Od sv. Petra pri Mariboru, 31. sušca. (Robota slovenskih ueiteljev za Pruse. — Knjižura polna laži.) Gospodu učitelju v šentpeterski Metavi, kder pa ni niti šole niti učitelja, je poslal neki M. Levy iz pruskega Frankfurta celo rajdo pisem, ga proseč, naj mu pošlje za en goldinar imena tukajšnih posestnikov in okolic, v kterih stanujejo. Če bi g. učitelju nihče zapisnika ne dal, iz kterega bi posestnike popisal, bi bil en goldinar za tako pisarijo prav malo plačilo, kajti gosp. učitelj bi moral za ta denar po fari od hiše do hiše hoditi in barati, kako je kteremu posestniku imč in na steno gledati, koliko je pri hramu hišno število. To bi se gotovo reklo, za en goldinar Prusom za ljubo na roboto hoditi. Sicer pa ve pisatelj za nekega gosp. ueitelja, ki za takošno pisarijo Nemcem v prid ni krajcarja dobil; to je se hujša robota. — Gospod v Frankfurtu menda zato naša imena zvedeti hoče, ker bi zamogel potem Slovencera lože ali knjižnre pošiljati, kakor je tista, ktero nekdo v letošnji ,,Danici" od 14. susca hudo graja, kteva knjižura se je v nemškem Lincu tiskala in ki je polna laži, vraž in sleparije. Kcr je graška nTagespost" nedavno duhovnike opomnila, naj gledajo, da se kaka vraža ali prazna vera med ljudstvo ne vtepe, Vam moram Slovenci že povedati in Vas opomniti, da greste, preden kakemu Kočevarju ali komu drugemu za kako knjižuro napolnjeuo z vražami in drugimi goljufijaini denar daste, svojega gosp. župnika ali kaplana za svet prašat, ki Vas bodo podučili ia Vam oči odprli, da kde mačaka v žaklju ne kupite! Iz Ijutomerske okolice. Letos smo v naši okolici zarad penezov jako v zadregi. Prava dobrota je nam zdaj posojilnica, ki reši človeka večkrat velikih skrbi in stioškov, ko brez velikih potov in prošenj dobi denar na posodo. Dopis iz Ljutoraera v ,,Slov. Narodu" št. 73 ocita našemu glavarjn krivico, ki jo on dela tukajšnji šoli zastran nemščine. Mi sc popoluoma strinjamo z omenjenim dopisnikom, ki pravi, da se nemščina ne zanemarja; dostavljamo pa se to, da se naši učitelji, čeravno so narodni, še vse preveč z nemščino pečajo. Iz naše vesi hodijo dečki, s kterimi sem vedno v dotiki, v različne razrede tukajšnje šole. Od teh sem poizvedel, zlasti iz njih učcnja in njihovih nalog sem razpoznal, da se učenci v šoli in doma z nemščino najbolj ukvarjajo in da jim ta predmet še največ truda, da ne rečem muke prizadeva, in to prav nehvaležne muke. Učenci 5. razreda imajo zlasti skoro le nemške knjige in nemške naloge, pa tudi učenci 4. razreda pri znanem naiodnem učitelju g. L. se še vse preveč nemščine učiti morajo. G. P. v 3. razr. jim pa že tako nemščino 5ez vse priporočuje. Tedaj je očitanje tržanov, da se otroci premalo nemščine uče, popolnorna neopravičeno; nasproti bi morali rai kmetje iz okolice zahtevati, da se mladina do dobrega izuii v slovenščini, zlasti pa v kraetijstvu, kajti ta nauk jej more še naj več koristiti. Piiporočali bi toraj učiteljem, da ne silijo v naše kmetijske otroke preveč z nemščino, vsaj še slovenski slabo znajo. Ovače bi pa tudi hrvatski jezik za naše učence skoro več koristil od nemškegn. S Hrvati pridemo mi prav mnogokrat v dotiko, ter imamo proti jugu nektere kupčijske zveze. Pa tudi v varaždinske šole se pošilja od nas mnogo dece, ker je Varaždin za nas tako blizo kakor Ptuj. Po uaših mislih bi tedaj nikakor ne bilo napačno in tudi nc nepostavno, ako bi se v viših razredili naše šole ozitalo nekoliko na hrvatski, a ne samo na nemški jezik. V. Š. Od sv. Lenarta, 30. maic (Z dolgim nosom odpravljeni.) Poročal sem nedavuo v ,,Gosp.", kako da se je okr. zastop drzail, v prid birajoČi liranilnici razpisati davek vsemu okraju, in je celjsko sodnijo pri — dež. odboru! tožil. Kakor čujem, dobil je okr. zastop za dvojno svojo ^iinaštvo od strani višje oblasti po nosu, in da so jegovi sklepi prekrižani. To je zdravo za ljudi, ki previsoko letajo; dobro bi se bilo, ko bi se našla oblast, ktera bi okr. zastop spomuila njegovih piavih dolžnosti, kterili se noče prav lotiti, in pa, kako da je z denarji, ki se v okr. blagajnico placujejo. Dokazi: novo osnovana okr. cesta od sv. Lenaita v (Jmurek se še na mnogo mestih niti delati ni začela, ko je vendar letošnja zima za delo tako ugodua bila; na drugib mestih je pa stara cesta tako zauemarjena, da še s praznimi vozovi po muogih krajih ni mogoče se voziti ter so dotičue srenje prirnorane bile, proti okr. zastopu pri višji oblasti se pritožiti. !z Lemberga. (Srenjske zadeve.) Kdor srenjske zadcve nepristrano sodi, mora reči, da je v premnogili krajib res tako, kakor piše nGosp." v sostavkili ,,o prenaredbab srenjskib zadev". Da so uinetno zložene srenje v večo skupino res nekaki divji zakon, potrjuje prav jasuo naša s Sladkogorsko združena srenja. Naš tig je bil poprej srenja za-se, ter je imel 8000—9000 gold. srenjskega premoženja. Shajal je prav lehko sam. Gospodom se je pa poljubilo, prikleniti trško srenjo Sladkogorskej, ia odtilidob je vseskozi ravs in kavs zastran porabe in gospodarstva posebnega trškega premoženja. Srenjski župan kmet še svojega imena podpisati ne zna, srenjski pisar je edini gospod vsej srenji. Sienjska pisarnica z blagajnico je v kmečki hiši, v tem ko imamo tržani od nekdaj svoj ,,rotovž", kjer je bolj dostojna in varna uradnica. Glede na vse to se boče trg zopet ločiti tuje srenje; toda v odborovi seji, v kteri se je zastran izločitve sklepalo, imcli so uasprotni kmetski glasovi večino. S Sladko goro nečemo združeni ostati, ločiti se pa sami ne moremo, to je res ndivji zakon". Obernoli smo se tržani v tcj stiski do dež. odbora, in prieakujemo pomoči, dasi nas je omenjeni srenjski pisar počrnil, češ, da smo tržani tako ubogi, da si še soli in zabela za kuho s čim kupiti nimamo. Naj bi bil pisač rajši sol zft-se obdržal !