabimo samo tečajnice in tečajnike zadnje generacije - to je 2003. Pokrovitelj: MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO RS [ januar 23 PROJEKT: POMLADANSKO UREJANJE IN VZDRŽEVANJE ČISTEGA OKOLJA V LETU 2004 \\ POMLADANSKO UREJANJE IN VZDRŽEVANJE ČISTEGA OKOLJA V LETU 2004 Urejena, čuvana in čista narava je sestavina kakovosti življenja, temeljna prednost in pogoj sodobnega turizma. Cisto, zdravo in urejeno okolje, čiste vode in zrak so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava, sami pa za urejenost in čuvanje okolja ne skrbimo dovolj. Večina ljudi se vse bolj zaveda, kako pomembno je urejeno okolje za kakovost življenja in vse več prebivalcev Slovenije se zavestno in organizirano vključuje v prizadevanja za urejeno okolje. Temeljno načelo - vsak človek naj skrbi za urejenost, predvsem v svojem okolju in v širšem prostoru z medsebojnim sodelovanjem. Z akcijo Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja bomo nadaljevali tudi letos. Pri letošnjem projektu Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja bomo svojo dejavnost usmerjali predvsem v: 1. Projekt Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja je vseslovenska akcija in cilja k urejenemu in čistemu okolju, zavzetem odnosu človeka in družbe do okolja, dvigu ekološke zavesti, povezovanju turizma in naravne in kulturne dediščine. Postalo naj bi najširše gibanje kot uvod v projekt tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna. Pobudnik, nosilec in povezovalec projekta je Turistična zveza Slovenije. K sodelovanju so vabljeni vsi v Sloveniji, da bi predvsem sebi in sosedom, s tem pa tudi turistom uredili in očistili okolje v katerem živimo, delamo, stanujemo in se družimo. Posebej vabimo tudi podjetja, ki tržijo proizvode namenjene urejanju okolja. 2. Pomladansko urejanje okolja bomo okvirno izvajali v drugi polovici marca in v aprilu, odvisno od vremenskih pogojev in upoštevajoč zakonitosti narave. Projekt je povezan s Svetovnim dnevom voda, 22. marcem, velikonočnimi prazniki, dnevom zemlje 22. aprila, 27. aprilom - dnevom upora proti okupatorju in prvomajskimi prazniki. To je povabilo za kar najbolj množično sodelovanje v urejanju okolja. V tem času prihajajo turisti v večjem številu in ti prazniki so običajno kazalci uspešnosti glavne turistične sezone. 3. Urejanje in čiščenje okolja ima dva osnovna cilja: a) odpravljanje vzrokov neurejenega, zanemarjenega in nečistega okolja in b) pomladansko čiščenje in ureditev okolja po zimskem onesnaževanju povsod, kjer ljudje stanujejo, žive, delajo, se družijo. 4. Sestavni del in osrednja akcija projekta Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja je delovna obeležitev svetovnega dneva zemlje 22. aprila 2004. Tudi v soboto in nedeljo, posebej pa v četrtek 22. aprila 2004 ob svetovnem dnevu zemlje, naj teče akcija na urejanju okolja. Namenjena naj bo tudi očiščenju nabrežij potokov, rek, jezer in morja, saj naj bodo vsa nabrežja slovenskih voda - naših turističnih biserov očiščena in lepo urejena, prijazna in vabljiva za domačine in turiste. 5. Pri čiščenju in urejanju okolja naj bi zavzeto in organizirano sodelovali: a) profesionalne organizacije, zadolžene za komunalno in naravovarstveno urejanje krajev, cest, vodnih tokov in nabrežij ter drugi, b) podjetja in ustanove bodo uredila svoja dvorišča, okolja stavb in ostalih prostorov, c) najširši krog ljudi, ki bodo zavestno, prostovoljno, učinkovito uredili svoje bivalno okolje. Profesionalne naloge in strokovne priprave za prostovoljne akcije naj opravijo komunalna podjetja, cestna podjetja, podjetja za urejanje vodotokov in druga v sodelovanju z organizatorji. Prostovoljne dejavnosti bodo organizirala in vodila turistična in planinska društva, lovske in ribiške družine, potapljaška, počitniška, jamarska, športna društva, taborniki, skavti in drugi, v sodelovanju z vodstvi krajevnih skupnosti in strokovnih služb v občini. Ribiške in lovske družine in nekatera druga društva bodo svoje TABORNI[KI VESTNIK UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI april *2004* 24 akcije urejanja okolja opravile tedaj, ko to narekujejo in omogočajo zakonitosti narave. Pomembne so tudi aktivnosti osnovnih in srednjih šol, podjetij, zavodov in občanov v svojem delovnem okolju ali podjetju, tovarni itd. Zavzemamo se, da se dela pri pomladanskem urejanju in čiščenju okolja izvajajo tudi kot javna dela v organizaciji enot zavodov za zaposlovanje. V pomladansko urejanje okolja naj se vključijo zavodi za zaposlovanje in k sodelovanju povabijo nezaposlene. 6. Za uspešno pripravo, vodenje in izvedbo pomladanskega urejanja okolja naj pristojni organi občin v sodelovanju z župani in upravnimi enotami organizirajo operativna delovna telesa (odbore, štabe), ki bi koordinirali in usmerjali aktivnosti. V teh delovnih telesih naj bodo odgovorni predstavniki izvajalcev akcije (turističnih in drugih društev oziroma zvez, komunalnega, cestnega, vodnega gospodarstva, področne zbornice, inšpekcije, organi za notranje zadeve in drugi). Organizatorjem priporočamo, da zaradi uspešnosti najprej pripravijo pregled tistih točk, kjer je nujno opraviti čiščenje. Posebno pozornost pomladanskemu čiščenju kaže posvetiti v večjih mestih (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica itd.) in še zlasti v primestnih okoljih. Posebej priporočamo aktivno sodelovanje sredstev informiranja pri spodbujanju in spremljanju aktivnosti, predstavljanju rezultatov, opozarjanju na slabosti in podobno. 7. Pomladansko urejanje okolja bi kazalo usmeriti predvsem na področja - odvisno od razmer in posebnosti kraja: - urejanje okolice hiš, stanovanjskih blokov, vasi, mest, ulic, kjer ljudje stanujejo; - urejanje okolice, trgovin, gostinskih objektov, podjetij, bank, avtobusnih postaj, bencinskih servisov, pošt, železniških postaj, mejnih prehodov, planinskih in drugih domov in drugih javnih objektov; - urejanje okolice kulturnih objektov, spomenikov, cerkva, pokopališč; - urejanje okolice športnih objektov (igrišča, domovi, dvorane itd.); - urejanje cest, postajališč, pločnikov, prehodov za pešce, prometne signalizacije, pranje ulic v mestih, čiščenje pešpoti, kolesarskih stez; - urejanje nabrežij in gladine potokov, rek, jezer, slapov, morske obale, kopališč; - urejanje športnih objektov, igrišč in njihove okolice, smučišč; - urejanje parkov, klopi, zelenic, nasadov, vrtov in drugih zelenih površin, gozdnih poti in površin, popravilo ograj; - urejanje odlagališč za odpadke, odprava tistih, ki niso na za to določenih lokacijah, preprečevanje črnih odlagališč; - posebno pozornost posvetiti ureditvi okolice hotelov, gostiln, bifejev in vseh drugih turistično zanimivih objektov; - urejanje (barvanje in napisi) obvestilnih in opozorilnih tabel: - urejanje nabrežij in okolice železniških prog. 8. Predlagamo, da urejanje in čiščenje okolja organiziramo v vseh naseljih, vaseh, krajevnih skupnostih, mestih, ulicah, podjetjih, šolah, ustanovah, skratka povsod, kjer ljudje stanujejo, delajo in živijo. Prav tako predlagamo, da lahko organizator določi datume, kdaj bodo potekale množične akcije v krajevni skupnosti, občini, podjetju ali šoli. Organizatorji sami določijo datume aktivnosti in prednostne obveze ter zagotovijo pogoje za uspeh akcije, profesionalne organizacije pa poleg svojih obveznosti slednje tam, kjer je to potrebno (orodje, zaščitna sredstva, odvoz smeti, pranje ulic itd.). V večjih mestih naj se pri turističnih društvih ali zvezah organizira stalna turistično- ekološka patrulja, ki naj odkriva črne točke in pristojne opozarja na njihovo odpravo. 9. Celotno dejavnost je pomembno tudi promocijsko dobro pripraviti in voditi (plakati, letaki, osebna vabila itd.). Redakcijam sredstev javnega obveščanja priporočamo, da so udeleženci v projektu in samostojno oblikujejo svoje aktivnosti. 10. Pomladansko urejanje okolja zahteva kakovostno pripravo, strokovno izvedbo in profesionalnost. Organizatorji bodo posebej poskrbeli za varnost udeležencev in zagotovili tehnične pogoje in sredstva za uspešno čiščenje in urejanje. Nabrežja rek in druga težja opravila naj izvajajo profesionalne organizacije in strokovno usposobljene ekipe, datume pa prilagodijo vremenskim razmeram. Finančna sredstva bo treba pravočasno zagotoviti iz sredstev profesionalnih podjetij oziroma organizacij in namenskih sredstev občin. 11. Pomladansko urejanje okolja je sestavni del celoletnega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki ga bomo izvajali celo leto 2004, v tem okviru pa poteka tudi tekmovanje krajev za najbolj urejenega v Sloveniji V Slovenija J MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO RS TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE RAZPIS za BičIkLetO žUr 2oo4 Ku, ku pomlad je spet tu. In z njo prihaja tudi maj, mesec ljubezni, kresov, Evrope, prvega namakanja v morju.. .In z majem se vrača letos 12. Bičikleta žur. Ker nam je zima zameglila spomin, naj vas spomnimo, da je to tekmovanje enkratnih občutkov ob počenih zračnicah, ob praskah robid in kvalitetno smrdečih štunfov. Pedaliranje v blatne klance velja za izjemno doživetje, kot tudi degustiranje dobre primorske hrane. Tekmova- nje, kjer ni važno zmagati, ampak sodelovati ter se zraven tudi dobro zabavati. Tako, ne verjamete? Pa ste kdaj metali kolo v daljavo, preizkušali svoje kulinarične sposobnosti pri peki rib, hitrostno flikali zračnico, ... Dobimo se 8. maja, najkasneje do 7.00 na taborniškem prostoru nad Jagodjem (Izola). Možno bo prespati iz petka na soboto, kot tudi iz sobote na nedeljo, saj tako ne boste zamudili ta prave ZaBaVe z glasbo in pokušino ribjih jedi iz kantine, ki jo vsako leto pripravimo za udeležence po tekmovanju. Seveda pa ne pozabite na šotore. En tekmovalec(-ka) v ekipi je lahko leto starejši(-a) oziroma mlajši(-a). Tekmovalci, mlajši od 18 let morajo ob prijavi predložiti izjavo staršev. Tekmovanje je odprtega tipa, tako da se ga lahko udeležijo tudi tisti, ki niso člani taborniške organizacije (rekreativci), ki se bodo skupaj s taborniškimi ekipami potegovale za VELIKO NAGRADO RJS. Pedalira se v treh kategorijah: 1. taborniki od 15 do 17 let 2. taborniki od 18 do 99 let 3. rekreativci od 99 do 15 let Tako taborniške kot rekreativne ekipe morajo biti tričlanske. Ekipe so lahko mešane. Popolnoma ženske ekipe imajo olajšave pri "fizičnih" preizkušnjah. ŠTARTNINA: znaša 10.500 SIT/ekipo, za ekipe, ki se bodo prijavile do 30. aprila 2004, oziroma 15.000 SIT/ekipo, za zamudnike in prijave na štartu. Štartnino nakažite do sobote 30. aprila na: TTR račun RJS Izola 10100-0029096891 (Banka Koper) s pripisom "za Bičikleta žur". Štartnina vključuje: majico, našitek, barvno karto, zajtrk, dva topla obroka (kosilo in večerja med sobotnim večernim programom), ter popotnico za vsakega udeleženca. OBVEZNA OPREMA: Ekipna - prva pomoč Osebna - gorsko kolo, čelada, jedilni pribor in menažka, rutica (za tabornike), pribor za krpanje zračnic (lepilo in "flike"), zračna tlačilka, rezervna zračnica. PRIJAVE sprejemamo le na naslov: Teja Vidic, IX. Korpus 30, 6310 IZOLA Prijave morajo vsebovati fotokopijo plačane položnice za vplačilo štartnine, ime ekipe in rodu, kategorijo, v kateri namerava ekipa tekmovati, naslov in telefonsko številko vodje ekipe. Prijave, ki ne bodo vsebovale vsega zgoraj naštetega, ne bodo veljavne! Za vse informacije pokličite 041/226-908 (Teja) ali 031/377-588 (Vilette) in ne pozabite pogledati na uradno spletno stran tekmovanja ... www.bici.rutka.net Število ekip je omejeno, zato pohitite s prijavami. Izkažite se in pridite v krojih. Taborniški pozdrav! SEZNAM PREJEMNIKOV ODLIKOVANJ IN PRIZNANJ V LETU 2003 POHVALA ZTS PRIIMEK ROD MILKO OKORN ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA MATEJ MIS ROD ROŽNIK DARKO JENKO ROD SKALNIH TABOROV METKA BEHEK ROD ZELENE ROGLE SAMO VODOPIVEC ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA PRIMOŽ VENIŠNIK ROD BIČKOVA SKALA JANEZ KUMŠE ROD BIČKOVA SKALA MIRO ŠČEKIČ ROD BIČKOVA SKALA MARJAN HROVAT ROD BIČKOVA SKALA TANA LIPOVŽ ROD BIČKOVA SKALA JAKA FORTUNA ROD BIČKOVA SKALA MAJA ŠIRCA ROD BIČKOVA SKALA ROK TAVČAR ROD BISTRIŠKIH GAMSOV EVELIN KOLAR ROD BISTRIŠKIH GAMSOV MOJCA GJURIN ROD BISTRIŠKIH GAMSOV ŽIGA ŠUC ROD BISTRIŠKIH GAMSOV BRIGITA CRLJENIC ROD BISTRIŠKIH GAMSOV TINA SROVIN ROD BISTRIŠKIH GAMSOV DUNJA CVEK ROD BISTRIŠKIH GAMSOV MAJDA MELE ROD BISTRIŠKIH GAMSOV DAVID URANKAR ROD BISTRIŠKIH GAMSOV ALENKA MELE ROD BISTRIŠKIH GAMSOV IRENA MAVRIN ROD BISTRIŠKIH GAMSOV KORADO PUCER ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV JOŽE ISKRA ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV DINKO SKRT ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV TATJANA BELUŠIČ ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV MIHA UJČIČ ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV KATARINA DEKLEVA ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV DANICA KLEMENČIČ ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV VESNA BOŠTJANČIČ * ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV PETRA ŠAJN * ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV POLONA SIMONIČ * ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV MIHA MENARD * ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA JASNA BAJC ROD LOUIS ADAMIČ MAJA JELENČIČ ROD LOUIS ADAMIČ Vesna ISTENIČ ROD SRNJAK Anja SEDEJ ROD SRNJAK Zsolt PRošic ROD vidra TABORNI[KI VESTNIK UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI april *2004* 26 Doris Vucko ROD vidra Nives Graj ROD vidra Katja Kustec ROD vidra Vida Fifonja ROD vidra ANDREJA GOMBOC ROD PUSTI GRAD KLEMEN CADEŽ ROD SVOBODNEGA KAMNITNIK ROD KRAŠKIH J'RT SEŽANA ROD PUSTI GRAD ŠOŠTANJ ROD SVOBODNEGA ŠKOFJA LOKA KAMNITNIKA BRONASTI ZNAK ZTS PRIIMEK ROD BORUT GRLJ PODGORSKI ROD MARKO ŠAJN PODGORSKI ROD BOŽENKA ŠAJN PODGORSKI ROD FRANC PROSEN PODGORSKI ROD LJUBA ULJAN PODGORSKI ROD JOŽE ISKRA PODGORSKI ROD JAKA LEVICNIK ROD BICKOVA SKALA ROBERT TELL ROD BICKOVA SKALA TADEJ GORENJAK ROD ZELENE ROGLE DAMIR MOCIC ROD ZELENE ROGLE ALEŠ BRINOVEC ROD BISTRIŠKIH GAMSOV TEO LUŽAR ROD BISTRIŠKIH GAMSOV JANA MAVRIN ROD BISTRIŠKIH GAMSOV ALEKSANDER BELEC ROD BISTRIŠKIH GAMSOV SANJA BEKRIC ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV TADEJA PIRIH ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV FRENK PRELEC ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV MITJA PUGELJ ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV MARTINA MRŠNIK ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV NATAŠA MIZGUR ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV SAŠA TERNOVEC * ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV TADEJA KAPUN * ROD ZELENE ROGLE TINA MELE * ROD BISTRIŠKIH GAMSOV ANDREJ BREZEC ROD LOUIS ADAMIC BRANKO ŠKRJANEC ROD LOUIS ADAMIC FRANC VIDMAR ROD LOUIS ADAMIC URŠKA GLIHA ROD LOUIS ADAMIC MOJCA ŠPACAPAN ROD LOUIS ADAMIC IRENA GANTAR ROD LOUIS ADAMIC MOJCA ŠIROK ROD LOUIS ADAMIC Martin vidmar ROD SRNJAK Matej Milavec ROD SRNJAK PRIMOŽ Sedej ROD SRNJAK Polona Sedej ROD SRNJAK Matej Cerpic ROD SRNJAK Nina Markovic ROD vidra Zlatka jerebic ROD vidra Aleš Hren ROD SRNJAK Matej Vidmar ROD SRNJAK Benjamin Možina ROD SRNJAK Marinka Istenic ROD SRNJAK Gordana ŠOVEGEŠ ROD vidra SREBRNI ZNAK ZTS PRIIMEK ROD OLJA PLEŠ ROD BICKOVA SKALA IRIS SKRT ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV MIHA ŠKERLAVAJ ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV ALEKSANDER MORANO ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV NATAŠA ZEMLJIC ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV MONIKA URH ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV ALBERT LICAN ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV POLONA CELIGOJ ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV GREGOR KOVACIC ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV INGRID FATUR ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV MIMICA SURINA ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV ZLATI ZNAK ZTS PRIIMEK ROD VESNA CVEK ROD BISTRIŠKIH GAMSOV ANDREJ RUTAR ROD MLADI BORI LEON ROLIH ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV Gordana ŠOVEGEŠ ROD vidra ZLATA PLAKETA ZTS IME KRAJ LETO UST. ROD BICKOVE SKALE LJUBLJANA 1953 ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV ILIRSKA BISTRICA 1953 ROD SREBRNEGA GALEBA KOPER 1953 ROD SKALNIH TABOROV DOMŽALE 1953 ROD VISOKEGA MACESNA MARIBOR 1953 ROD VIDRA LENDAVA 1953 ROD MODREGA VALA TRST - GORICA 1953 PISNA ZAHVALA ZA NEČLANE - ORGANIZACIJE IN POSAMEZNIKE IME OZ. IME ORGANIZACIJE KRAJ_ LOJZE KONDA KAMNIK OŠ FRANA ALBREHTA KAMNIK PORSCHE INTER AUTO D.O.O. LJUBLJANA SITECO D.O.O. MARIBOR ŠTUDENTSKI SERVIS LJUBLJANA LJUBLJANA ELEKTRONABAVA D.O.O. LJUBLJANA OBČINA GROSUPLJE GROSUPLJE MTS D.O.O. RUŠE Kosovelov dom, Sežana Sežana Janez Turk Logatec Občina Logatec Logatec Bojan Hojnik Lendava Franc Žižek lendava Vilijem Sekeres Lendava Občina Lendava Lendava O.Š. ŠKOFJA LOKA-MESTO ŠKOFJA LOKA GIZELA ŠOVEGEŠ KATJA NEMEC Posebno priznanje IME_PRIIMEK Justina Ivanuša Janez Bošnak Arpad Gaal Branko Horvat Darko Lenarčič ČIVRE ERIKA DUŠAN NEMEC MARIJA HORVAT CVETKA POLAK CILKA HORVAT Osnovna sola Odranci Odranci Dvojezična osnovna sola I Lendava Osnovna šola Prežihovega Voranca Srednja Bistrica KREARTA Dnevnik M.[ Ponedeljek, 9.3.1864 Danes sem v starem antikvariatu na zadnji polici našla ves zaprasen pergament, za katerega zgleda, da so ga tam pozabili vsaj sto let nazaj. Na pergamentu je bil nenavaden zemljevid otoka in na njem je bila narisana štjrna (beri: vodnjak), zadaj pa je bila tale pesem: Sredi Krasa je en otok, Sredi otoka pleme ždi, Sredi kamnov in borovcev, Pazi, da te ne ulovi. Ajehasarab, u ajehasarab... Pridi, pridi le iskalec, Čaka velik te zaklad, Ki ga straži strasno pleme In Pliska Pliska njihov vrač. Ajehasarab, u ajehasarab. (melodija: Gusarska) Takoj sem stekla k mojim Petim prijateljem in začele so se priprave. Na trgu Karsika smo za en liter terana in en pršut dobili vse potrebno in se vkrcali na ladjo Zlati čoln znanega kapitana Luckyja Kosovelusa. Petek, 13.3.1864 Plujemo že štiri dni in danes zvečer nas je zajela huda nevihta. Tako velikih valov še nisem videla. Ne vem če bomo dočakali jutrišnji dan. Pa tako blizu smo bili. Huda nevihta je uničila ladjo in po nekakšnem čudežu ste priplavali na pravi otok. Vi ste edini preživeli, vi ste naši BRODOLOMCI!!! Brodolomce je zajelo strašno ljudožersko ljudstvo in jih na otoku Pliskovica zaprlo v ječo. Da bodo lahko ostali živi, se bodo morali dobro potruditi. Zabavati bodo morali pleme in še najbolj vrača Plisko - Plisko, odpravili se bodo na neverno pot, kjer bodo zbirali darove za zmaja Sedmoglavca, da nebi sami postali ti darovi. Gradili bodo vodnjake in hiše ter sprejeli plemenske navade. Mogoče jim bo uspelo pobegniti in oditi na lov za skritim zakladom ter spustiti še zadnjo signalno raketo. Mogoče pa ne! Če pa pobegnejo je edina možnost, da preživijo, to da se udeležijo enega izmed plemenskih obredov. KREARTA 2004 7. - 9.maj 2004, Youth hostel Pliskovica (www.pliska.org) Cena tridnevne dogodivščine 6.500 SIT (bivanje v objektu, prehrana, program.) Prijave na spletni strani znanje.rutka.net ali e-naslovu pugy@rutka.net do 23.4.2004 PRIDOBIVANJE ZNANJA S PODROČJA SPECIALNOSTI želimo ponuditi znanja in spretnosti s katerimi bomo pri članih, vodnikih in načelnikih skrbeli za kvalitetno delovanje na področju taborniških specialnosti, ki so za taborništvo še posebej pomembne. LOKOSTRELSKI TEČAJI, Gozdna šola Bohinj, 24. 7 - 31. 7. 2004 Tečaj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki želijo obogatiti lastno znanje na tem področju, vodnikom kot pomoč pri delu v vodu in načelnikom za zagotavljanje podpore za izvajanje teh vsebin v rodu. Tečaj organiziramo skupaj z Lokostrelsko zvezo Slovenije. Vsi tečaji so verificirani pri svetu za šport RS in omogočajo pridobitev licence strokovnega delavca v športu. Udeleženci bodo lahko sodelovali na naslednjih stopnjah usposabljanja:' tečaj za lokostrelce - začetnike ■ izpopolnjevalni tečaj lokostrelstva ■ tečaj za vaditelje lokostrelstva TABORNI[KI VESTNIK UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI april *2004* 28 ■ tečaj za učitelje lokostrelstva ■ tečaj za sodnike na lokostrelskih tekmovanjih Pogoji: ■ kandidati tečaja za lokostrelce - začetnike morajo biti stari najmanj 14 let ■ kandidati tečaja za vaditelje lokostrelstva morajo biti vodniki ■ pri tečaju za vaditelje in učitelje lokostrelstva gre za praktični del, splošni del tečaja pa se opravlja na Fakulteti za šport Vodja tečaja: Frane Merela, inštruktor specialnosti lokostrelstva v ZTS (frane.merela@guest.arnes.si). Naziv: udeleženci bodo pridobili naziv v skladu z opravljenim tečajem. TEČAJ PREHRANE V NARAVI, Črni dol pri Il. Bistrici, 27. 6. -4. 7. 2004 Tečaj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki želijo obogatiti lastno znanje na tem področju, vodnikom kot pomoč pri delu v vodu in načelnikom za zagotavljanje podpore za izvajanje teh vsebin v rodu. Udeleženci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih področij: ■ Narava in rastlinski svet. ■ Užitne in strupene rastline za zdravje. ■ Priprava obroka. ■ Užitne in strupene rastline za prehrano. ■ Nabiranje in priprava užitnih divjih rastlin. Pogoja: ■ starost najmanj 15 let ■ osnovna znanja zahtevana z veščino zdrava prehrana in higienik Vodja tečaja: Borut Cerkvenič, inštruktor prehrane v naravi (borut.cerkvenic@guest.arnes.si). Naziv: po opravljenem tečaju bodo udeleženci pridobili naziv specialist pripravnik. Vsi, ki ste v preteklih letih že sodelovali na tečaju prehrana v naravi in želite postati specialisti, se lahko udeležite tečaja Raba užitnih rastlin za prehrano in zdravje, ki bo potekal od 1. - 4. 7. 2004. Podrobne informacije so na razpolago pri vodji tečaja -borut.cerkvenic@guest.arnes.si. S tečaji za PRIDOBIVANJE ZNANJA S PODROČJA SPECIALNOSTI želimo ponuditi znanja in spretnosti s katerimi bomo pri članih, vodnikih in načelnikih skrbeli za kvalitetno delovanje na področju taborniških specialnosti, ki so za taborništvo še posebej pomembne. TEČAJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE, Gozdna šola Bohinj, 24. 6. - 1. 7. 2004 Tečaj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki želijo obogatiti lastno znanje na tem področju, vodnikom kot pomoč pri delu v vodu in načelnikom za zagotavljanje podpore za izvajanje teh vsebin v rodu. Udeleženci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih področij: ■ Geografska orientacija. ■ Splošno o kartah, vrste in lastnosti kart, geografska vsebina. ■ Branje kart in kartometrija. ■ Merjenje in ocenjevanje v naravi. ■ Kompas in drugi tehnični pripomočki za orientacijo. ■ Gibanje po terenu s pomočjo kompasa in karte. ■ Skica terena, izdelava skice. ■ Orientacija na terenu. Pogoja: ■ starost najmanj 15 let ■ osnovno znanje drugega lista Vodja tečaja: Blaž Grapar, specialist orientacije in topografije (blaz.grapar@email.si). Naziv: po opravljenem tečaju bodo udeleženci pridobili naziv specialist pripravnik. TEČAJ BIVANJA V NARAVI IN PIONIRSTVA , Ilirska Bistrica, 22. 7. - 27. 7. 2004 Tečaj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki želijo obogatiti lastno znanje na tem področju, vodnikom kot pomoč pri delu v vodu in načelnikom za zagotavljanje podpore za izvajanje teh vsebin v rodu. Udeleženci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih področij: ■ Poznavanje vrvi in vozlov. ■ Osnove bivanja v naravi. ■ Ognji, ognjišča, način prižiganja ognja. ■ Odnos preživetnika do narave in oprema preživetnika. ■ Izdelava pionirskih objektov. ■ Priprava hrane v naravi. Pogoja: ■ starost najmanj 15 let ■ osnovna znanja zahtevana z veščinami: Orodjar, Taborni izumitelj, Vrvar in Nastanjevalec. Vodja tečaja: Aljoša Rejc, specialist pionirstva in bivanja v naravi (zeko@rutka.net). Naziv: po opravljenem tečaju bodo udeleženci pridobili naziv specialist pripravnik. Vsi, ki ste v preteklih letih že sodelovali na temeljnem tečaju in želite postati specialisti, se lahko udeležite nadaljevalnega tečaja, ki bo potekal od 27. 8. - 3. 9. 2004. Podrobne informacije so na razpolago pri vodji tečaja - matic.cufer@rutka.net. VODNIŠKI TEČAJI PO OBMOČJIH Celjsko-zasavsko območje: Rod jezerskega zmaja, Ribno, julij Rod zelene Rogle, Skomarje, med jesenskimi počitnicami Dolenjsko območje: Borut Pelko, borut.pelko@drustvo-dns.si. Gorenjsko območje: OO Gor, Marindol, 20. - 30. avgust, barbara.erzen@rutka.net. Južnoprimorsko-notranjsko območje: Potrebe po izobraževanju vodnikov pošljite Gašperju Rupniku, guster@rutka.net. Koroško območje: Janez Rošer, janez.roser@email.si. Obljubljansko območje: Obljubljanska OO, 16. - 27. avgust Meti Pozek, meti@pozek.net Ljubljansko območje - MZT: Mestna zveza tabornikov Luka Kronneger; kronglc@siol.net. Mariborsko območje: OO Maribor Cojzarica, Ruško Pohorje, 20. - 27. avgusta Boris Volarič, vol@rutka.net. Pomursko območje: OO Pom, julij Severnoprimorsko območje: OO SPrim, avgust SPLOŠNI POGOJI IN ROKI PRIJAV Rok prijav za udeležence je 30. maj 2004. V primeru večjega števila prijav kot je predvidenih mest, bomo upoštevali datum prijave. Kasnejše prijave bomo sprejemali samo v primeru popolnitve mest za posamezne tečaje, seminarje in delavnice. Če bo prijav manj, kot je najmanjše predvideno število udeležencev za posamezen tečaj, seminar ali delavnico, bo ta odpovedan. Pri pogojih za starost udeleženk in udeležencev velja koledarsko leto. Prijava je potrjena, ko je nakazana polovica tečajnine; drugo polovico je potrebno poravnati najkasneje 20 dni pred začetkom tečaja. Roki za odpoved udeležbe: ■ nad 20 dni pred začetkom tečaja - brez stroškov ■ od 20 do 7 dni pred tečajem - organizator zadrži 10% tečajnine (administrativni stroški) ■ kasnejša odpoved - organizator zadrži 50% tečajnine (stroški organizacije). Prijave zbiramo preko spletne prijavnice na znanje.rutka.net. Dodatne informacije na spletni strani znanje.rutka.net. Vprašanja pošljite na zts@rutka.net. S tečaji za USPOSABLJANJE NA PODROČJU VODENJA želimo ponuditi znanja in spretnosti s katerimi bodo vodje skrbeli za kvalitetno delovanje organizacijskih enot (družine, kluba) in izvajanje taborniškega programa. TEMELJNI TEČAJ ZA VODJE ENOT (načelnike družin, klubov) Gozdna šola Bohinj, 15. - 22. 8. 2004 Tečaj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki že opravljajo ali bodo opravljali funkcijo načelnika družine oz. kluba. Udeleženci bodo osvojili osnovno znanje in spretnosti iz naslednjih področij: ■ poznavanje strukture in sistema delovanja organizacije ■ razumevanje poslanstva, temeljnih načel in vzgojne vloge organizacije ■ orodja za delovanje, planiranje in izvajanje ■ poznavanje programa ZTS ■ odnos mladi - družba Pogoja: ■ starost najmanj 17 let ■ osnovno znanje drugega vozla (za tabornike) ali druga primerljiva znanja Vodja tečaja: Nina Arnuš, Miha Škofic Naziv: po opravljenem tečaju bodo udeleženci pridobili naziv Vodja - načelnik družine, kluba. Na podlagi opravljanja funkcije načelnika družine, kluba v rodu bodo udeleženci pridobili tudi mednarodno oznako (rutica in obroček). NADALJEVALNI TEČAJ ZA VODJE ENOT (načelnike čet, rodov) Gozdna šola Bohinj, 15. - 22. 8. 2004 Tečaj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki že opravljajo ali bodo opravljali funkcijo načelnika čete oziroma rodu. Udeleženci bodo nadgradili in razširili znanje in spretnosti iz naslednjih področij: ■ poznavanje strukture in sistema delovanja organizacije ■ razumevanje poslanstva, temeljnih načel in vzgojne vloge organizacije ■ orodja za delovanje, planiranje in izvajanje ■ poznavanje programa ZTS ■ odnos mladi - družba Pogoja: ■ starost najmanj 18 let ■ opravljen temeljni tečaj za vodje enot in predstavljen projekt Vodja tečaja: Tine Radinja Naziv: po opravljenem tečaju bodo udeleženci pridobili naziv Vodja - načelnik čete, rodu. Na podlagi opravljanja funkcije vodje v rodu bodo udeleženci pridobili tudi mednarodno potrdilo in oznako (ogrlica). m 30 j PREDSTAVIJO SE Lrga Ekipa RutkaNET-a Tokrat o pridnih mravljicah, ki nas povezujejo s svetom, obveščajo o vsem mogočem in nemogočem, nas zabavajo in nas vabijo na klepete. S kakšnim delom se ponašajo pa več oni sami. Skupaj z njimi na www.rutka.net! Purgy Kako si v vaši ekipi Rutke razdelite naloge? Kdo kaj opravlja? Komunikacija med člani ekipe RutkaNET-a poteka večinoma preko elektronske pošte, od časa do časa pa se dobimo "v živo" in kakšno rečemo. Skrbim za: - pomoč uporabnikom - HelpDesk (pozabljena gesla, težave s poštnim predalom, ...), - administracijo uporabnikov (dodeljevanje pravic in prostora, kreiranje), - administracijo strežnikov, - uvajanje novih članov ekipe RutkaNET, - novice, - TIS (http://tis.rutka.net/), - oglase (http://oglasi.rutka.net/), - akcije (http://akcije.rutka.net/), - strani rodov (http://rodovi.rutka.net/), - administracijo mailing list, - pravilnost podatkov, linkov, ipd. na straneh RutkaNET-a. Pa še kakšna reč je, ki sem jo pozabil. Seveda pa popravim tudi kakšno napako na straneh, ki jo sporočijo obiskovalci. Kaj pa sploh dela ekipa RutkaNET? Najprej moram povedati eno zelo pomembno reč. Vsi pri Rutki delamo prostovoljno in za naše delo ne preje- mamo nikakršnega plačila. Zato prosim vse, ki bi kaj radi od ekipe ali posameznikov, da ste potrpežljivi. Rutka-NET ni naša služba; delamo v prostem času. Neučakanost uporabnikov občutim predvsem jaz, ko me "gnjavijo", če njihovega problema ne rešim takoj. Včasih se zgodi, da me v poštnem predalu čaka tudi več sporočil istega človeka, ki je ves tečen in togoten, ker mu še nisem pomagal. Delamo za naše uporabnike. Poskušamo naredit spletni servis, ki bi bil uporabniku prijazen in varen. Veliko se ubadamo z virusi, ki dnevno krožijo po internetu. Skušamo preprečiti, da bi se širili med našimi uporabniki. Seveda pa virusi niso naša glavna skrb. Precej časa namenimo izdelavi in prenavljanju internetnih strani. Ob tej priložnosti naj povabim vse, ki vas zanima sodelovanje z ekipo Rut-kaNET, da si ogledate stran http://aktualno.rutka.net/novi/ ali pa pišete na na- slov info@rutka.net in poveste, kako ze-lite sodelovati z nami. Prav tako bomo z veseljem sprejeli vsakršno idejo, kako spletni servis RutkaNET še izboljšati ali popraviti. Mitja Pugelj - Mitko, RSR Kakšnih "srfarjev" si želite rutkovci? Vas odziv uporabnikov kakorkoli obremenjuje oz. spodbuja? Želim si tabornike, ki bi redno obiskovali Rutko in cenili delo ekipe (če ne zaradi drugega vsaj zato, ker je prostovoljno). Seveda je fajn, če te kdo kdaj pa kdaj spodbudi, pohvali ali pograja tvoje delo, saj tako dobiš odziv na to, kar si naredil. V ekipi nimam posebne funkcije, kot večina sem "zadolžen" za pisanje PHP skript (skriptni jezik za pisanje spletnih aplikacij) in včasih izdelavo HTML strani. Sicer pa vsak naredi to, kar hoče oz. to, kar misli, da [ april 31 -M- april 1954 (14.) V Zagorju ob Savi so ustanovili Odred črnih krtov. O-koledar / APRIL 2004 Ureja: Bubi Datum Status Organizator Karta 4. 4. DP dp [OK Crngrob - Mlinar 17.4. OLP3 OK Azimut Idrija (mesto) 18.4. SOL2 OK Azimut Vojsko 20.4. [T / OZS/[OU Rožna park or. dolina 25.4. MtbO OK Polaris Udinboršt 9.5. OSL6 OK Polaris Rožnik OLP - Orientacijska liga Primorske SOL - Slovenska orientacijska liga MtbO - Orientacija z gorskimi kolesi DP dp - Državno prvenstvo na dolge proge ŠT - študentska/dijaška tekma Več informacij o vseh tekmah dobite na uradni strani Orientacijske zveze Slovenije: http://www.orientacijska-zveza.si. Začetnikom in rekreativcem, ki bi se radi poskusili v orientacijskem teku še posebej priporočamo majsko tekmo na Rožniku, ki jo odlikujeta prijetno razgiban teren in preprostejša orientacija. Zakaj na TEČAJ PIONIRSTVA IN BIVANJA V NARAVI, 22. 7. - 27. 7. 2004 • ker vsako teoretično spoznanje preizkusim tudi v praksi • ker poteka celoten tečaj po metodi "učenje skozi delo" • ker delam v skupini ter tako krepim timski duh • ker si vse, kar potrebujem, pripravim sam • ker mi pri tem pomagajo in svetujejo specialisti • ker teoretično podlago podajajo tako izkušeni taborniki kot tudi strokovni predavatelji • ker tečaj poteka v sproščenem duhu in kljub vsemu delu vedno ostane tudi čas za spoznavanje in druženje ob tabornem ognju • ker tečaj poteka v neokrnjeni naravi, daleč proč od civilizacije • ker tečaj omogoča napredovanje do specialista pionirstva in bivanja v naravi • ker znanje s tečaja lahko s pridom uporabim pri delu z vodom, v rodu in za lastno napredovanje 32 j IZLETI V NARAVO Urška in Andrej Stritar Po slovenski Cicariji Pohodniška pomlad na prijaznih primorskih vzpetinah Pomladno sonce je običajno posebno vabljivo, tudi zimske zapečkarje privabi ven v naravo. Zimo v prvih koledarskih mesecih najhitreje preženemo prav na Primorskem. Razgibana, zakrasela pokrajina se lahko pohvali tudi s številnimi prijaznimi vzpetinami, ki jih je vredno obiskati. Se en vrh na poti Večina slovenskih pohodnikov dobro pozna Slavnik, saj je s svojimi 1028 metri najvišji vrh slovenske Istre. V jasnem in umitem vremenu nas nagradi z imenitnimi razgledi daleč naokoli. Vzpon nanj pa se splača tudi zaradi botaničnih in rekreacijskih užitkov, na vrhu v Tumovi koči lahko poplaknemo suha grla in potolažimo lačne želodce. Planinski promet je tu gori ob prostih dneh zelo živahen, tako po številu obiskovalcev kakor po mednarodni udeležbi. Ob nedeljah je v Podgorju, naselju pod njim, kar težko najti prosto parkirišče. Gneči pa se lahko tudi umaknete ter si poiščete svojo romantiko le malo stran, na prijaznih vzpetinah naprej proti vzhodu, tik ob hrvaški meji. Koj-nik, Golič, Kavčič in Lipnik so imena širokih travnatih vrhov, potisnjenih nedaleč stran od nevidne mejne črte s sosednjo državo. S travo poraščene vzpeti- nice, ki nam aprila in maja ponudijo prave botanične užitke (narcise najdemo tudi na tem koncu Slovenije), so deli nekakšne prostrane planote, ki se vleče vse tja na hrvaško stran do najizrazitejše Zbevnice. Prizadevni domačini iz Zazida so dobro poskrbeli za svoje pogorje. Na vrhovih so skrinjice z vpisnimi knjigami, pokončna znamenja, poti so označili z markacijami in kažipoti. Paziti moramo, da nas ne odnese čez hrvaško mejo, saj ta ni označena. Z vrha Goliča nikar naravnost naprej po slemenu proti vabljivi Zbevnici. Zaviti je treba desno, navzdol, na zadnji slovenski vrh, Kavčič. Na Hrvaško se na tak način pač ne sme. Hoja po prostranih travnatih pobočjih in nizkih slemenih je v lepem vremenu res prijetna. Našo radovednost spodbuja odsekani, z modernimi posegi ranjeni kraški rob ter valovita is- trska pokrajina, za katero se bolj sluti morje. Pogledi pa se ustavljajo tudi v skrivnostnem svetu Čičarije ter sever-noistrske pokrajine, pozabljene od boga in oblasti. Naselja na hrvaški strani, ki so od nekdaj gravitirala proti Trstu, so ostala brez mejnega prehoda slepo črevo svoje matične države. Ne pozabite, tu domuje in poplesuje živahna burja. Takrat pa so užitki spet drugačni, dinamični, lahko tudi precej mrzli. Izhodišče: Zaceli bi lahko v kraju Podgorje pod Slavnikom, od koder je dobra ura vzpona po markirani poti na Kojnik. Vendar se od tam ne da narediti krožne ture, zato je bolje zaceti v Zazidu, gru-castem naselju, ki leži pod kraškim robom kak kilometer pod železniško progo Divaca-Pulja. Cesta se odcepi z glavne ceste pod Črnim Kalom. Peljemo se pod kraškim robom skozi vasi Loka, Be- Pogorje se nadaljuje na hrvaško stran Prijetno pohajkovanje po vzpetinah zovica in Podpeč. Zazid je predzadnja vas, nekaj kilometrov za njim je le še Rakitovec, potem pa je Slovenije tukaj konec. Začetek označene poti je na ovinku, dober kilometer za vasjo. Opis poti: Proti razglednemu vrhu Nevarnosti: Od izhodišča se napotimo za oznakami desno proti Lipni-ku. V dobri uri nas udobna pot pripelje čez progo in poševno navzgor do roba planote. V bližini je križ, ki označuje ta razgledni vrh. Od tu tudi prvič zagledamo celotno planoto. Seveda se lahko podamo v katerokoli smer, predlagava pa veliko krožno pohajkovanje. Podajmo se za oznakami proti Kojni-ku, ki nas popeljejo na dobro viden kolovoz na nasprotnem bregu plitke doline Zalipnik. Po njem pojdimo levo do gozda in križišča kolovozov, kjer zavijemo desno v breg. Mimo neprivlačnega zabojnika, ki stoji tu namesto lovske koče, smo kmalu na Kojniku. Previdno!!! Ponekod so kraški robovi skalnato odsekani. Potrebna je dobra obutev (suhi travnati šopi in kraški teren) in v primeru burje tudi topla obleka. Čas hoje: Zazid-Lipnik: 1.15 ure Lipnik-Kojnik: 1 ura Kojnik-Golič: 45 min Golič-Kavčič: 30 min Kavčič-Lipnik: 30 min Sestop: 30 min Skupaj: 4-5 ur Literatura: Karlo Kocjančič, Branko Bratož-Ježek s sodelavci: Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 1997. Zemljevid: Slovenska Istra, 1:50.000. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, Geodetski zavod Slovenije, 1997. Na vrhu Golica 5 Z njega pa jo uberemo rahlo navzdol proti vzhodu po razglednem slemenu. Po dobre pol ure se znajdemo pri znamenju in skrinjici na zahodnem vrhu Goliča. Sledi še kak kilometer hoje, potem pa moramo zaviti desno navzdol, nazaj v dolino Zalipnik. Če imamo dovolj, se lahko kar vrnemo na Lipnik in po poti, po kateri smo prišli iz Zazida. Če pa imamo še kaj energije, se vzpnimo še na čisto zadnji Kavčič. TABORNIŠKI ŠPORTI Ana Skoberne Fotografije: Primož Jakopin Jamarstvo - pustolovščina, da dol ponikneš *Pozor, ta članek vas lahko okuzi z jamarstvom, zato občutljivejši berite naprej, zeljni pustolovščin pa, ne vem, kaj sploh še čakate ...* Tišina. Prekinjajo jo posamični zvoki raztreščenih kapljic vode, ki padajo že tisočletja iz pronicljive zemeljske pla-sti.Gravitacija deluje. Stalna temperatura okoli 10sC, visoka relativna vlažnost. Rahel vonj po glini, preperevanju, vendar svež zrak brez alergenih elementov, kot so pelod, prah, pršice, uspešno kroži. Samo svetloba manjka. Takšne so razmere v preluknjanem podzemlju, ko tja vstopi radovedni Homo sapiens. Ki želi raziskovati in videti. Zato prižge luč. In se čudi oblikam, barvam, arhitekturi narave, svojskim jamskim bitjem, fantastičnemu, razgibanemu svetu. Slika je s planeta... Natančneje iz Križne jame, ki ima več podzemnih jezer Kar 12 odstotkov kopne Zemlje in več kot polovica Slovenije vsebuje "kletne prostore" ali podzemeljske jame s kraškimi oblikami in značilnostmi. Pogoj za nastanek le-teh je podzemeljsko pretakanje vode in učinkovito raztapljanje karbonatnih kamnin. Najpomembnejša udeleženca raztapljanja sta apnenec in dolomit, katerih debeli skladi pokrivajo vso južno Slovenijo. V igri z vodo, in v njej raztopljenem ogljikovem dioksidu, tvorijo kapnike, zavese, makarončke, ponvice, zasigane površine, blatne dvorane, slapove, jezera, pa kaj bi govorila, te umetnije si morate pogledati. Naseljenost jam z živimi organizmi je druga čarobnost. Ni jih težko najti, samo dobro je treba opazovati. Največkrat se vidi netopirje, vrste podkovnjakov, ki kot hruške zaviti v letalno mreno visijo izpod stropa. Številčne polže milimetrskih velikosti se da pogledati na vlažni steni, pav tako večje centimetrske jamske pajke, najlažje pa je poiskati življenje ob organskih ostankih, kot so netopirski iztrebki. Srečanje z netopirjem v času hibernacije. Pst, ne moti, spim! Že J.V. Valvasor je pred 300 leti poprijel za baklo in se spustil v nedrje kraškega sveta. Njegovim prvim opisom jam v Slavi vojvodine Kranjske je sledilo do danes kar 8200 načrtov in opisov, vsako leto okoli 100 novih, ki jih hrani in zbira Kataster jam, po oceni strokovnjakov pa jih čaka na odkritje še enkrat toliko. Na poti do jame ekipa že v bojni opremi Če ste dinamični, neustrašni, zvedavi, avanturističnega duha, morda celo romantični, vam za resnejši vstop v jamarstvo ne preostane drugega, kot da se obrnete na najbližje jamarsko društvo, kjer vam bodo postregli z informacijami o jamarski šoli. Pogoj za varno in odgovorno sprehajanje po jamah je znanje, ki ga dobite s tečajem. Ta obsega približno 6 tematskih sklopov, sestavljenih iz predavanj in ekskurzij. Na njih vas inštruktorji seznanijo z jamarsko opremo, vrvno tehniko, merjenjem in dokumentiranjem jam, z njihovim nastankom in oblikami, favno in ekologijo kraškega sveta, prvo pomočjo, orientacijo. Za pridobitev naziva Mlajši jamar je potrebno opraviti še teoretičen in praktičen izpit. Vrvna tehnika žemarjenja Oprema, ki jo potrebujete na začetku, so škornji, delavski ali jamarski kombinezon, nekaj vponk ter prusik, ostalo (čelado, karbidko, plezalni pas, vrvno zavoro, prsno in ročno prižemo) vam posodi jamarska šola, dokler si ne priskrbite svojih. Jamarstvo je skupinski šport, ker je napredovanje odprave odvisno od vzajemne pomoči, kljub temu pa razvija individualnost, saj si vsak član društva izbere svojo najljubšo dejavnost in predmet raziskovanja. Nekateri se poglobijo v merjenje jam, risanje načrtov, drugi v fotografiranje, znanstveno raziskovanje favne, tretji se usmerijo v jamsko potapljanje - izzivov ne zmanjka. Doživite še inicijacijski krst novih članov, poizpitno nagradni adrenalinski spust z Malega naravnega mostu v Rakovem Škocjanu, čistilno akcijo z odpadno kramo napolnjene jame, odpravo v visokogorski Kras, Objavo fotografij je prijazno dovolil Primož Jakopin, čigar galerijo najdete na spletni strani: http://www.jakopin.net/primoz/slike/index.html Včasih je treba tudi veslati Po vsakem obisku jame je moj beli delavski kombinezon zapackane barve, saj iz ozkih pasaž z blatnimi tlemi nikoli ni moč priti ven čist, pa ga vedno, kljub smehu kolegov, na belo operem. Tudi že brke od saj karbidne svetilke sem večkrat dolgo nosila, ponavadi vsaj do picerije, kjer se je dalo v straniščnem ogledalu ugledati to srhljivost. In nimajo samo taborniki rimšimšima, tudi pri jamarjih se zgodi jamski poljub. To pa takrat, kadar ti ob prepihu crkne acetilenka in zaradi vlažnega kresilnega kamenčka ne moreš zanetiti iskre in jo tako spet prižgati. Kolega jamar pristopi in se s svojo čelado približa tvoji. In ta-da, spet je luč. Znanstva, ki so prerasla v prijateljstva, izkušnje, dogodivščine, napori, lepote, nova odkritja morda tudi vas čaka jamski svet, da ga spoznate, da se vas na svoj način dotakne. b It ■ >? i:I Šopek jamarjev v naravnem elementu Nadaljnjejamsko branje: Ne hodi v jame brez glave, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, 2001 http://www.jamarska-zveza.si http://www.speleo.net/ 36 ^ ] ZA VODNIKE Pugy Nasveti za vodnike Taborniški projekt je skupinski podvig, z jasno zastavljenim ciljem, sistematičnim pristopom (7 korakov), ki temelji na uporabi taborniške metode, vključuje veliko možnosti za učenje, upošteva različne interese, talente, zmožnosti in potrebe, v katerem so vsi sodelujoči z lastnim trudom predani doseganju ciljev, v določenem času v prihodnosti. V prejšnji številki Tabora sem predstavil prvi korak, preko katerega želje in ideje članov voda oblikujemo v skupno idejo in cilje projekta. Namen skavtske-ga gibanja je vzgoja in osebnostna rast mladih; vodnikova naloga pri tem je, da v dejavnostih zavestno razvija tudi priložnosti za bogate učne izkušnje članov. DRUGI KORAK - VKLJUČEVANJE MOŽNOSTI ZA UČENJE Ta korak naj vodnik izvaja s pomočjo načelnika družine oziroma vodniškega sveta (ostalih vodnikov v družini, četi). Vsebuje naslednje elemente: • ocenjevanje stopnje težavnosti; presoja in po potrebi preoblikovanje delov projekta, ki so pretežki glede na starost članov, neizvedljivi, predragi, • oblikovanje učnega okvira; na hitro pregledamo, katere možnosti za učenje bi lahko vključili, da bi obogatili učni okvir projekta, • razvijanje učnih priložnosti; analiziramo projekt v smislu možnosti za učenje, • raba taborniške metode; preverimo, kako pri izvedbi na najboljši način vključimo vse elemente taborniške metode, • izkoristek dinamike taborništva; preverimo, kako v vodu najbolje izkoristimo štiri vidike dinamike taborništva (vzgojni cilji, aktivnosti, struktura in sistem, življenje v vodu). Ocenjevanje težavnostne stopnje Taborniški projekt je v prvi vrsti projekt mladih; bo pa večina projektov zajemala tudi dele, ki jih mladi ne bodo sposobni opraviti sami. Naloga vodnika bo, da se spoprime s temi deli. Vendar pozor; dejstvo, da se vodnik ukvarja z nekaterimi deli projekta, članom ne sme dati občutka, da niso "lastniki" projekta. Projekt, pri katerem vodnik načrtuje, pripravlja in vse organizira, mladi pa se le udeležijo velikega dogodka, ni taborniški projekt. Kako se lotiti dela: • preglejte projekt in skušajte ugotoviti, katerih delov (če sploh katerih) mladi niso sposobni izpeljati sami. Projekt mora predstavljati izziv za vsakega člana in za vod kot celoto. Vendar pa delo, ki ga je potrebno opraviti, da bi izvedli projekt, ne sme presegati njihovih sposobnosti, kar bi lahko povzročilo neuspeh. • z načelnikom družine ali ostalimi vodniki se pogovorite o projektu. Razmislite, kako boste prilagodili dele, ki se vam zdijo neizvedljivi. Odločite se, s katerimi deli se boste morali ukvarjati vi in kateri deli predstavljajo smiseln izziv za mlade. PROBLEM: Kaj pa, če se pojavijo deli projekta, kjer nihče od vodij nima nobenih izkušenj/ sposobnosti? Zagotovo se bodo pojavili deli, ki jih člani hočejo vključiti, o katerih pa nič ne veste (jih niste nikoli poizkusili). Ni potrebno, da ste strokovnjaki na vseh področjih ali da imate natanko takšna osebna zanimanja kot mladi. Zagotovo pa obstajajo ljudje, ki so usposobljeni na teh področjih in ki bi bili pripravljeni pomagati mladim, da bi pridobili potrebne spretnosti in izkušnje. [ april 37 NAŠ PROJEKT KONJI in VOZOVI Skrb za konje, manjša popravila vozov (tesarstvo) POTOVALNI TABOR Taborjenje, prehrana in kuhanje, zagotavljanje opreme, higiena, prva pomoč, upravljanje z denarjem, dokumentiranje dogodka SPLOŠNO Raziskovanje narave, duhovno razmišljanje GLASBENA PREDSTAVA Iskanje tematike, pisanje scenarija, skladanje glasbe, glasbeni inštrumenti, pisanje besedil, koreografija, izdelava odra in oblek, O VREDNOTENJE Vzajemno vrednotenje Razmišljanje o naučenem Prepoznavanje napredka ZBIRANJE SREDSTEV Izdelava reklamnih letakov, sponzorji, izdelava in prodaja izdelkov, pomoč pri opravilih drugih PROSLAVLJANJE Priprava večera s starši in drugimi člani družine ali rodu, okrasitev prostora srečanja, priprava razstave/zabave, organizacija prigrizkov Oblikovanje učnega okvira Ko ste zadovoljni z izvedljivostjo projekta, boste morali pregledati različ- ne dele projekta iz vzgojno-izobraže-valnega zornega kota. V pomoč vam je lahko, da naredite skico osnutka projekta. Zapišete ključ- NAROČAM REVIJO TABOR ne besede, da predstavite glavne dele projekta (npr. konji in vozovi, potovalni tabor, glasbena predstava, zbiranje sredstev, itn.). Nadaljevanje prihodnjič IME IN PRIIMEK: ROD: ULICA: POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! Pošljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana 38 ^ ] ASTRONOMIJA Primož Opazovanje zvezdnega neba Aprila sonce ze veliko kasneje zahaja. Ker pa smo še premaknili uro na poletni čas, se stemni šele po deveti uri zvečer. Poglejmo torej, kako bo izgledalo nočno nebo sredi aprila okoli 22h. Takoj lahko opazimo, da so se zvezde in planeti, ki smo jih opazovali v zimskih mesecih močno premaknili proti zahodu. Visoko nad južnim obzorjem tokrat kraljuje Lev. Najsvetlejši zvezdi Regul (Alpha) in Denebolo (Beta) smo spoznali že v prejšnji številki. Pred ozvezdjem Lev se nahaja letos tudi Jupiter. Jupiter je največji planet našega Osončja. Že v manjših daljnogledih se nam pokaže kot droben disk, če pa upo- rabimo teleskop, bomo opazili celo nekatere podrobnosti na njegovi površini. Jupitra spremljajo v daljnogledu lepo vidni štirje sateliti: Io, Evropa, Gani-med in Kalisto. Opazil jih je že Galileo Galilei, ko je prvič pogledal Jupitra skozi prvi doma izdelan mali teleskop. Ko jih je nekaj noči zapored opazoval, je opazil, da krožijo okoli planeta. Takoj je pomislil, da morda tudi Zemlja podobno kroži okoli Sonca. Do takrat so namreč verjeli, da je Zemlja center Ve- solja, saj jo je ustvaril Bog in človeka na njej. In hudo grešno je bilo misliti ali celo govoriti kako drugače. Ljudje so umirali na grmadah zaradi podobnih idej, ki so bile v nasprotju s prepričanjem Cerkve. In tako se je tudi Galilei znašel pred grmado. Za izpustitev je moral na glas priznati, da so njegove teorije zmotne. A je ostal vseeno znan tisti stavek, ki ga je zamomljal čisto po-tihem, ko je bil izpuščen "E pur si muo-ve !" ali "In vendar se vrti". V pogledu [ april 39 vesoljskih raziskovanj sta prav Io in Evropa ponudila najbolj presenetljiva odkritja. Io je do zdaj edino poznano nebesno telo z delujočimi vulkani v Vesolju, na Evropi pa so našli vodo in celo tople vrelce. In kjer sta voda in toplota, tam je tudi življenje. Tako je zelo verjetno, da bomo prav na Evropi našli prvo nezemeljsko življenje. Ekliptika nas proti vzhodu pripelje do naslednjega zodia-kalnega ozvezdja - Device (Virgo). Najsvetlejša zvezda Device (Alpha) je Spika. Od nas je oddaljena 260 svetlobnih let. Morda se še spomnite edine slovenske astronomske revije, ki je nosila njeno ime. Na žalost je postala žrtev ekonomske politike, saj ni imela dovolj bralcev v tem malem slovenskem prostoru. Slovenci pač raje prebiramo Lady in podobne revije, ki pišejo o drugačnih zvezdah. Pa še te so največkrat bolj podobne "utrinkom" kot pa "zvezdam". Zanimivo ozvezdje so Berenikini kodri (Coma Berenices), pa ne toliko po njegovih zvezdah ampak po tem, da so v tem predelu neba galaksije najbolj pogosto posejane. Večina Eden večjih dosežkov Hubblovega vesoljskega teleskopa - posnetek kopice galaksij z roba Vesolja v vidni svetlobi. Večina objektov na sliki so galaksije, le redka zvezda je vmes, ki jo izdaja tipičen križec. Galaksije na sliki so tako daleč, da jih gledamo takšne, kakršne so bile takrat, ko je imelo Vesolje le 5% današnje starosti. Za nastanek te fotografije je moral Hubblov teleskop zreti v isto točko neba neprestano kar tri mesece. MODRA MISEL Prijatelji Te bodo v trenutku, ko se boste prvič videli, poznali bolje, kot te bodo znanci poznali po tisoč letih ... (R. Bach) astronomskih slik, ki prikazujejo na gosto posejane galaksije je nastala na območju v bližini Leva, Device ali Berenikinih kodrov. Blizu Berenikinih kodrov se nahaja še ena nam bližja zvezda. Le 36 svetlobnih let oddaljen Arktur je glavna zvezda ozvezdja Volar. Iz naših krajev je viden od zgodnje pomladi do pozne jeseni, v poletnih mesecih je med najsvetlejšimi zvezdami našega neba. Arkturja najlaže najdemo s pomočjo Velikega voza (Ursa Major), ki je tokrat že visoko na nebu. Podaljšati moramo le oje Velikega voza in najsvetlejša zvezda, na katero naletimo je zvezda Arktur. Na zahodu je še vedno najsvetlejša Venera, ki igra vlogo Večernice. Vedno bolj se nam bliža, saj prihaja med Sonce in Zemljo. V daljnogledih je vidna kot krajec. V začetku meseca aprila bo v večerni zarji viden tudi Merkur, ki je bil konec marca navidezno najdlje od Sonca. Gre za verjetno letos najboljšo priložnost opazovanja Merkurja, saj je v tem času ek-liptika, po kateri potujejo planeti zvečer na zahodu najbolj strma. To pomeni, da je planet, ki je navidezno najbolj oddaljen od Sonca hkrati tudi visoko na nebu. Spomnil bi vas, da se pripravite še na opazovanje popolnega luninega mrka, ki bo 4. maja zvečer. Luna vzide ob 20:03, ko je pri nas še dan. Na ta dan Sonce zaide ob 20:14. Ob 20:48 prične Luno prekrivati Zemljina senca. Zemljina senca Luno popolnoma prekrije ob 21:52. Sredina popolnega mrka bo ob 22:29. Ob 23:07 bo konec popolnega prekritja. Deset minut čez polnoč bo mrk končan. LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA Polna luna 5. 4. 2004 ob 13:04 1. 4. Vzhod: 06:42 1. 5. Vzhod: 05:49 Zadnji krajec 12. 4. 2004 ob 05:47 Zahod: 19:31 Zahod: 20:10 Mlaji9. 4. 2004 ob 15:22 15. 4. Vzhod: 06:15 15. 5. Vzhod: 05:29 Prvi krajec 27. 4. 2004 ob 19:34 Zahod: 19:49 Zahod: 20:28 Polna luna 4. 5. 2004 ob 22:34 Zadnji krajec 11. 5. 2004 ob 13:05 PREDSTAVITVE RODOV KOKRŠKI ROD Ustanovljen: 1966 Področje delovanja: Kranj - Zlato Polje; Kokrica, Naklo, Preddvor Število aktivnih članov: 96 Struktura rodu: vod murnov, 4 vodi MC, (7 vodov GG), klub PP in klub grč Najbolj zagrizen član rodu: Peter Škerjanc -CiVCiV Spletna stran: kr.rutka.net Simbolika rodovega imena Ime so izbrali taborniki skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij po borcih Kokrškega odreda (ki so se v času NOB borili od Krvavca do Kranjske Gore ter preko Save na jug in preko Karavank na Koroško). *>J BTSH ' iV' [ april 41 Crga KOSOBRIN VELIKI TRPOTEC (ŠIROKOLISTN0 (Plantago major L.) Je trajna zelika s širokimi, jajčastimi listi v pritlični rozeti. Listi so celorobi in so pogosto sedmerozilnati. Cvetno steblo je pokončno in okroglo. Cvetni klas je na vrhu stebla in je valjast. Cveti od meseca maja do septembra. Raste na slabih travnikih, ob stezah, puščah, ob poteh. Razširjen je po celi Sloveniji. Učinkovine: sluzi, organske kisline, čreslovine, citronska kislina, provitamin A, vitamin C, vitamin K, kalij, masčobno olje, holin mladi listi, čaj, juhe, prikuhe, sok, pomaga pri gnojnih ranah, podkožnih vnetjih, pri čiru na želodcu in dvanaj-sterniku, pri vnetju želodčne sluznice. ČAJ IZ ŠIROKOLISTNEGA TRPOTCA 1 do 2 čajni žlički suhih trpotčevih listov prelijemo z 1 skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut in odcedimo. Pri vnetju želodčne sluznice pijemo čaj 2 krat na dan, zjutraj in zvečer. TRPOTČEVA JUHA Potrebujemo: 3 žlice belega olja, 1 čebulo, 3 skodelice drobno narezanih mladih listov širokolistnega trpotca, 2 krompirja, sol, poper in strt česen. Sesekljano čebulo prepražimo na olju. Ko čebula porumeni dodamo na kocke narezan krompir in na drobno narezan trpotec, vse skupaj prelijemo z vodo. Kuhamo tako dolgo, da je krompir mehek. Juho posolimo, dodamo poper po okusu in strt česen. TRPOTČEVA PRIKUHA Potrebujemo: 2/3 koprivinih in 1/3 trpotčevih listov. Priprava je enaka kot pri prikuhi iz špinače. TRPOTČEVI POLPETI Potrebujemo: 80 dag na drobno narezanih mladih listov širokolistnega trpotca, 10 dag masla, 2 jajci, 8 dag sira, 2 dcl mleka, olje za pečenje, 4 žlice moke, 2 žlici belih drobtin, sol, poper. Drobno narezane liste prekuhamo v slanem kropu. Iz polovice masla in moke pripravimo prežganje, ki ga raz-mešamo z mlekom in pustimo, da se ukuha v gosto omako. Odstavimo, primešamo sesekljane trpotčeve liste, na-riban sir, jajce, sol in poper. Vse sestavine dobro premešamo. Iz mase oblikujemo polpete, ki jih povaljamo v moki, jajcu in nazadnje še v drobtinicah. Polpete na obeh straneh prepečemo v vročem olju. MEŠANA SOLATA Potrebujemo: 10 dag mladih listov širokolistnega trpotca, 10 dag regrato-vih listov, 10 dag listov vodne kreše, 5 dag cvetov male marjetice, 5 dag mladih listov jagodnjaka, 4 kuhane krompirje, 4 trdo kuhana jajca, 5 žlic olivnega olja, sol, kis, 2 stroka česna ali 2 šopa čemaževih listov. Liste omenjenih rastlin dobro ope-remo in odcedimo. Na drobno jih narežemo. Krompir skuhamo in pretlačimo. Še vročega umešamo v zelenjavo. Dodamo še olje, strt česen ali na drobno narezane čemaževe liste ter sol. Vse skupaj dobro premešamo. Na koncu na solato naribamo trdo kuhana jajca. Uporabnost: 42 ^ ] POPOTOVANJA Odkrijte najmlajšo deželo na svetu Islandija Čeprav Islandijo štejemo za eno od evropskih držav, je obisk te dežele kot potepanje po drugem planetu. Najmlajša država na svetu se še vedno razvija in raste. Pokrajina je podobna lunini in nič čudnega ni, da so se tam urile zgodnje generacije ameriških astronavtov. Če vas ni pritegnil že sam opis, vas bodo številne aktivnosti, ki so na Islandiji zelo priljubljene - opazovanje kitov, vožnja motornimi sanmi, rafting, po-hodništvo, plezanje po ledenih stenah ali kopanje v mnogih vročih bazenih. Na Islandiji se ljudje, namesto da bi se dobivali na pijači ali kosilu, dobivajo v bazenih, ki so prostor, kjer se ljudje dobivajo in družijo. Zgodaj zjutraj so polni ljudi, ki se tako sproščajo in pripravijo na nov dan v službi, kasneje, ko ti odidejo pa pridejo upokojenci in tam ostanejo nekaj ur. Mlajši se zberejo v bazenih po šoli in krog se nadaljuje, za njimi pridejo delavci, ki se sproščajo po delu itn. Da bo potovanje na Islandijo popolno, je treba videti lepote "Zlatega kroga". Če začnete pri narodnem parku Thingvellir, kjer se stikata tektonski plošči Evrope in Amerike, lahko obišče- te sedež islandskega parlamenta. Naslednja postaja je gejzir, kjer voda bruha skoraj 30 metrov visoko vsakih 10 minut -vendar pazite, voda je skoraj vrela in smrdi po gnilih jajcih. Gullfos je najverjetneje najlepših slapov v Evropi. Voda pada z veliko hitrostjo in pršec premoči vsakega, ki se preveč približa. To fascinantno pokrajino pogosto izkoristijo za snemanje filmov - posneli so že dva Jamesa Bonda, film Lara Croft, pravkar pa snemajo novo nadaljevanje Batmana. Ne smete pozabiti na obisk Modre lagune, saj je ta termalni bazen ena od najlepših naravnih stvaritev. Tiste, ki bodo takrat že izčrpani od potovanja, bo presenetilo, kako os- [ april 43 se ure, ko je na nebu sonce skorajda ne končajo, nemogoče je vedeti, koliko je ura, saj je ob 2. uri zjutraj še vedno popoln dan. Povzeto po Scouting magazine, april 2004 Za popotovanje na Islandijo je treba pripraviti dober načrt ogledov, saj so možnosti za raziskovanje naravnih bogastev neskončne. Prav tako morate vedeti, da je država draga, hrana je namreč več kot dvakrat dražja kot pri nas. vežujoče je namakanje v tem bazenu. Zaprite oči in si predstavljajte najprijetnejšo kopel z ogromnimi količinami pare, medtem ko vam na obraz padajo snežinke. Glavno mesto Reykjavik je tipično skandinavsko mesto. S samo 170 000 prebivalci je eno najmanj poseljenih glavnih mest, v njem pa je čutiti prijetno domačo atmosfero. Zimski meseci prinesejo znan mističen severni sij, ki da opazovalcu s svojim poigravanjem s svetlobo v zeleni, roza in modri barvi občutek, da gleda znanstveno fantastiko. Poleti Zakaj na e TEČAJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE, 24. 6. - 1. 7. 2004 • ker se praktično preizkusim v orientaciji na različnih kartah in v različnih pogojih • ker vsak risarski izdelek napravim večkrat (vaja dela mojstra) • ker mi pri tem pomagajo in svetujejo specialisti • ker tečaj omogoča napredovanje do specialista orientacije in topografije • ker teoretično podlago podajajo izkušeni taborniki - specialisti orientacije in topografije kot tudi strokovni predavatelji • ker znanje s tečaja lahko s pridom uporabim pri delu z vodom, v rodu in za lastno napredovanje • ker tečaj poteka v sproščenem duhu in kljub vsemu delu vedno ostane tudi čas za rekreacijo (odbojka, kanuji), spoznavanje in druženje ob tabornem ognju • ker tečaj poteka v lepem okolju Bohinjskega jezera 44 'í® TRENUTKI DOVOLI DOLGO MIREN Prišel je čas. Vsak košček narave se prebuja ... S tako silovitostjo, da me zopet preseneča in hkrati navdihuje! Zelenilo mladih listov, ki se še stiska v popek, se glasno prereka s časom o tem, kdaj napoči njegov čas. Kar noče in noče več čakati v varnem zavetju. Čimprej na svetlo! Čimprej v novo pot življenja! Mladi par kosov se v igri snubljenja spreletava z veje na vejo, z grma na grm. V potrebi graditi si nov, svež domek, se postavljata eden pred drugim in se nagajivo zapeljujeta. Očarljiva sta! In midva ... Kot prerojena se napolniva še z zadnjim snopom sončne svetlobe, da potem razkrijeva namene, ki so skozi čas mirovanja zoreli v naju. Prihaja obdobje neslutenih sprememb. Vznemirjenje je v naju! ... Pomlad je tu! ... Snežni plašč, ki je še do nedavna ogrinjal trdna tla, je v času mehčanja vsega živega napolnil življenje z neverjetno močjo. Čutila sem, kot da se skrita pod snežinkami narava polni in počasi dohaja rob. Da potem s prvimi telohi preseže rob in se razlije v naše poglede in moči. In nekaj podobnega se dogaja v meni... Zimska otopelost se taja pod ne več mrzlim, a zagotovo zanesljivim objemom novega življenja. Dan vzhaja, kakor v meni rastjo moči za nove priložnosti. Prihaja priložnost za vedno nov začetek. Za vedno nove začetke. Prihaja čas, ko si bil dovolj dolgo miren, da "vidiš, da slišiš in čutiš pravi koz-mos, ne samo svoje plesnivo mišljenje o njem". Prijetnih objemov pomladi ti želim! Lrga [ april 45 JEŽKOV KOTIČEK Mujo, Haso in Janezi Danes - le nekaj trenutkov oddaljeni od zgodovinskega in tako pričakovanega vstopa Slovenije v Evropsko unijo - se s tokratno predstavitvijo še zadnjič vračamo v zlata leta rajnke Jugoslavije. Ne razumite me napak. Nisem jugo-nostalgik, ki bi skušal zaustaviti kolesje svetovne zgodovine in se z vsemi štirimi oklepati nečesa, kar je že davno preživelo. Lahko pa se duhovito spomnimo, kje smo nekoč bili ... Naj mi mlajši bralci tokrat oproste, ker predstavljena knjiga govori o ljudeh in stvareh, ki jih niso nikoli doživeli in se jim bodo zato toliko težje od srca nasmejali. Na svoj račun bodo prišli prekaljeni borci "starejših generacij", ki so na lastni koži začutili in preživeli zlate čase Mateje Svet, Bojana Križaja, štafete mladosti, dneva republike, jugoslovanskih konvertibilnih dinarjev, čevapčičev in še marsičesa. Knjiga Dejana Novačica z naslovom SFRJ, moja dežela je pravi leksikon, katalog stvari, pojmov, šeg in navad, pojavov in imen, povezanih z bivšo Jugoslavijo. Jugoslovani so dolgo časa živeli ujeti v ideološke floskule, ki so jih kratko malo posvojili. Tako je naša dežela bila najlepša na svetu, Jadran najbolj modro morje, naša riba najbolj sveža, ljudje najbolj gostoljubni, samoupravljanje najbolj učinkovito, bratstvo in enotnost najbolj trdna in naša vojska je bila naj-pogumnejša (Dubravka Ugrešic). Avtor Dejan Novačic se je teme lotil drugače. Z zvrhano mero cinizma, pretiravanjem, črnim humorjem in zabavnim potvarjanjem dejstev se spopade z nekaterimi ideološkimi flo-skulami, ki smo jih preprosto živeli in preživeli. Branje je zabavno, lahkotno in tekoče. Kanček poznavanja zgodovine skupne države pa pripomore k boljšemu razumevanju. Naj Jez svetuje, vi preberete: Dejan Novačic, SFRJ - moja dežela vam za pokušino predstavim le zaključno misel celotnega poglavja, ki govori o kulinarični specialiteti - nesladkanem sirovem zavitku. "Pri bureku se pije samo jogurt; najboljši je tisti vodeni v belo-rožnati embalaži. Tako kot se burek je neposredno s papirja, tako se tudi jogurt pije neposredno iz tetrapaka. Potem se usta obriše z roko, roko pa v hlače. Ali v lase, če želite, da bi se bleščali." Evropa - Računajte na nas! 46 ^ ] Z ZNANJEM DO ODGOVORA 1 2 3 4 5 6 7 8 6 3 Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. 1. Katera od lun v našem osončju ima delujoče vulkane? K - Ganimed P - Io, L - Evropa 2. Koliko je približna stalna temperatura v jamah? L -okoli 14 stopinj, I - okoli 6 stopinj, R - okoli 10 stopinj 3. Kakšna je bila tema letošnje fotoorientacije? E - ambasade evropskih držav, F - rezidence veleposlanikov, U -stavbe slavnih slovenskih arhitektov 4. Kje lahko najdemo trpotec? Z - na jugu in jugovzhodu Slovenije, P - na severozahodu Slovenije, U - po celi Sloveniji 5. V katerem delu naše galaksije so zvezde najbolj gosto posejane? J - v ozvezdju Berenikini kodri, G - v ozvezdju Bika, K - v ozvezdju škorpijona 6. Kje bo potekal letošnji EuroJam? I - na Siciliji, U - na jugu Švedske, A - v Essexu v Angliji 7. Katero mesto je eno najbolj gosto poseljenih mest na svetu? Š - Amsterdam, N - Kairo, B - Madrid REŠITEV IZ ŠTEVILKE 2: MAČEK FALOT STRIC VOLK Tako kot so iz zemlje prilezli prvi znanilci pomladi, so se iz svojih udobnih zimskih brlogov skobacali tudi taborniki. Previdno so odvrgli debele zimske jakne in bunde in jaz, njihov stric Volk bi pričakoval, da bodo zasijali v polnem sijaju; z veščinami in oznakami znanja obteženi in z našitki akcij okrašeni. Seveda že veste, da govorim o obveznem kosu garderobe vsakega tabornika - kroju. Pa sem bil presenečen, ko sem jih zadnjič, na odmevni taborniški akciji opazil le nekaj (za rutice okoli vratu je sicer veljalo nasprotno pravilo). Takoj sem stopil v akcijo, saj sem skušal izvedeti, v katerem grmu tiči zajec - moj daljni sorodnik. Pomešal sem se med množico in kaj kmalu našel kar nekaj razlogov, zakaj je kroj na prvem mestu - med garderobo, ki ugleda luč sveta le ob redkih "svečanih" priložnostih. Eden od nadobudnežev mi je strokovno razložil svoje razmišljanje: "Predstavljaj si akcijo, na kateri imaš nahrbtnik (na kateri ga pa nimaš). Ko ga oprtaš na rame, te žulijo gumbi in epolete, ter seveda vse značke, ki jih nosiš na prednji strani kroja. Ko ga snameš, večino stvari potrgaš ali izgubiš. Poleg tega pa je narejen iz materiala, ki je netrpežen in slabo vpija švic (znoj). Ko ga zloženega potegneš iz nahrbtnika pa je itak tak, kot bi ga kravi potegnil iz ... (si lahko mislite). V njem se počutim kot dedek (mislil je na ovratnik, žepe in obliko manšet) in mi niti na kraj pameti ne pade, da bi se v njem pojavil na kraju, kjer me lahko vidijo prijatelji. Pika na i je pa dejstvo, kako neprivlačno znajo v njem izgledati sicer seksi tabornice. Kroj je treba prenoviti, pa ga bomo nosili. Štekaš?" Vaš stric volk [ april 47 NAGRADNA KRIŽANKA SOCIALNI POLOŽAJ KLIMAK-TERIJ MESTO V ISTRI TOPNIČAR • MOČVIRNA RASTLINA EVGEN JURIČ PLANTAŽA TRSKA SIVOST OBLIKA IMENAANA IZREDNA LEPOTA SMUČARSKA DISCIPLINA TENIŠKI IGRALEC MRAK VRHV JULIJCIH LETOPIS SLADKO TROPSKO SADJE STRAN NEBA DELKORENINE GON BARVAIGR. KART STEPSKA ZVER EDENOD ČUTOV MAZAVA SNOV 1 .4. PREHLAD IGRALEC CRUISE ŠPORTNA IGRA PRIP. ILIROV SLAVNOSTNA POJEDINA GROBNICA DEŽNIK ► UROŠ SLAK NASLON SESTAVIL: F. KALAN NATRIJ V PESNIK ZAJC STANJE ENAKEGA DRŽAVAVAZIJI AVTOHIŠA SUZUKI GLAVNO MESTOVELIKE BRITANIJE NAŠPREMIER (ANTON) MESTOV SRBIJI LUKAV IZRAELU KOSTNI LOK NADOČESOM RIMSKA LJUBLJANA KAREL NATEK KRITIKA, PRESOJA KLERIKALEC PASJA PASMA IME SMUČARKE LAČEN Nagrajenci in nagradni razpis številka 04 Pravilno izpolnjen kupon št. 2 je poslalo 12 bralcev TABORA, pravilne rešitve pa so: MARTINOVA GOS, MASLO, OGNOJEK, ČETRTEK, FOROTRUM. Nagrajenci: KNJIGE dobijo Nataša Stopar iz Straže, Katja Mohoric Bonca iz Železnikov in Robert Subic iz Žiri, DROGINO nagrado pa prejme Miha Rogan iz Murske Sobote. Čestitamo! Nagradne kupone št. 4 pošljite najpozneje do 26. aprila na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. n Rešitve so: idnie Reševalec: — - Novi Freelander. Izpopolnjen v vseh pogledih Prodajni centri za vozila Land Rover so: Summit avtat FlajSmanova 3. Ljubljana 01/2 05/330 6060; Avtocenter Šerbinek, Zagrebška 85, Maribor. 02/450 3556; Sel katerem ¿vi temnemu h nevarnemu pragozdu. S svojmi spretnimi rokami n nogami ter odličnim vidom lahko varno obide prav vsako ovro na poti do hrane. Prav takšen ie tudi novi Freelander, osvežen z več kot 700 izboljšavami Z vrhunskm štirikolesnim pogonom m izbrano paleto motorjev premaga še tako zahtevne pou v prav vseh letnrfi časih. S svojmi za 70 odstotkov svetiejsmt žaromeu pa tudi najbolj temno noč preprosto spremeni v dan. & drznete preizkusiti vse njegove zmoglpvosti?