I/j ¦ " ¦¦ i i> in " ^ ~-_n_-_i—r DRŽAV V NAŠI DRŽAVI. Preuredifev kmetijskega šolstva. V ministrstvu za kmetijstvo delajo dva zelo važna zakonska načrta in sicer osrednji kmetijski ter o narodnih kmetijskih šolah. Oba zakonska načrta gre sta za tem, da omogočita in olajšata vzgajanje čim vecjega števila kmetske moške in ženske mladine ter da prila?odita tovrstne naše šole sodobnim potrebam življenja in dela. Kmetijska mladina, ki bo vzgojena v takih šolah, naj bi bila nositelj vsesplošnega kmetijskega napredka v bodočnosti. Po na- črtu so predvidene kmetijske šole kof državne ustanove, za katere je potr&bno najmanj 30 ha zemljišča, ki ga bodo dale banovine, dočim bo država krila stroške zgraditve potrebnih šolskih objektov. Poleg srednje kmetijske šole je predvideno ustanavljanje stanic ter pi'eosnova nižjih kmetijskih šol pod go tovimi pogoji v srednje kmetijske šole. V srednjih kmetijskih šolah je učna doba raztegnjena na štiri leta. Na novo bodo uvedeni neki predmeti kakor narodno gospodarstvo, kmetijsko zadružništvo. Zanimiva je tudi novost zakonskega načrta, da se ustanovijo srednje kmetijske šole za žensko kmetijsko mladež, ki mora največjo pozornost po svečati gospodinjstvu. Narodne kmetijske šole pa bodo ot* varjale banovine v posameznih mestih po predhodnem odobrenju ministra za kmetijstvo. Te šole morajo imeti najmanj 5 ha zemljišča, ki bode služilo učencem za vežbanje v kmetijskih delih. V narodnih kmetijskih šolah se bodo vršili redni dveletni zimski tečaji za kmečko mladino, nadalje od časa do časa izredni tečaji za mladeniče, deklice in odrasle. Pouk bo teoretičen in praktičen. Za učence je predpisana sta rost od 14 do 20 let. Za dobo petih let od sprejetja tega zakona bodo sprejemali v narodne kmetijske šole take gojence, ki so dovršili osnovno šolo, pozneje pa bodo morali gojenci imeti tudi dva razreda višje narodnc šole. Šolanje bo internatsko. Vprašanje vzdrževanja slušateljev bo reši'i banska uprava. Dosed_-nje kmetijske šole se imajo prilagoditi zal.onu tekom prvega leta. Sedaj imamo troje moških srednjih kmetijskih šol. Novi zakon o kmetijskem pouku pa bo onifočil ustanovitev vseh 15 takih šol in ravno tolrko ženskih srednjih šol, drčim bode imel vsak srez najmanjj eno narodno kmetijsko šolo. Š tem bi se samostojno in brez ozira na zakon o narodn:"" osnv« nih šolah pospešila in omo^očila vrzgoja večjega števila 1- "c.ke mladine. Ą DBU6IH DRŽAVAH. Preč zasedsnjem Društva naratiov v Žeaevi se vršijo tamkaj posvetovanja glcdo cvropskih združenih držav po zarnislu francoskega zunanjega ministra Brianda. Teb posvetovanj se udelužje 17 evropskib zunanjili ministrov. Angleška št ilistika gled. oberoževanja Italije na mo_fB. Italijansko oboroževanje na morju povzroča Analiji ved no večje skrbi. Po angk^ki štatistiki je povečala It lija lonažo bojnih ladij križark na 40.000 *on, med tem ko jo je Angleška znižala za 125.000 ton. V Italiji je bilo spuščenih v morje od prevrata do danes 7 križark, na Francoskem 1 in na Angleškem nobena. Število leta 1930 v Italiji dograjenib bojnih ladij znaša 16. Med temi sta 2 križarki po 10.000 ton, 4 po 5.200 ton, nadalje 2 rušilca in 6 podmornic. Baš sedaj gradijo Italijani še 2 križarki po 10.000 ton, 6 manjših križark, 8 rušilcev in 12 podmornic, ki bodo po večini dograjene že leta 1931. Baš omenjena italijanska oboroževalna politika na morju je v nasprotju z angleško in jo je smatrati kot napadalno. Iz londcnskih indijskih pcsveievai_j, Na indijskih posvetovanjih v Londonu so že razpravljali o osnutku poročila, v katerem so začrtane glavne smerni<"e bodoče indijske ustave. Po novi ustavi bodo Indijci sami odgovorni za delo zvezne vlade. Izvršilna oblast ostane še nadalje pri angleški kroni, oziroma pri glavnem upravitelju (guverTierju), ki jc Anglež. Indijske zvezne državc bodo sodelovale pri odloeitvah zakonodajne skupščine. Obramba Indije bo postala indijska zadeva in bo indijska arnaada prepojena z indijskimi oficirji in moštvom. tz nerairne Indije. Med tem, ko sc trudijo na indijskih posvetovanjih v Londonu, kako bi Indijce zadovoljili, nadaljujejo indijski nacijonalisti neizprosen boj za popolno neodvisnost od Anglije. Angleš-ka oblast je usmrtila pred teinpljem v Pooni 4 Indijce, ki so bili lani napadli policijsko postajo in pobili več stražnikov. Nacijonalisti so napovedali za to priliko žalne dneve, pri čemur je došlo povsod do težkib nemirov, spopadov in so jece polno aretirancev. Nabujskana mladež strežc predvsem po življenju indijskemu podkralju Irwinu, na katerega je bilo po- skušanih že več brezuspešnih atentatov. V Birmi vprizarjajo četaši izpade iz džungle in jih preganjajo angleške čete z letali ter bombami. Grd zločin sc je zgodil v vili blizu Lahoreja, kjer je odpuščeni indijski voiak hotel umoriti angleškega kapitana. Is-kanega ni našel doma, pač pa njegovo ženo in 2 otroka. Ženo je razmesaril in bi bil pobil tudi otroka, da ni drugega zločina preprečil na pomoč prihitcM fluga. V Londonu umrli član indijske konference Mohamed Ali, ustanovitelj staroindijske mohamedanske zveze. Prvotno se je priključil Ghandijevemu bojkotnemu gibanju, a ga je kmalu zapustil in obsodil.