Neodrešena domovina. —r Predsednik Zveze učlteljstva v JuHJskl Benečlil tov. Germek pozivlja v »Edinostr z dne 4. t. m. vse slovansko učiteljstvo zasedenega ozemlja, naj hodi z pzirom na novo gibanje ital. učiteljstva mirno svofc) pot in čaka navodil vodstva Zveze. V kraljestvu vlada med učitel}stvom nezadovoljnost in prvi znaki nove učiteljske stavke so pred durmi. —r Urednlštvo ,,Učiteliskega Vestnlka" sporoča potom ,,Edinosti" vsem članom »Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev v Trstu, da izide prva številka društvenega glasila že 1. marca. Obenem vabl vse tovariše in tovarišice k sodelovanju, da bo list res verno ogledalo duševifega dela in teženj vsega jugoslovanskega učiteljstva v zasedenih pokrajinah. Slovenske prispevke sprejema tov. Janko Samec v Trstu, hrvatske pa tov. Josip Brnobič v Pazinu. —r Razpls natečaja. Razpisan je natečaj na naslednja prazna mesta na slovenskih mestnih ljudskih šolah v tržaškem predmestju, in okolici in sicer: na ravnateljska mesta na mestnih Uudsklh šolah na Opčinah, v Sv. Križu, na Proseku, Kontove!u, v Trebčah in na slovenski šoli v Rojanu ter na eventualna mesta, lzpraznjena po imenovanjih; na štiri mesta stalnega učitelja, štirl mesta stalne učlteljice in eventualna mesta, izpraznjetia po imejiovanju; na tri mesta stalne podučiteljice. Prošnje morajo blti opremljene z vseml potrebnimi dokumentl. Nateča} je razpisan do konca februarja 1920. — —r Vesel pojav. Po dolgem presledku se je pričelo v zasedenem ozemlju tudi na književnem polju novo življenje. Prve cvetke so vzklile te dni: Mlad naš tovariš Karel Širok je izdal v Trstu 80 strani obsegajočo zbirko mladinskih pesmi pod naslovom J u t r o, »Narodna Tiskarna" v Gorici, pa je izdala O. Wildejeve ,,P r a v 1 j i c e" v prevodu pesnika Goriških Brd, dr. Alojzija Gradnika. Pri isti tiskarni je izšel v novi izdaji G r egorčičev svetopisemski Job. —r Josip Valentič t. Po dolgih štirih. mesecih je dospela žalostna vest, da Je uinrl oktobra lanskega leta v tržaški bolnici tov. Josip Valentič, nadučitelj pri Sv. Antonu poleg Kopra v Istri. Rajni je bil rojen na Rižani pri Kopru 1. 1863. in dovršil učiteljišče v Kopru 1. 1882. Služboval je na raznih krajih koperškega okraja, tako na Lazaretu, v slovečih Ricmanjih in zadnjih dobrih 16 let pri Sv. Antonu v neposredni bližini svojega rojstnega doma. Kaj je bil pok. Valentič našemu ljudstvu na Koperščini, to je znalo povedati ljudslvo najbolje. Navdušen učitelj v šoli, posvečal je nepozabni pokojnik svoje izborne moči svojemu narodu tudi zunaj šolskega zidovja. Bil je izvrsten organizator v vseh panogah narodno - gospodarskega življenja, spreten pevovodja, ljubezniv tovariš nam vsem, ki smo bivali kedaj v njegovi bližini in ravnotako ljubezniv svetovalec vsem, ki so iskali pri njem pomoči. Da ga je ljudstvo res ljubilo in spoštovalo, nam )asno spriiuje njegova izvolitev v istrski deželni zbor, v katerem je svo]e rojake zastopal z vestnostjo zrelega moža daljšo dobo do poloma stare Avstrije. Neizmerna škoda za istrski narod, da je \zgubil enega svojih vodnikov v času, ko bi ga najbolj potreboval! UČiteljstvo koperškega in sosednjih okrajev bo ohranilo pokojnemu tovarišu prijeten spomin! Slava pokojnemu Valentiču! —c Časopls ,,Slovacko" plše: SlučaJ je hotel, da sem se sešel v vlaku z nekoliko ženaml, vračajočimi se iz Vraoova, kamor so se bile šle zagovarjat radi šolskih zamud svojih otrok. Prva pravi: ,,Oni gospod nam je tako lepo predočll potrebo šole, da sem skoro jokala. Toda kako naj pošiljam svojo deklioo, ki še nima 14 let, v šolo, ko jo gospod župnik vabijo ,,k muziki"? Na vprašanje, kdo je oni gospod s takiml nazori, je odgovorila: ,,No, gospod župnik Galosek." — Seveda glavno je, da Je v šoli križ, otroci pa hodijo lahko na ples, ker se tam gotovo več nauče kot v šoii.