Slovensko slovstvo.
* Še enkrat gosp. Jesenkotova zemljepisna terminologija. (Konec.) Za zavetje dobro vem, vendar se držim raje Murkotovega brezvetrije.
Vetrove je g. Je^senko imenoval po našem slovarji, v kterega sem po Sumaavskem bil vzel za „Passat-wind" živi veter, češki profesorji pa so ga med drugimi imeni razlagali tudi: staly vitr.
Obzemljino morje sem izvrgel, ker slovenščina nima samostavnika: ob zemlja, iz kterega bi se edino dal izpeljati prilog obzemljin s polnim i.
Pri besedi zemlji na bode najbrže vsak mislil pred na Erdart, nego na Erdtheil, in res pozna vsak Ceh besedo z e min a (= zemljina) za „Erdart" in pa „Erdgeruch." (Bolje za „Erdart" je vendar: zemljenina). Zastran dotične meni namenjene zastavice (stran 416 „Novic") pa naj si brezimenik išče pomoči pri sinonimih , tolažbe pa pri Italijanih in Francozih (kteri nič ne marajo, če v kakem stavku glagol celo rešeto geni-tivov pred sabo podi, ali za seboj vleče), tudi naj ne meša skup „Erdtheilu in pa „Landmasse" ali „Fest-land", kakor dela z zemljino.
Otočnato morje nisem spodbijal, temuč le pri-dodal: o točiš če; arhipel pa bi jaz zdaj ne pisal, ker mora biti arhipelag.
Jaz nisem besede tok le morju lastil, ampak tok je meni sama tekoča stvar, tek pa nje djanje.
Tu brezimenik hoče za vsak pojem le eno besedo, tam pa za „Mundung" potrebuje treh. Beseda: posega brez priloga nima v sebi nič od tega, kar hoče reči: direkter Abstand.
Za „Binnen- ali Steppenfluss" ima hrvaška pocet-nica prof. Mesiča in pa znanstvena terminologija čeških profesorjev ponornareka, za to jaz še zdaj „ne iz (sic!) dosti visocega stališča", temuč v svoji pripro-stosti mislim, da bi ime „ponikvarica, ponornica prilegalo se rekam, ktere se po besedah Jes. začetnice „v kaki pusti zgubljajo."
Ali narod struga in korito res loči tako, kakor začetnica, Bog ga vedi.
Ce slovenski narod „Stufenland" res imenuje gredje, kdo bi se te besede raje ne poprijel mimo novinke?
Ali je pa tudi res ta beseda „terminus geographicus" in ne samo „kokošaricus"? Rad bi vedel, toda brezimenik mi ne more biti dovoljna priča.
Besede členovje tudi nisem zametal. Bode-li mi res občinstvo odreklo zmožnost, ločiti končnici — °vje in — ost drugo od druge?!
Pogorje sem jaz po Cehih vzel za „Gebirgszug" zlasti tudi na svet gosp. Terstenjaka. Nahaja se: p o-gorije že v staroslovenščini za: m on te s. Za „Ab-hang" ne velja.
Otočje za „Inselgruppe" je brezimeniku dobro, ker meni, da je od pisatelja začetnice (čeravno je iz našega slovarja), za „Gebirgsgruppe" je pa gorovje (enaka oblika) napčno, ker sem to jaz nasvetoval. Gorj e (neprilično zavolj medmeta podobnoglasnega) ima Jes. vendar le na str. 51 in pa hrvaška početnica.
Med pogorje za „Abhang" in pa p o vodje (Wassergebiet) jaz ne vidim nikakošne analogije.
Da Bolgarji pravi Balkan imenujejo Staro Planino in na zemljokazih pišejo Balkan ili Stara Planina, prepriča se brezimenik lahko v Ljubljani pri slovenski Matici, kteri sem poslal bolgarski atlas g. Danova.
Ti pa, benigne lector! sodi zdaj, so li moji ugovori res vsi nepotrebni?                                          Cigale.
—  11  —