V OKVIRU Do konca leta bo večina slo- nekateri vodilni uslužbenci venskih delovnih kolektivov prejemajo dodatek za rekon-sprejela pravilnike o delitvi strukcijo, kakor da ni njihova čistega in osebnega dohodka. Z njimi bodo postavljeni prvi temelji samoupravljanja. Prvi zato, ker marsikje k sodelovanju ni bil pritegnjen ves kolektiv, ker so drugod zaradi Predolgega odlašanja in zgledovanja po že sprejetih pravilnikih sprejeli pravilnike z veliko naglico. Naposled pa so Pravilniki samo bolj ali manj uspel poskus, kako bomo z njimi odmerjali in obračunavali dohodek, kako bi ga s stimula-tivnejHm nagrajevanjem po-»peševali, so začetek nove pra- dolžnost, da skrbe za razvoj tovarne. Ali je na priliko rekonstrukcija res nekaj enkratnega? Ni! Nujno se bo pojavljala v različnih razdobjih, ker interesi proizvodnje tu nujno narekujejo. Zakaj potem ti posebni pravilniki in dodatki? Druga nepravičnost so različni faktorji. Večina faktorjev deluje tako da ima (po rangu?) višji uslužbenci čedalje višje faktorje na osnovne plače. Ze v osnovi imajo višji dohodek, kar je razumljivo in prav, toda s faktorji so te razlike ob- RAZLIČNI DINARJI fese in bodo zato doživljali še spremembe, ki jih bo narekovalo izkustvo Tokrat se ne nameravamo j spuščati v razglabljanja o značilnosti pravilnikov, o njihovhh Pomanjkljivostih, ampak bi se zadi dotaknili samo tistih pravilnikov, ki so zaradi slabega izkustva in spekulativnih namenov sestavljeni tako učeno dli pristransko, da delavci ne vedo kako se formira dohodek vodilnih uslužbencev, ali pa ob sprejemu pravilnikov niso Predvidevali tolikšnih razlik. Za večino spekulativnih pravilnikov velja načelo, da so navidez s svojimi osnovnimi pokazatelji in izračuni v skladu e dohodki, ki jih delavci sma-ivajo za pravične. Večina razlik, ki bodejo v oči in vzbujajo Ogorčenje med delavci, pa nastaja z dodatnimi pravilniki, z nepravičnimi faktorji, pavšali ali statičnimi točkami, zasnovanimi ha neekonomskih Pokazateljih. V nekaterih podjetjih imajo osnovni pravilnik, ki so ga de-'avci odobrili in ki kaže na Pametna razmerja v dohodkih. Toda poleg njega ima podjetje šo ločen premijski pravilnik, čutne. Pri tem že za oči zelo nepomembna razlika v faktorju velike razlike v dohodkih. Vprašujemo se, zakaj potem dvakratna razlika v plačah? Ali nismo že v osnovi zakoličili razmerij? Tretja slabost je točkovni sistem zasnovan na finančnem uspehu podjetja. Založniško podjetje samo podraži ceno knjige. Če je to šoloobvezna knjiga jo tudi proda in po točkovnem sistemu zrasejo osebni dohodki preko vseh pravičnih razmerij. Podobno je lahko v trgovini, DOZ in drugod. Tudi javne službe pri tem niso izvzete. V zdravstveni stroki se je razpaslo število različnih pravilnikov, ki nekaterim zdravnikom omogočajo pretirano visoke zaslužke, ker se njihov dohodek oblikuje z različnimi pravilniki, pogosto zasnovarAmi tako, da za isto časovno razdobje prejemajo plačo iz dveh pravilnikov, da imajo priznanih več nadur kot jih lahko izvršijo. Vse to nam narekuje, da izdelavi pravilnikov posvetimo več skrbi! VINKO TRINKAUS OBNOVEM ZAKONU O ELEKTROGOSPODARSTVU NE SMEMO ZAMEGLITI BISTVA Končno! Kaže, da se povest o jari kači le bliža koncu. Po mnogih razpravah, na osnovi množice mnenje le izluščena ideja o vsebini novega zakona o elektrogospodarstvu. Dosedanji sistem je bil v zadnjih letih zaradi očitne zastarelosti in ekonomske nepravičnosti tako pogosto kritiziran, da je čudno, da ni bil že prej spremenjen. K temu je verjetno precej pripomoglo dejstvo, da so si bila vsakokratna mnenja o bodoči ureditvi elektrogospodarstva diametralno nasprotna. Posledica tega je bila, da so odnosi ostali nespremenjeni, kolektivi pa so še naprej živeli v negotovosti in prenašali slabosti sistema. Med osnovne pomankljivosti dosedanjega sistema sodijo vsekakor: — neurejeni ekonomski odnosi. Kolektivi niso spodbujeni k boljšemu gospodarstvu. Dohodek elektrogospodarskih organizacij se oblikuje na osnovi stroškov, ki so potrebni za formalno poslovanje. Položaj je po nelogičnosti podoben tistemu, v katerem so se nahajale ostale industrijske panoge v času »kraljevanja« minimalnih osebnih dohodkov. Jasno, da tako stanje že dolgo ni v skladu z našim družbenim ekonomskim sistemom. Ob neenaki strukturi proizvodnje in porabe na posameznih področjih ni mogoče izdelati takih normativov, ki bi povsem pravično ocenili udeležbo vsakega elektrogospodarskega podjetja v jugoslovanskem elektrogospodarstvu. Postavljanje normativov je podvrženo kopici subjektivnih vplivov. Zaradi nejasne situacije so nastajala in se krepila mnenja, da se primankljaji nekaterih elektrogospodarskih skupnosti pokrivajo na račun drugih. Številni kolektivi so vpričo takih mnenj začeli postavljati večje zahteve in dokazovati večje stroške poslovanja ne glede na normative. Zahteve so reševane kompromisno, s tem pa je bilo konec sleherne stimulativnosti takega ugotavljanja dohodka, ki je zaradi administrativnega značaja bila že itak minimalna, če ne celo destimulativna; — sistem regresiranja posameznih skupnosti je torej povzročil neskladnosti, saj je vse skupnosti brez razlike stimuliral k stalnemu povečevanju stroškov poslovanja, povečanju izgub energije pri proizvodnji, prenosu in distribuciji. Podobno situacijo Pa bi ustvarili tudi z regresiranjem večjih regionalnih elektrogospodarskih podjetij, saj imajo sedanje skupnosti številna pooblastila, oziroma v praksi izvajajo svojo dejavnost v marsičem tako kot velike gospodarske organizacije s številnimi obrati; — distributivna podjetja so v obstoječih ekonomskih odnosih postavljena v položaj inka-santov za posamezne elektrogospodarske skupnosti. V' takem položaju ni govora o samostojnosti teh elektrogospodarskih podjetij, ki niso zainteresirana za striktno izvajanje tarifnega sistema in dobavnih pogojev, niti za ekonomizacijo in racionalizacije razdeljevanja ter porabe električne energije (konice, enakomernost bremena v omrežju, RAZMIŠLJANJE O KMETIJSKI PROIZVODNJI KAKO DALEČ SMO ŽE izgube, jalova moč itd.) na svojem področju; — razširjena reprodukcija. Zaradi majhne akumulativnisti elektrogospodarstva je udeležba posamičnih kolektivov (pa tudi elektrogospodarskih skupnosti) v investiranju novih objektov neznatna. Investitorji niso stimulirali k zmanjševanju stroškov gradnje in k skrbi za kvaliteto opravljenega dela. Zaradi tega predvidene investicijske vsote ponekod presegajo za čez 100 9t>. Manjša, a vendar znatna »prebijanja« so pa. reden pojav. 2e sama udeležba elektrogospodarskih kolektivov, pa čeprav bi bila zaradi nizke aku-mulativnosti relativno majhna, bi odločilno spremenila sedanji odnos do investiranja in razširjene reprodukcije sploh; — organizacijska struktura. Logično, da je tak sistem terjal za svoj obstoj tudi temu primerno organizacijsko strukturo. Nepopularnosti opisanih ekonomskih metod se pogosto spreobrača v temu primeren odnos do izvajalcev takega sistema. Spremenjeni ekonomski odnosi bodo spremenili tudi funkcije posameznih organizacijskih inštitucij in instanc. No, kot rečeno,- »Načrt zakona« je tu. Kot splošna ugotovitev bi fahko veljalo, da so sestavljavci imeli dokaj srečno roko pri izbiri ideje o bodočih odnosih v elektrogospodarstvu. Ker pa je izdelan po dolgoveznih pripravah o velikem številu (pogosto nasprotnih) mnenj glede raznih detajlov bodoče organizacije, se sestavljavci niso mogli izogniti nekaterim kompromisnim rešitvam. . Predlog predvideva ustanovitev proizvodno-prenosnih podjetij, v katera bi se vključila sedanja majhna podjetja kot samostojni obrati. Ta velika proizvodno-prenosna podjetja se obvezno ■ združujejo v Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva, ki še naprej obstaja kot usmerjalec in koordinator celotnega elektrogospodarstva. Glede cen električne energije »Predlog« predvideva, da vsako proizvodno-prenosno podjetje v okviru maksimalnih cen (predpiše jih ZIS) oblikuje svojo ceno. Izgube, ki bodo nastale v nekaterih podjetjih zaradi ma- Tedaj, ko sem se odločil za pričujoče pisanje, sem tudi ^Giišljal, ali bodo podatki, posebno pa številke, toliko Rimali bralce iz industrijskih središč ali mest, da se bodo otili branja. Nam, ljudem iz mest in industrijskih središč, * Že kar v navadi, da gledamo na kmetijstvo površno, kot * nekaj, kar je daleč od nas in kar se nas ne tiče. Po-j enek o kmetijstvu je med nami na dnevnem redu le ge ni na trgu dovolj pridelkov, če naraščajo cene. /jdaj godrnjamo in ne razmislimo, ali nismo morda tudi j v tovarni pripomogli k temu, da posluje kmetijstvo z J^Subo, da mora dražiti svoje proizvode in podobno. Skrat-prav vso krivdo prevalimo samo na kmetijskega prodajalca. In s tem sta naše razmišljanje in pomenek o ^ctijstvu po navadi zaključena. Če ,ln Hjj^Vodnje, rekonstrukcija teh-ito1}6 osnove kmetijstva sta ta-WvSn° pogojena, da ju ni moč Kmetijstvo si ne bi moglo kjjati hitrejšega razvoja, če ne ai^ežele industrializirali. Indu- t), »c ravnamo tako, ravnamo ' kak. Industrializacija deže-lh modernizacija kmetijske tcaiizacija dežele lahko ustvari Sort Za bolj rentabilno uporabo šfovbnih kmetijskih strojev in ^tehničnih metod in podob-vQLtorej za vnovčevanje proiz-ki Jih izdelujemo v ko-stfj.ai, kemični ali drugi indu-is-j.1- Industrializacija pospešu-flJJatok delavcev iz vasi v in-hl^ijska in mestna središča, f^aii s tem pa kategorično na-U^ovanju Potrebo po modernejšem n.?*lov zemlje, po takš- ipi '; kjer bo manj delavcev pri- Vrh. veliko večjo količino pri “ ob neprimerno manjših Letošnji popis prebivalstva nas opozarja, da je industrializacija bistveno spremenila razmerje med številom kmečkega in nekmečkega .prebivalstva. Neposredno pred vojno je brla v Jugoslaviji le ena četrtina ne-irmočkeaa prebivalstva. Pred osmimi leti je bilo še 60,8°/o kmečkega prebrvalstva. Letos je kmečkega prebivalstva že za milijon manj ali drugače povedano, razmerje med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom je približno enako. Pn nas v Sloveniji se je sestav prebivalstva v teh letih še občutneje spremenil. Medtem ko je bilo pred osmimi leti 617.000 kmečkih prebivalcev, jih je letos ^a 104 tisoč manj, kar pomeni ze kar manj kot tretjino vsega prebivalstva pri nas. . Tako hitro spreminjanje sestava prebivalstva terja seveda še hitrejše pridelovanje žitaric, mesa, mleka, skratka prehranskih proizvodov. Manj rpk obdeluje kmetijsko zemljo, več jih upravlja stroje. Večjo proizvodnjo pšenice, koruze in drugih poljedelskih kultur pa ne terja samo prehrana prebivalstva (ki ob spremembi njegove strukture bolj narašča), temveč terjajo povečano proizvodnjo tudi povečane zmogljivosti predelovalne industrije in povečanje izvoza. Ni potrebno, da je človek odličnjak iz matematike, da bi razumel, kako pomembno je povečanje kmetijske proizvodnje ne samo za našo državo kot celoto, temveč tudi-za povečanje življenjske ravni vsakega posameznika posebej. »Več žita, več kruha!« To je točno. Toda več žita, sladkorja in masti pomeni manjši uvoz prehranskih proizvodov, pomeni večji uvoz surovin za industrijo, večji Uvoz blaga za široko potrošnjo, uvoz vsega tistega, česar pri nas še ne izdelujemo dovolj, ali kar izdelujemo v tovarnah slabega, da s proizvodi potrošnik ni zadovoljen. Tej zahtevi pa je težko ustreči vse dotlej, dokler ima družbeni sektor samo 10 °/o obdelovalnih površin zemlje, dokler je uporaba sodobne kmetijske tehnologije in sredstev za proizvodnjo skrčena na tako majhen prostor, ali pa premalo koristno uporabljena in ko na milijonih majhnih parcel obdelujejo kmetje zemljo skoraj tako, kot je je obdeloval praded. Resnici na ljubo je treba pri- znati, da si družbena kmetijska posestva komaj zaznavno pridobivajo nova zemljišča. Pred šestimi leti so imela 734.000 ha obdelovalnih površin. Leto nato 828.000 ha in lani 1,000.033 ha (Nadaljevanje na 2. strani) ksimalnih cen, bi naj krila družba z dotacijo. Nasprotno temu bi naj visoko aktivna podjetja plačevala rento. Podjetja za distribucijo električne energije se po »Predlogu« organizirajo kot samostojne gospodarske organizacije, . ki kupujejo energijo od proizvodno-prenosnih podjetij po njihovih cenah, prodajajo jo pa po ceni. ki jo določi distributivno podjetje v soglasju s komuno, okrajem ali LR (odvisno od velikosti področja za katerega gre.) Zanimivo je, da so razmejitve med proizvbdno-prenosnimi podjetji in podjetji za distribucijo dosti bolj prepuščene medsebojnemu dogovarjanju, kot pa je to sedaj. Vprašanje razširjene reprodukcije v ^Predlogu« ni posebej obdelano, vendar to ne pomeni, da uzakonitev »Predloga« ne bi imela odločne posledice tudi na razširjeno reprodukcijo. Večja proizvodno-prenosna podjetja (kakršna predvideva »Predlog«) naj bi imela odločilno vlogo pri nadaljnji razširjeni reprodukciji in sicer pod splošnimi pogoji o investicijski izgradnji. Vpliv družbe je možno ohraniti skozi, splošni investicijski sklad, ki bo vkljub temu tudi v bodoče ostal glavni nosilec bremen pri gradnji večjih elektrogospodarskih objektov. »Predlog« vsebuje še nekatere formulacije, ki niso dovolj jasne ali dovolj precizno formulirane, vendar to nikakor ne pomeni, da z njihovo izdelavo ni narejen, resen korak dalje v stremljenju, da se elektrogospodarstvo po svojem značaju vklopi v naš gospodarski sistem. Toda, kakor je že navada v elektrogospodarstvu, se že pojavljajo poizkusi nekaterih skrajnežev, ' ki hočejo . nadaljevati s. slepomišenjem. Tp poizkušajo doseči s poudarjanjem že znanih stališč o (prenapeto prikazanih) specifičnostih elektrogospodarstva. Te sicer obstajajo, vendar je nespametno zlorabljati potrebo po tehnološki enotnosti za dokazovanje potrebe o absolutni (tudi ekonomski) centralizaciji. »Predlog« vsebuje relativno optimalne rešitve teh specifičnih problemov tako, da .je.vztraja-nje na njihovem napihovanju tendenciozno in ima bolj za cilj ovirati sprejetje kakršne koli . rešitve. Sicer pa, še bolj nevarno je, če so. avtorji mnenj . o potrebi centralistične ureditve . elektrogospodarstva dejansko prepričani v pravilnost svojih želja, ker bi to kazalo na to, da hodijo z zaprtimi očmi in ne razumejo osnovnih teženj našega družbenega razvoja« Smatram, da bi v tej situaciji morali ravno sindikati (na vseh nivojih) bolj odločno podpreti dobre rešitve in konstruktivne predloge. Prepričan sem, da tem zahtevam odgovarja omenjeni »Predlog zakona ,o elektrogospodarstvu«. Ko bo Zakon sprejet, čaka kolektive v elektrogospodarstvu obilica dela. Toda to ne sme biti vzrok za zapostavljanje problematike, ki se pojavlja sedaj, ko smo šele na pol poti. STJEPAN SAUBERT S i B g H B B m ■ a a a ■ a B B B tj S! l£j Bi E. ECI IS fc B B B Si B E & B ES B B K K * B E t* K B I B K B B' E Njun ključ zn izračunavanje osebnega dohodka i Torej, tovariš računovodja, merila za naju zdaj imava; za druge pa kot doslej -pc učinku! Karikatura: MILAN MAVER ■BBBBBBBaBBBBBflBBBBBflBBBBBBBBBBflBBBBBBBBBBflBBBBBBBBKBISB Decentralizacija delavskega Občinski sindikalni svet je samoupravljanja je še vedno spremljal te pojave in na osnovi posveta s predsedniki sindikalnih podružnic iz go- aktualno vprašanje. Kljub te mu, da je to že v vrsti pod' __________ __ _=_ jetij urejeno in proizvajalci stinstva tudi opozoril upravo podjetja glede odnosov tov, Fickove, vendar vse zaman. neposredno vedno bolj in bolj zavestno tudi upravljajo, pa _______ so še vedno podjetja, ki ima- Sele z odločbami v roki za jo že izvedeno decentralizacijo po EE, toda na žalost samo formalno. Tako decentralizacijo imamo tudi pri gostin premestitev, je kolektiv, ponovno prizadet, sklical sestanek obratnega delavskega sveta z namenom, da do kraja razči- skem podjetju »Hotel Pošta" sti odnose in ugotovi, kje tiči na Jesenicah. Zakaj? vzrok. Seveda je bil na zase- V ekonomski enoti pri Ko- danju obratnega delavskega njiču na Javorniku imajo iz- sveta navzoč tudi direktor pod-voljen obratni delavski svet, jetja, ki je skušal uteme-ki ni in ni mogel priti do svo- Ijiti upravičenost premestitve jih pravic. Poslovodkinja osmih oseb, kljub nezadovoljstvu vseh prizadetih. Razprava članov kolektiva in razprava tov. - Fickove pa sta pokazali, da je stališče ko- obrata tov. Ema Ficko je s svojo »avtoriteto* nadvladala vse. Zanjo ni bila potrebna nobena organizacija, kot n. Namesto odločanja kolektiva - odločanje posameznikov na vodilnih mestih! pr. sindikat, in ne samouprav-- lektiva EE popolnoma pravilni organi. Samo njena beseda no. Že sama izjava poslovodje bila nadvse pravilna. kinje, »da bi bilo potrebno s To je privedlo do tega, da pendrekom stati nad njimi" so postali odnosi v tem obra- nam dovolj jasno pove, da tatu nemogoči.' Celotni kolektiv kih poslovodij danes pri nas te ekonomske enote je smatral ne rabimo in bo verjetno ona odnos poslovodkinje do njih morala poslušati glas kolek-za nepravilen (razen nekaj tiva, ne pa obratno, izjem?). Zato je posegel vmes Celotna situacija v tem pod-delavski. svet podjetja »Hotel jetju pa nam narekuje, kako Pošta« in sklenil na sugestijo je potrebno vsestransko zasle-direktorja, da je nujno rešiti dovati pojave tudi tam, kjer problem EE pri Konjiču. To- j6j kot že v začetku poudarje-da žal, namesto premestitve n0j »decentralizacija že izve-ene osebe, zaradi katere so na- dena«. - • stali taki odnosi, je izdal od- Upamo, da bo ta primer slu-ločbe osmim uslužbenkam za žil za poduk vsem tistim, ki premestitev z njihovih delov- imajo še podobne primere in nih mest v druge EE, med ka- da bo javnost dokončno obso-terimi sta tudi predsednik dila tako početje. obratnega delavskega sveta. T mvtmr kftZar To pa ravno v času največje- LUDVIK KEJŽAR, ga prometa 15. in 16. novem- predsednik ObSS, bj.g. Jesenice OB IZIDU ZAKONA O DELU NA DOMU SME POGLED V PRIHODNOST £lllltll!!ll!i!lllllllllllllllli!li!llllllllll!lll!lllll!ll!>!!!l!l!ll[|||||||llllll!i!irilllllllllllllllill!lllllll!lilllllllllll!!!!lllllllllllllii!!l!llllllllllllllllllllllll!!ll!lllllllllll!!!lllllllllllllli!illlllllllll I ' ' ~ ’ 1 Pravkar sprejeti republiški zakon o delu na J | domu daje gospodarskim organizacijam, zavodom 1 | in stanovanjskim skupnostim pravico, da tehnično | I manj zahtevno proizvodnjo organizirajo na domu, ■ | kolikor sta s tem zagotovljeni ekonomičnost in | | rentabilnost. Delavcem, ki prevzamejo odgovor- | | nost, da bodo delo količinsko in glede kakovosti | | tako opravili, kot bi ga na rednem delovnem mestu | | v osemurnem delavniku, pa ta zakon priznava vse | | pravice iz rednega delovnega razmerja. | Novi predpisi torej urejajo več vprašanj hkrati: | | socialna, družbena in ekonomska. S . S š = 'itll!!lllll!l!![!lllll!!!!l!lllll{lll!!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!ll!lllll!llll{llll!ll!lllllllllll!l!lllllllllllll!l!l9!l!lllll!l!llllllli!lll!linillllll!llllll!lllll!lllllllllllll!lllll!ill!l!l!!lllllllllllllllll!ll!l!ll!llllllll!l Vključno domačo obrt zajema delo na domu pri nas okrog dvajset tisoč ljudi. Večidel tiste, ki bodisi iz družinskih, zdravstvenih ali kakih drugih razlogov ne morejo z doma, za življenjski stančjard pa si vendarle morajo zagotoviti dohodke. Ves ta razmeroma velik krog ljudi se po sedanjem zakonu o delovnih razmerjih ni mogel redno zaposliti, niti si s predpisanimi prispevki . sam zagotoviti socialno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Za te delavce, posebno, če si teh pravic niso pridobili preko svojih zakonskih partnerjev, pomenja zakon o delu na domu eksistenčno gotovost na stara leta, konec strahu, da bi ob 'dolgotrajnejši bolezni zapravili vse svoje prihranke in potem padli ha pleča občinskega ljudskega odbora, ki je socialno šibkim dolžan plačati bolnišnične in druge stroške v zvezi z zdravljenjem. Zagotavlja pa tudi, da se jim v primeru, če se kasneje zaposle v tovarni ali kje drugje, delo na domu šteje v delovno dobo in prizna za pokojnino. Niso pa zagotovljene samo individualne socialne koristi, marveč tudi družbene. Kakor rečeno, vsi tisti, ki so doslej delali doma, niso sami nič prispevali v sklade . za socialno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, vsaj polovica pa jih je kljub temu zdravstveno zavarovana preko svojih zaposlenih mož ali žena. Prav tako jim je zagotovljena družinska pokojnina v primeru, če zakonski tovariš umre. S tem, da bodo sami prispevali v namenske sklade, bo teh sredstev več in njihova uporaba smotrnejša. MANJŠI NAVAL V INDUSTRIJSKA SREDIŠČA Mlade in zdrave ljudi težko obdržimo v gospodarsko zaostalih predelih. Kdor le more, odide v industrijski kraj, k boljšemu kruhu. Ta naval v mesta večidel povsod z enako naglico povečuje stanovanjsko RAZMIŠLJANJE O KMETIJSKI PROIZVODNJI KAKO DALEČ SMO ŽE (Nadaljevanje s 1. strani) površin. Njiv in travnikov imajo samo 874.000 ha. Kljub razmeroma majhni obdelovalni površini, ki jo imajo družbena kmetijska posestva, pa so vendarle ta, predvsem v zadnjih letih, nudila nekaterih proizvodov toliko, da ni več čutiti pomanjkanja, vsaj tolikšnega ne, kot pred leti. K temu je pripomoglo sodobno obdelovanje zemlje, moderna kmetijska tehnologija, uporaba mehanizacije, uporaba umetnih gnojil in podobno. Veleposestnik, ki je pred vojno pridelal 30 mtc pšenice na ha, je bil znan daleč izven meja svojega kraja in o njegovem pridelku so ljudje govorili kot o čudežu. Danes to ni več redkost, vsaj za družbena kmetijska posestva ne. Letos so posestva pridelala povprečno 30,5 stotov pšenice na ha. Individualna kmečka gospodarstva so jo pridelala le 12,9 stotov na ha, v kooperaciji pa 21,3 stote na ha. Tolikšen je bil letos pridelek na družbenih kmetijskih posestvih, čeprav vreme ni bilo dokaj ugodno. Razlike so torej občutne. Ob večjih obdelovalnih površinah kmetijskih posestev bi si lahko obetali tudi večji pridelek in to bomo morali doseči. V zadnjih treh letih smo sicer dosegli rekordno proizvodnjo pšenice v zgodovini Jugoslavije, toda ni je še dovolj, da pokrijemo domače potrebe. Nekoč so gospodarstveniki računali, da bo dovolj pšenice, ko jo bomo pridelali 1.400.000 do 1,500.000 ton. Toda danes jo potrebujemo MMIM ustanovljena 20. novembra 1942 List Izdaja republiški svet ZSJ za Slovenijo. Glavni tn odgovorni uredniki VINKO rniNKAUS Urejuje uredniški odbor: Petet Dornik. Sonja Gašperšič. Milan Maver, Janez Voljč. Tehnični urednik Janez Šuster Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, poštni predal 313-VI. telefon uredništva: 33-722 tn 30-672 -Račun pri Narodni banki v Ljubljani štev. NB 600-11/1-365 — Posamezna številka stane 20 din - Naročnina Je: četrtletna 230. polletna 500 tn letna 1000 din — List tiska CZP -Ljudska pravica- — Poštnina plačama v gotovini v resnici 1,800.000 ton. Kmetijska gospodarstva in zadružne ekonomije naj bi posejale s pšenico namesto dosedanjih 300.000 (kolikor so jo posejale to jesen) 500.000 ha, kar bi dalo skupno tržno proizvodnjo 1,8, do 2 milijona ton. Kakorkoli smo na tem področju dosegli precejšnje uspehe, so ti torej še premajhni. Ni še tako dclgo^ ko sc bili potrošniki zaskrbljeni, če bodo lahko kupili meso, kajti mesarska podjetja so se pritoževala, da ni dovolj živine. Pred letom, dvema, smo tarnali, da ni dovolj mleka. Danes so te skrbi odveč. Družbeni sektor je izročil odkupu v minulem letu 72.000 ton mesa, kar predstavlja 20 °/o celotnega odkupa. Tudi kooperacija je bila v živinoreji dokaj uspešna in je dala v letu 1960 že 114.000 ton mesa ali 31 Un odkupa. V letih 1957 do.1960. leta je bilo odkupljeno 2,7-kral več svinjskega mesa /47 "/n iz kooperacije in 21 °/n iz družbenega sektorja).. Neorganizirana individualna proizvodnja zalaga sedaj trg samo še. z 32 %. Družbeni sektor daje sedaj, že kar 53 Vo mleka. Proizvodnja mleka na družbenem sektorju je. bila hitrejša od razvoja tržišča in nerazvite prometne mreže. Družbena proizvodnja mleka in mesa torej na trgu že prevladuje. Sploh pa je tržnja proizvodnja • kmetijstva porastla v letu 1960 za 2,2-krat v primerjavi z letom 1959. Skupen odkup pri kmetijskih gospodarstvih in zadružnih ekonomijah je narasel v istem obdobju za štirikrat oziroma od 17 °/o na 35% v okviru celotnega odkupa. Potemtakem dajejo kmetijskg, socialistične organizacije več kot eno tretjino proizvodov, ki prihajajo na trg. Kaj pomeni velika industrijska kmetijska proizvodnja in kakšne so posledice, če na določenem področju tega ni, nam recimo ponazarjata dva pedat-ka. Zaradi izredno močnega porasta družbene proizvodnje pšenice, znatnega povečanja produktivnosti dela, delno pa tudi zaradi uvoza, '•-na pšenice in koruzi relativno upada. Nasprotno pa občutno naraščajo odkupne in maloprodajne cene zelenjave, ker na tem področju družbena proizvodnja še nima bistvenega vpliva. Samo teh nekaj pogatkov in številk najbolj zgovorno dokazuje, kaj pomeni organizirana družbena proizvodnja v kmeti j- . . . . .. . stvu. Seveda z’ vsemi dosedanjimi uspehi še ne smemo in moremo biti zadr.voljni. Veliko je še slabosti tudi . na področju družbene kmetijske proizvodnje. Veliko ie odprtih problemov, veliko preprek, ki še zavirajo hitrejšo rast proizvodnje, predvsem rentabilne proizvodnje, da kmetijstvo ne bo več tako nizko akumulativno, kot je še. Odgovoriti velja recimo na vprašanja, kako aktivirati žemljo, ki jo zapuščajo kmetje, na kakšen način kmetijskim organizacijam za nekaj let stabilizirati pogoje in jim omogočiti, da pretežno z lastnimi sredstvi uresničujejo razširjeno reprodukcijo, kako doseči, da bo ži- vinoreja', posebno pa proizvodnja mleka rentabilna, kako prilagoditi investiranje in dodeljevanje kreditov nastalim potrebam, kako čimbolj decentralizirati investicijske sklade in razširiti krog investitorjev in obseg sredstev tudi iz dragih področij za še hitrejši razvoj kmetijstva ... Ta in podobna vprašanja terjajo odgovore, nas. silijo k razmišljanju, k iskanju ustreznih rešitev in zato bo veljalo na straneh našega lista še nič kolikokrat spregovoriti o kmetijski proizvodnji; o modernizaciji kmetijstva. PETER DORNIK stisko, potrebe po novih obratih družbene prehrane in drugih objektih življenjskega standarda. Četudi so nekatere tovarne odprle obrate na podeželju, zaradi njihovih razmeroma majhnih kapacitet ne morejo vezati na rojstno hišo vse mladine, ki se želi zaposliti. Po vsej verjetnosti bo to hitreje in v večji meri uspelo z redno zaposlitvijo na domu, (Vsaj dekleta bodo raje ostajala doma in se s tem izognila tudi nevarnosti, da bodo zaradi pomanjkanja stanovanj prisiljena opravljati vsa dela gospodinjske pomočnice za skromno ležišče v kuhinji.) Sicer pa so na vseh koncih Slovenije še predeli, kjer je ženske delovne sile v preobilju in jim zakon o delu na domu trenutno edini odpira perspektive za zaposlitev, komunam za večji narodni dohodek, slovenskemu gospodarstvu pa za boljše kadre s podeželja. Delo na domu bo v novih pogojih v večji meri vcepljalo delovne navade, smisel za organizacijo dela, delovno disciplino in varčnost. K temu jih bodo silili sami normativi za porabo materiala, proizvodnost in kakovost izdelkov. Končno pa: tudi po mestih je veliko žena, ki se iz družinskih razlogov do zdaj niso redno zaposlile, prav rade pa bi opravljale dela, ki jih np bi odtrgala od doma. Mnoge že izdelujejo za trgovska podjetja predpasnike in razna druga ženska oblačila, zakaj ne bi še platnenih prevlek za kovčke, copat iz klobučevine in podobnih deficitnih artiklov široke potrošnje? Samo nekdo mora organizirati to delo. Ta nekdo pa bi bile lahko mimo trgovskih podjetij tudi stanovanjske skupnosti, predvsem pa tovarne konfekcije. SE BODO TOVARNE BRANILE? Nasprotno. Gospodarski delovni kolektivi verjetno odobravajo nove predpise glede dela na domu. V konfekcijski, lesni ali elektroindustriji na primer marsikatero delo ni vezano na komplicirane strojne naprave in so ga delavci morali opravljati samo zato v tovarni, ker zakon o delovnih razmerjih drugače ni priznal redne zaposlitve. Zdaj, ko je to vprašanje urejeno, bodo upravljavci še kako zainteresirani, da enostavno dela preneso iz tovarne na dom in izpraznjene prostore uporabijo za povečano proizvodnjo drugih donosnih artiklov in za večji asortiment. S takšno reorganizacijo dela se bodo mnogim gospodarskim organizacijam zmanjšale potrebe po dozidavah delovnih prostorov in skrbi glede investicijskih sredstev. Navijanje tuljav v elektroindustriji in morda tudi montaža preprostejših proizvodov, iz- delava otroške konfekcije, Id je ni po trgovinah nikoli do* volj, prav tako raznih turističnih spominčkov, vse to in še marsikaj dragega bi lahko izdelovali doma poleg izdelkov, ki sodijo v domačo obrt. Asortiment blaga za široko potrošnjo se torej zlahka popestri. Zelja potrošnikov pa tudi ne bi težko zvedeli. Dovolji da površno preberemo časopisje, pa jih je na koše. Neizpolnjenih, seveda. Težko se je pač odpovedati večjim koristim kakor velikim neizpolnjenim željam. , DOMAČA OBRT NA KONJU Dosedanja zakonodaja pa j® morda najmanj spodbujala razvoj domače obrti — pletarstva, čipkarstva, lončarstva in lesne galanterije. Z včlanitvijo v zadruge in s posredovanjem le-teh pri prodaji, članov ni bil® mogoče tako usmerjati glede izbire in estetike izdelkov, kakor lahko usmerjamo redne delavce. Zato je mimo vsestransko zadovoljivih izdelkov prišlo V domače trgovine (tujina je razen za čipke, ki so v primeri s kitajskimi predrage, zlata jama za našo domačo obrt) marsikaj neokusnega, če že kakovost ustreza. Na splošno pa se je s tem delom zaradi neurejene zakonodaje ukvarjalo vedno manj ljudi. Ribničanov, Prekmurcev in idrijskih čipkaric P3 najbrž ne bo treba politično prepričevati, naj se spet popri' mejo domače obrti. Novi predpisi so dovolj glasno priporočilo. Prej morajo seveda ustanoviti lastne gospodarske orga* nlzacije, da si s tem zagotove možnost za sklepanje rednih delovnih razmerij. Tudi nam potrošnikom b® ta spodbujeni interes za doma' čo obrt koristil. Do zobotreb' cev in še do marsičesa drugega bomo laže prišli kot zadnja l®" ta in, če bo tehnično vodstvo teh obrtnih organizacij estetsko dovolj vzgojeno;r bodo- iz trgo* vin izginile zadnje neokusO* torbice iz slame ih Šibja, ki d®' mači obrti ravno ne delajo naj' večje reklame med rojaki, ~e manj pa med tujimi turisti. Si' cer pa bo večja ponudba v0" spešila estetska prizadevanja i0 mogoče tudi zmanjšala tendeO' ce po podraževanju teh iz' delkov. Zakon o delu na domu E®” temtakem daje številne n®ve možnosti za individualno povi' ševanje življenjskega standaf' da, za smotrnejše izkoriščani6 družbenih sredstev in za ob®' gatitev tržišča. MARIOLA KOBAL PROBLEMI NEKATERIH TRZlSKIH KOLEKTIVOV BIROKRATIZMU SPODREZATI KORENINE Se vse do nedavna so ljudje na plenumih govorili o problemih podjetij le precej na splošno, vedno so bili »objektivni vzroki« tisti, ki so povzročali take ali drugačne težave. Prav v zadnjem času, ko je v vseh kolektivih čutiti živahno politično dejavnost (razprave o pravilnikih), pa so ljudje iz neposredne proizvodnje opozorili že na nešteto primerov slabih notranjih odnosov, ki zavirajo vsako iniciativ^ kolektiva. Pre-mnogokrat gre tu tudi za grobe kršitve zakonov in raznih predpisov. Naj navedem samo nekaj primerov, za katere ve mnogo ljudi, ki pa se jih še ne upajo lotiti ih jih rešiti. Imena podjetij bom izpustil, ker končno niso važna. V enem izmed manjših obrtnih podjetij, kjer se kolektiv zanima za . poslovanje podjetja in kjer je sindikalna organizacija dokaj močna, je še vedno upravnik tisti, ki trdi, da bodo seje delavskega sveta vedno takrat, kadar bo on smatral, da je to potrebno. Prav tak primer je nekje drugje, kjer je začel sejo delavskega sveta predsednik, potem pa vedno predal besedo direktorju, ki je sejo vodil vse do konca in tako uveljavil vsa svoja stališča. V nekem večjem podjetju pa gre direktor celo tako daleč (on smatra, da je tako edino pravilno), da glasuje o vseh važnih vprašanjih, o katerih razpravlja delavski svet. Prav v tem podjetju delavski svet še ni sprejel nobenega sklepa, kateremu je nasprotoval direktor. V tržiških podjetjih je tudi nekaj takih vodilnih ljudi, ki še vedno zavračajo funkcionarje političnih organizacij v kolektivu, kadar se zanimajo za to ali ono reč, češ kaj se vtikaš v to stvar, če nisi gospodarstvenik, ampak le politični funkcionar. Ti ljudje hočejo na vsak način ločiti politično življenje od gospodarskega in s tem zamoriti dejavnost političnih organizacij v kolektivu. Prav zaradi teh, ponekod pa še bolj drastičnih primerov neupoštevanja organov samoupravljanja in političnih organizacij, prihaja v nekaterih kolektivih do skaljenih notranjih odnosov, ki izredno slabo vplivajo na razpoloženje kolektiva in končno tudi na njegov gospodarski uspeh. Vemo, da nekateri vodilni ljudje ne kršijo pravic delavskega samoupravljanja in upravljavcev zavestno, pač pa delajo še vedno na tisti stari birokratski način, ki ga je naša praksa že zdavnaj zavrnila. Pri tem si ne pustijo dopovedati, da ima sleherni član kolektiva pravico enakopravno razprav- ljati, dajati predloge in, če je potrebno, tudi kritizirati negativne pojave v kolektivu. Prav kritike, četudi je še tako upravičena, pa nekateri ne prenesejo. Naši ljudje vedo, da je take direktorje in druge vodilne ljudi čas že zelo prehitel in jih bo sčasoma tudi odstranil. Prav zaradi vseh teh navedb, ki so že stare in ne pomenijo nič novega, ki pa so se v zadnjem času spet močneje pojavile, so predstavniki sindikal- nih organizacij in samoupra\ nih organov postavili več vprZ šanj, na katera je pred kim odgovarjal predsed®^ Okrajnega sindikalnega sv® Kranj tovariš Andrej Verb1 Odgovori so pokazali, da b sta vse močnejši razvoj dela^ skega samoupravljanja in gova decentralizacija tista, bosta odstranila take in P0*^, ne pojave ne samo v Tržic 1 ampak tudi povsod drugje. VLADO ERJAVSE^ OBČNI ZBOR RS Zveze sindikatov za Slovenijo Po sklepu predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo bo občni zbor Republiškega sveta v petek dne 5. januarja 1962 v Ljubljani. Dnevni red: 1. Izvolitev organov občnega zbora. 2. Poročilo o delu Republiškega sveta in referat o bodočih nalogah, 3. Poročilo nadzornega odbora, 4. Razprava o poročilih, 5. Volitve Republiškega sveta in nadzornega od' bora, 6. Razno. j , Od nekdaj že pravijo in res Je tako, da roka rok umije, če le ne pride vmes površnost ali kaj drugega. Pri trgovcih se na Priliko rado primeri še kaj tretjega in ... No, kaj bi razstego-Val, raje bom povedal kar celo »godbo. Razmere na trgu z maščobami se počasi urejajo. Zdaj je mast dražja in je imamo za silo dovolj. V trgovini na drobno in na debelo pa so razgovori o masti — samo poslovni, kajpak — še vedno na dnevnem redu. Kajti mast je in je ni, razen tega pa se ob njej pojavijo salame, juha v kockah in podobno, kar tudi spada k masti. Na primer: Tržni inšpektor ObLO Maribor-Center je tiste dni (zdaj ni dosti drugače), ko je masti najbolj manjkalo, hodil Po trgovinah. V neki trgovini je »našel« mast. Sledilo je seveda obvezno vprašanje, po kakšni poti je poslovodja dobit mast, če je pa drugi niso imeli. Trgovec je naposled povedal, da so mu jo prodali pri »Koloniale« Maribor, da pa je moral zraven kupiti zimsko salamo, ki je nihče noče kupiti in se bo pokvarila. Vezana trgovina torej, izrecno prepovedana z 68 členom uredbe o trgovini, ki za take Primere določa kazen do dveh milijonov dinarjev. Toda — na upravi podjetja "■Kolonialen' so imeli odgovor Pri roki. Na tržni inšpektorat so odgovorili, da so njihove informacije točne, da pa so to storili v interesu potrošnika Kajti — proizvajalci masti so jim "dali vedeti«, da imajo mast samo pod pogojem, če kupijo tudi razne mesne izdelke. Na Priliko: en vagon masti in 25.000 kock juhe; 20 ion masti in Š000 kilogramov zimske salame itd, In če ima človek za izbiro več- ZAPISEK NA TEMO: POTROŠNIK IN TRGOVINA ROKA ROKO UMIJE! TUDI TOLE SE DOGAJA Z NOVIMI PRAVILNIKI O DELITVI ČISTEGA DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV NERESNOST, KI ZASLUŽI OBSODBO Uhllll!llll!l!l!!ll!l!!ll:llll]lllill!!!!!!llllll!llllll!llill!ll!!i!llllll!i!!l!!llllllllli!l!lllf!lll!!!ll!!!lll!ll!llll!|lllillll!!!!!l!lll!ll||||ll!!!!l!|||lll|||!!l!!||!|l|||!||!!i|]l!ll!!lll!l!!!li!!llill!!j!!i!llll!!!lllll|| Dobre, pa tudi slabe primere z najrazličnejših | | področij vsakdanje prakse opisujemo navadno zato, | | da bi se sami in drugi iz njih nekaj naučili. Res ob | | tem radi tudi pretiravamo, vendar jedru vsakokrat- g | nega problema to ne škodi. Naj za tokrat naštejem nekaj paberkov iz razprav J | o pripravi novih pravilnikov o delitvi čistega dohodka | ■ in osebnih dohodkov, ki sem jih slišal oziroma zvedel | g zanje v zadnjih dneh. Namenoma sem izbral same I | »črne«, spotakljive primere. Takšni namreč v prav f J posebni luči slikajo vzdušje in okolnosti, cb katerih | novi pravilniki nastajajo. Jasno pa je, da prav to | S pomeni tudi dokaj glasen signal političnim organiza- j g cijam v podjetjih in ustanovah, da bo treba izboljšati | g ali povsem spremeniti sedanji način in metode dela. | | Z decentralizacijo upravljanja namreč razumemo de- | | janski prenos pravic in pristojnosti na samoupravne | | organe ekonomskih enot, ne pa uzakonjevanje zgolj | | deklarativnih načel in pravic. | i!l!!llllllllll!llllllll[!!lllilllll!l!!l!!lllllllllllll!ll!l!lllll!lllll!llll!lll!llllllll!!lll!l!!lllll!ll!lllllllll!il!tlllllillllllll!l!llll!llllll!l!>!l!lllll!lllllll!llllllll!!!l!!!lllllllllll!IIIIIIilll!lll[llll!llll!llli le ali manjše zlo, izbere pač hianjše. Promet pa mora trgovina ustvarjati navzlic težavam ha tržišču itd. Tržni inšpektor ObLO Center je potem o zadevi obvestil Pristojne organe, med drugim Zvezni tržni inšpektorat. Proizvajalci, ki so »predlagali« takš-Ue pogodbe, so bili namreč iz drugih republik. Zvezni inšpektorat je na kratko odgovoril, da so za te zadeve pristojni drugi, hrugače rečeno — kaj se vi, občinski, mešate v visoko gospo-. Carstvo. In še eno pojasnilo, Preden dodam komentar: glede Pa dejanske prilike, ob katerih se je odvijala omenjena kupči-!a z mastjo, tržni inšpektorat ObLO Maribor-Center ni postopal po predpisih, čeprav bi lah-Ko. Za to namreč je pristojen. Nikoli nisem zagovarjal birokracije, še manj me navdušuje sUha in neživljenjska razlaga Predpisov. Kljub temu mi je ?al, da v takih primerih, kot Is omenjeni — bilo pa jih je Več tudi drugod — tržni inšpek-torat le ni bil do konca »uraden«. Kajti takrat, ko bi bilo treba plačati visoke kazni, se Prizadeti ne bi skrivali za »dobrimi poslovnimi odnosi«. Skratka — cela zadeva, lahko bi rekli prava resnica o trgovini z pastjo, bi postala javna in vsaj ^asna vsakomur, čeprav ne bi Pila docela razumljiva. Kajti takrat bi izvedeli marsikaj, na Primer: • proizvajalci in trgovci tr-Pi.io, da je do zvišanja cen ma-?ti prišlo zavoljo najbolj raz-cčnih objektivnih okolnosti. viznam — o tem je moč govoriti in upoštevati razloge. Toda, P® razumem, če je objektivna ?kolnost to, da neki trgovec v '*ti sapi trdi: pri tej zadnji ma- ,i nismo nič zaslužili, in dru-k*č: če splesni vsa salama, bo-P*0 prišli ravno skozi!? • Živilska industrija še ni-P*3 dovolj jasno zasnovanega Proizvodnega programa; tako £?t v drugih panogah skorajda P' moč govoriti o specializaciji Proizvodnje, kar spet pelje v konkurenco za vsako ceno itd. , Nedvomno drži, da bo v pri-Podnje prihajalo do večjih pre-Pnkov cen. To je vsakomur ra- bmijivo in pogojeno z dvojim: 6 sami opažamo očitna neso-Pzrnerja pri cenah različnih iz-Pptkov. Vse bolj pa se tudi »ključujemo v mednarodno de-dela, »KOMISIJA IMA PRAVILNIK« Prvi primer: »Med podjetji, ki še niso predložila pravilnikov, so predvsem manjše gospodarske organizacije s področja naše občine. Med njimi...« — Iz uvodnega poročila na plenumu ObSS Radlje ob Dravi. »Tovariši, dovolite da pojasnim,« se je brž oglasil predstavnik enega prizadetih podjetij. Pravilnike pri nas v »Stroju« vendar že izdelujemo. Tistega o razdeljevanju osebnih dohodkov smo celo že naredili. Res ČUDIM SE, DA GA SE NISTE DOBILI! Veste, točkovni sistem je že izvršen, potem sme ...« Novo vprašanje predsedujočega: Govorite o osnutku pravilnika, ki ga je izdelala komisija, ali pa je o pravilniku že razpravljal kolektiv?« »Ne, kolektiv še ni.. .« Predstavnik podjetja, član plenuma, ne razume, da njihovega pravilnika oziroma osnutka izven podjetja niso še nikjer videli, ko je vendarle že narejen in varno spravljen pri komisiji. In ta — ali bo čakala do zadnjega dne, preden ga bo pokazala kolektivu? »NE MOREMO, DRUGAČE BODO NERENTABILNI...« Drugi primer: Zastopnik Granitne industrije Josipdol je na plenarni seji ObSS Radlje pojasnil: »Kar tako smo določili, da vse ostane centralizirano. Veste, če bi naredili ekonomske enote, bi se izkazalo, da so nekatere delavnosti nerentabilne, druge so v razvoju itd. Samostojno ne bi mogle živeti, pa bi odpadle, čeprav imajo perspektivo. Veste, dokler v kamnolomu odkrivajo jalovino, imajo izgubo. Kdo jo bo pokrival?« Ob taki logiki sem se vprašal nekaj drugega. Zakaj pravzaprav govorimo o decentralizaciji samoupravljanja in o ekonomskih enotah? Ali ne zato, ker iz dosedanje prakse dobro vemo, da proizvajalec upravljavec marsikje že odločC.no posega v gospodarjenje svojega podjetja, da skrbi za višjo produktivnost, smotrnejšo porabo surovin in ostalih materialov, znižuje stroške itd. Z vsem tem pa vpliva na čisti dohodek in tudi na osebne dohodke, na svoj zaslužek: Zato tolikanj govorimo o družbenem pomenu decentralizacije . samoupravljanja, ker družba enostavno želi in pričakuje, da se bo vsak proizvajalec tudi v lastnem interesu vključil * * v gospodarjenje, v upravljanje v podjetju, kjer je zaposlen. In še stavek o Granitni industriji Josipdol: Govorijo, da so tamkaj mimo drugega — neurejeni notranji odnosi. Tudi take zadeve se laže uredijo z ekonomskimi enotami, če so le delavci — proizvajalci nagrajevani po . svojem delu, če imajo tildi pravico odločati na primer vsaj o razdeljevanju osebnih dohodkov, če so morda udeleženi tudi pri zniževanju stroškov itd. In če je v tem podjetju res tako, da imajo rentabilne in nerentabilne enote — saj jih imajo še marsikje Toda v mnogih podjetjih so našli izhod. Centralni delavski svet je določil predvideno izgubo, enota pa participira na zmanjšanju izgube. Ali pa druge ekonomske enote kreditirajo enoto, ki je trenutno pasivna, ker izvršuje pripravljalna dela itd. Skratka — možnosti in poti so. Težje in lažje. Najmanj zahtevno pa je seveda tako, kot so za zdaj odločili v omenjenem podjetju. »VSAK VODILNI USLUŽBENEC IMA PRAVICO...« Tretji primer: Trgovsko podjetje »Moda« Maribor je poslalo na občinski sindikalni svet Center osnutek pravilnika o delu ekonomskih enot in njihovih svetov. Na prvi pogled, sicer pa iz prvih desetih členov, je razvidno, da imajo oziroma naj bi imele ekonomske enote v tem podjetju prav vse možne pristojnosti. Skratka — res vzorno podjetje. Vendar — nikar prehitro. Tem imenitnim členom sledi še eden, ki pravi, da ima vsak vodilni uslužbenec pravico zadržati vsak sklep sveta ekonomske enote! Torej najprej veliko demokracije, ki pa jo lahko — po osnutku sodeč — razblini v nič vsak vodilni uslužbenec tega podjetja. V spremnem depisu, ki ga je sindikalna podružnica tega podjetja naslovila na ObSS Maribor-Center je rečeno, da sodi (sindikat podjetja), da je pravilnik vzoren in da bi ga kazalo kot takega priporočiti tudi drugim... »PRAVILNIKOV NE MOREMO POKAZATI, KER JIH NIMAMO...« Med pošto, ki prihaja na občinske sindikalne svete, sem bral tudi to-le: »Jugokomercija« — poslovna enota Maribor piše občinskemu svetu Center: Pravilnikov ne moremo poslati na vpogled, ker smo SAMO POSLOVNA EKONOMSKA ENOTA. Pravilniki pa se nahajajo na generalni direkciji...« Tekstilni inštitut Maribor pa je sporočil istemu sindikalnemu svetu: »S 1. 1. 1961 smo se preosno-vali v znanstveni zavod s finansiranjem kot gospodarske organizacije. V zvezi s tem smo sestavili nova pravila, ki smo jih predložili v potrditev Svetu za znanost LRS že meseca maja. Navzlic neštetim urgencam še ne vemo, kaj je z njimi. Poslovanje zavoda pa je seveda odvisno od pravil. Naš notranji upravni odbor, ki je predviden s temi pravili, med drugim določi merila za nagrajevanja Ker ta odbor še danes ne obstaja, je bivši upravni odbor določil akontacije na mesečne prejemke. Glede na vse omenjeno pa še nismo pristopili k »izdelavi pravilnikov ..« Brez ovinkov — to sta gotovo klasična primera birokratskega reševanja problemov. Omenil sem nekaj značilnih primerov, ki se kažejo cb pripravljanju novih pravilnikov o delitvi čistega dohodka in razdeljevanju osebnih dohodkov pa pravil podjetja, oziroma poslovnikov njihovih enot. Ni rečeno, da so primeri najbolje izbrani. Zanje sem namreč zvedel povsem slučajno. MILAN GOVEKAR PRISPEVEK K RAZPRAVI »O ZDRAVSTVENI SLUŽBI« Zakaj zapleteno, če je lahko enostavno Ta prispevek je spodbudil članek, objavljen na prvi strani 45. številke »Delavska enotnosti« pod naslovom: »Enostavno in tudi zapleteno«. Pisec navedenega članka je želel v svojih utrinkih in razmišljanjih povedati, kot sam pravi, le nekaj misli, ki so se porodile ob razpravah o' svobodni izbiri zdravnika. Sam ugotavlja, da so nekatere trditve drzne in ne dovolj premišljene. To je iz članka »Enostavno in tudi zapleteno« vsekakor razvidno. Slabost piščevih razmišljanj je v tem, da koleba med principi, . ki jih postavlja zakon o organizaciji zdravstvene službe, ta pa predstavlja izredno pomemben korak v reševanju vprašanj s tega področja, katerega najdaljnosežnejša je svobodna izbira zdravnikov, in med sicer., razumljivimi težavami, ki •nastajajo pri uveljavljanju teh načel. Žal daje tem težavam in preprekam princialno značaj. Zaradi takega gledanja postavlja zavarovanca oziroma državljana, ki mu je zdravstvena služba neobhodno potrebna, v drugi plan. Zato se mi zdi nerazumljiva ugotovitev, da je prva težava že v tem, da ima zavarovanec pravico izbirati le med zdravnikom splošne prakse, med ambulantami in zdravstvenimi ustanovami le svoje komune. Take težnje, predvsem zavodov za socialno za valovanje dejanski' obstajajo, čeprav je vsem znano, da je bila že dosedanja praksa drugačna. Že do sedaj se j e bolnik lahko zdravil izven svoje komune in je imel prosto pot brez napotnice do specialistične zdravstvene službe in svobodne izbire teh služb v primerili ginekoloških obolenj, bolezni oči — poslabšanje vida, pediatrije in še nekaterih. Ali ne bi pomenilo odstopanje od teh principov občutno zmanjšanje pravic zavarovancev? Pisec tudi ugotavlja strah zavodov za socialno zavarovanje pred prevelikimi izdatki, ki bi nastali zaradi izbirčne izbire, če bi zavarovanec na račun socialnega zavarovanja svobodno izbiral zdravnika v svoji komuni ali izven nje Fn tem ugotavlja, da zavodi za. socialno zavarovanje zaradi tega odklanjajo tako zamisel. Ob takih ugotovitvah in tendencah, ki pri zavodih za socialno zavarovanje dejansko obstajajo, bi pričakovala, da jih bo delavski časopis temeljito osvetlil in se boril proti njim. Kažejo namreč nezaupanje do zavarovancev samih, »ki le izkoriščajo« sklade socialnega zavarovanja, kot da vanje ne prispevajo, kot da niso sami nosilci socialnega zavarovanja. Po drugi strani pa je slutiti nezaupanje do zdravstvene službe nasploh. Nedvomno so pravice za- KAMNOLOM UPRAVE ZA CESTE LRS VPRAŠUJE: ZAKAJ MAČEHOVSKI ODNOS DO NAS? Upanje na boljše je blizu, pa tudi daleč oziroma drugače re-,ebo: računati je treba z večjo ^onkurenco tujih proizvodov naši trgovini. Toda — če vse to drži, ali je r^m prav, da proizvodnja in Sovina prevalita posledice last-j.® malomarnosti, nesolidnega J^lovanja itd. v celoti na ra-Q6ria potrošnika? M. G. Uprava za ceste LRS je proračunska ustanova, ki — organizacijsko razdeljena na sekcije — skrbi za vzdrževanje najpomembnejših slovenskih cest. Zato seveda vključuje tudi več kamnolomov. Zgolj to, da gre za proračunsko ustanovo, sicer pa stanje naših cest, upravičuje domnevo, da tej ustanovi manjka sredstev. Ne more pa upravičiti neurejenih notranjih odnosov, ki so včasih izrazito mačehovski. To, kar bom zapisal, je pravzaprav zgodba o kamnolomu Uprave za ceste LRS v Radljah ob Dravi; pripoved o majhnem kolektivu, ki si želi večjih pravic in večjih pristojnosti, pa tudi jasne in odkrite besede o vsem, kar se tiče njihovega dela. Priznam, da njihovih besed nisem nikjer preverjal, da sem verjel temu, kar so povedali na zadnjem sindikalnem sestanku, ko so kratko in jasno rekli: »Tako ne gre več!« In zdaj zgodba. Kamnolom v Radljah sodi v okvir mariborske sekcije Uprave za ceste LRS. Kolektiv v Radljah (30 stalnih in kakih 10 sezonskih delavcev) mora v Maribor poročati o svojem delu, pravzaprav samo o proizvodnji. Iz Maribora prihajajo naročila. V Mariboru ali pa morda v Ljubljani, tega v Radljah ne vedo jim določijo delovne norme in plače. Res - plače. Od 50 do 60 dinarjev na uro glede na kvalifikacijo in do pet dinarjev dodatka na uro za bolj ali manj nevarno delo. In po-tem je vseeno, kako delajo, slabše ali boljše. To je ves nji- hov zaslužek, kajti tistih 5 "/o gibljivega dela pri zaslužku med 11 in 15.000 dinarji pač ne pomeni dosti. Na zadnjem sestanku so delavci čisto resno izrekli misel, da bodo poklicali šefa mariborske sekcije, računovodjo in še koga, pa zahtevali pojasnilo, zakaj so njihove plače tako nizke. Ali res ni denarja, ali tako slabo delajo, da več res ne zaslužijo, ali... Potem so povedali tovariši iz Radelj: »Le redkokdaj nas obišče kdo iz uprave iz Maribora, iz Ljubljane pa sploh še nikogar nismo videli. Dolgo časa prosimo, da bi nam uredili umivalnico, radi bi imeli tople malice. Prek delovodje — edinole on redno hodi v Maribor — zvemo, da ni denarja. Nekoč smo vprašali, kako bi bilo s stanovanji. Nekateri namreč hodimo več ur daleč na delo. Odgovorili so nam, da bi morda postavili manjši blok, če bi bilo med nami kaj več tehnikov ali pa šoferjev...« Takih in podobnih obtožb je precej. Delavci vedo povedati celo to, da je njihova mariborska sekcija tako »revna«, da ne premore niti 50 metrov tračnic in enega ali dveh vagončkov, da bi z njima — namesto s samokolnicami — prevažali kamenje od strelišča do drobilca... Sam sem videl, kako so delavci z neznansko skrbjo pometali stezico, po kateri vozijo samokolnice. Peljati 50 ali več kilogramov res ni šala, vsak kamenček je napotje... In recimo, da je vsega omenjenega res krivo pomanjkanje sredstev. Navzlic temu ne manjka ostalih težav, ki bi jih bilo moč urediti z dobro voljo in z dobro organizacijo. Recimo: radeljski kamnolom sploh nima svojega prevoznega sredstva. Če se karkoli dogodi, pokvari kak stroj in podobno, je odvisen od dobre volje mariborske sekcije. Prav zdaj imajo pokvarjen neki stroj. Drobilne čeljusti v enem drobilcu so se obrabile. Iz drobilca prihaja enako debel gramoz, kot ga mečejo vanj. Po pripovedi tovarišev iz Radelj bi nove čeljusti dobili, če bi jih lahko pripeljali iz Ljubljane. »Prevoza« pa ni in tako stroj brez vsakega haska teče, troši energijo. Ali pa drug primer: majhna baraJka predstavlja v Radljah obenem pisarno in prostor za sestanke, »jedilnico« itd. Na zadnjem sestanku so delavci obtožili delovodjo, da je kriv, ker ni preskrbel kurjave (odpadkov), ki bi jih lahko dobili skoraj zastonj. Obratovodja je priznal, da je kriv, če ob odmorih delavce zebe. Toda — prevoza ni bilo in stroškov si nisem, upal delati, je povedal. Potem so delavci nanj vsuli še celo ploho očitkov. Da je pristranski pri odrejanju »režijskih« in akordnih del; zahtevali so odgovor, zakaj je vendarle prišlo do razlik v zaslužkih, čeprav imajo prizadeti isto kvalifikacijo in so delali enako število ur. Ker podatki v tistem trenutku niso bili dosegljivi, so izvolili posebno komisijo, ki bo raziskala zadevo. Še bi lahko naštevali — pa bo menda za bežen vpogled v ondotne razmere dovolj. Več kot dovolj pa, če pomislimo, da bo z novim letom izvršena reorganizacija v naši cestno prometni vzdrževalni službi. Iz Uprave za ceste LRS bo nastalo več podjetij, ki bodo skrbela za vzdrževanje cest od I. do III. reda. Razne vzporedne dejavnosti (na primer kamnolomi) bodo postali najmanj ekonomske enote ali pa popolnoma samostojni obrati. Upanje na boljše je torej blizu, pa tudi daleč, če pomislimo na neurejene razmere. Iskanje in utiranje poti za začetek decentralizacije samoupravljanja in odločanja v cestno vzdrževalni službi je, po sklepih zadnjega občnega zbora republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez, ena osnovnih nalog. dela tega strokovnega odbora v naslednjem letu. Trud nedvomno ne bo lahek, čeprav cilj ni nedosegljiv. Dokaz za to so tudi uspehi pri sorodnih »centralističnih« zadevah — pri železnici in pošti. MILAN GOVEKAR varovancev nekje omejene z sredstvi, ki so na razpolago. Toda rešitev ni v nezaupanju do zdravstvene službe in podcenjevanju zavarovancev, temveč v iskanju takih medsebojnih rešitev, ki morajo dati najboljše rezultate za zdravje zavarovanca — občana. In v tem smislu moramo postaviti našega človeka v prvi plan. V svojem članku se pisec precej zadržuje okoli preobremenjenosti specialistov in specialistične službe. Menim, da pada v isto napako kot piej in postavlja človeka, ki potrebuje zdravnika, zopet v drogi plan. Gre vendar za to, da pride predvsem proizvajalec — in v enaki meri tudi ostali najhitreje in do najuspešnejšega zdravljenja. Mimogrede povedano, tako zdravljenje _ je tudi najcenejše. Omejevanje svobodne izbire, pošiljanje preko napotrfic in tako dalje pa pomeni v neredkih primerili povečavanje administracije, povzroča nepotrebna pota in izgubo časa, ustvarja nezadovoljstvo bolnikov in je v Končni meri izraz nezaupanja zavarovancem. Po mojem mišljenje pa je problem zaposlenosti ali preobremenjenosti specialistov drugo vprašanje in prav tako kot vprašanje zaposlenosti ali preobremenjenosti splošnih zdravnikov. Seveda pa ne gre podcenjevati že ugotovljenega vprašanja finančnih sredstev, ki so s skladi socialnega zavarovanja omejena. Vendar pa po mojem ni iskati rešitve samo v povečevanju prispevka izven povprečno določenih stopenj, temveč v taki organizaciji, kjer ima zavarovane« možnost, da osebno prispeva v primeru, če si išče dražje zdravljenje, Kot ga zmorejo skladi zdravstvenega zavarovanja na določenem območju. Samo za primer, če zavarovanec ške potovanja ali razliko med svoje komune, plača sam stroške potovanja, ali razliko med ceno iste storitve v komuni, kjer stanuje, in ceno te storitve, kjer se zdravi. Seveda je to stvar pogodbenih odnosov med skladi zdravstvenega zavarovanja in med zdravstvenimi ustanovami. Če ne bomo šl: v lo smer, bo edini, ki v smislu zakona lahko svobodno izbira zdravnika, privatnik — samoplačnik. To pa bi bilo absurdno. Nekajkrat pisec ugotavlja, da zavarovanci neupravičeno izkoriščajo socialno zavarovanje. Gotovo so tudi taki primeri. Vendar smatram, da je teh zelo malo nasproti ostalim. Postavljam vprašanje: Ali mora zato ogromna večina biti izpostavljena nezaupanju in administrativnim ukrepom? Trdim celo nasprotno, da večidel naših delavcev še celo premalo koristi svoje pravice do zdravstvene službe in da je to večkrat v škodo njihovemu zdravju. Namen mojega prispevka je, da se čim koristneje urede odnosi med zavarovanci socialnega zavarovanja in njegovimi nosilci na eni strani ter zdravstvene službe na drugi strani. O tem smislu smatram poziv, da prispevamo k izboljšanju zdravstvene službo, za enostranski. To predvsem zato, ker enostra-nost vnaša določene slabosti, ki jih je žal že preveč in katere občuti na svojih ramenih le predvsem delavec — zavarovanec. DOLFKA BOŠTJANČIČ KALEJDOSKOP I MHlUllltl RAZMlSIJADIlt « FIJRGOIUU »VlOGA MOJSTRA V rROIZVOONJU IMA MO JSTER V PROIZVODNJI RES ŠE VEDNO ODLOČILNI POLOŽAJ? Iz časopisja smo zvedeli nič več nenavadno vest, da se bo z novim letom plin podražil. Tisti, ki sd jo lansi-rali, so čisto resno Opravičili podražitev: z ekonomskimi atgumenti. »Proizvodnja plina se je modernizirala, plinarna dela v novih obratih Tako nekako. In potem so še zapisali, da se plin mora podražiti, ker je veliko boljši kot tisti, ki so ga delali v francjožefovih obratih. Papir je vest prenesel, plinski bojlerji pa je za čudo nočejo vzeti na znanje. Svojega demantija ns morejo objavili V časopisju, pač pa nemo demantirajo trditev s štrajkom. 2e mesec dni se: njihovi lastniki in najemniki zaman trudijo, da- bi si s plinom segreli vodo ža kopeli. Kdo bo zmagal, še ni znano. Za zdaj so popustili koristniki plina oziroma bivši koristniki plina. Z vso diplo- @ O vlogi in mestu našega mojstra v . proizvodnji, kjer je prišlo zlasti v zadnjem času ® do prenosa nekaterih pristojnosti v odločanju na zbore ali svete ekonomskih enot, © danes Veliko govorimo. Teže pa najdemo 6 tem kaj konkretno napisanega^ kar bi • lahko služilo našim mojstrom in organom delavskega samoupravljanja v praksi pri © organizaciji in delu znotraj posameznih oddelkov. Ne manjka sicer tujih, iz zahodno-® evropskih držav in iz ZDA prinesenih priročnikov za uvajanje mojstrov v delo. V © njih je na široko in na dolgo napisano, kakšno mesto in vlogo igra tamkaj, v kapita-© lističnih proizvajalnih odnosih mojgter v proizvodnji. Toda prav zato, ker izhajajo © Vsa izvajanja iz mezdne miselnosti, kateri smo pri nas že zdavnaj napovedali vojno ® in katero vsepovsod, kjer se še pojavlja, dosledno preganjamo, so za nas taki piiroč-© niki nesprejemljivi. Ž veliko meri) zdravega razuma In s skrbnim pretebtanjem, kaj ® je dobro in kaj ne, lahko prenesemo jz njih in prilagodimo našim razmeram marsikaj. © Toda ko zaidemo na področje proizvajalnih odnosov, so možnosti za presajanje za-© hodnih metod in zahodne prakse zelo majhne. Tam vladajo med proizvajalci in delo-© dajalci mezdni odndšl, pri nas pa delodajalcev ni več, ker so vša proizvajalna sred-© stva v rokah družbe. macijo, kolikor je premorejo, so spet navezali prijateljske stike z že pozabljenimi sovrstniki iz mlajših zrelejših let, kakopak samo s tistimi, ki si kopalnico še vedno grejejo s starimi, dobrimi pečmi na drva in premog. In po daljšem ovinkarjenju, kb so zvedeli že vso kroniko družinskih članov, prišli s pravo besedo na dani Zdaj jih pridno obiskujejo in prijateljske obiske zaključujejo v kadi. Zanje torej ni več problema. Za plinske bojlerje prav tako ne. Končno so zmagali. Ne dam pa roke v ogenj, da tistih, ki s plinom oskrbujejo stanovalce, ne bo prav to spravilo v problematičen položaj. Demanti plinskih bojlerjev o povečani kakovosti plina ni od muh, ker se bo slej ko prej poznalo tudi v blagajni plinarne. ŽE VEDO, ZAKAJ Stokali so, da imajo premalo zdravnikov in da takšno garanje nikamor več ne vodi. Da ne morejo več odgovarjati za strokovno brezhibnost svojega dela. In tako dalje in tako dalje. Med njimi pa je bil tudi mlad specializant, štipendist ljubljanskega okrajnega ljudskega odbora, ki so ga za čas specializacije formalno vkjučill v upravni aparat in mu v skladu s tarifnimi postavkami za odgovornejša dela odme-rili štipendijo. Ta ni tožil nad preobiljem dela, niti nad premajhnimi zaslužki. Ampak je delal. Res delal »full times« kakor pravijo zdravniki'— polnih sedem ur, kar v nekaterih bolnišnicah ni ravno-pogosten pojav. Ob uvedbi nove delitve osebnih dohodkov pa so se na kliniki prejemki zelo povečali. Zakaj in kako, je njihova stvar. Morda pa tudi ne’samo njihova? Naj bo že kakorkoli, standard vseh redno' zaposlenih se' je občutno dvignil, specializant pa je'ostal pri starem. Pa je prišel na bistroumno misel.' »Več delam, kakor bi moral« je glasno posredoval produkte svojega razmišljanja svojim stanovskim tovariševi in menda tudi vodilnim kolegom, »ali me ne bi za delovne viške posebej nagradili?« . Predlog je splaval po vodi.' »To ne gre,« so mu rekli, »v našem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ni zakonite osnovo.« . Spet je napel možgane, kako bi vendarle kako primaknil svoj lonček zlati jami izboljšanega standarda in iz-tuhtal novo pot do nje: : ......... »Tožili ste,« je drugič'rekel svojim znanstvenim tovarišem-, »da ste preobremenjeni z delom. Saj tč spominjate, ne?. Lahko ste se že prepričali, dd zdravniško poslanstvo resno jemljem. In da kolektivu ne bi bil v breme, če bi me redno zaposlili.« Kljub temu In kljub različnim družbenim odnosom na za-,, padu in pri nas pa je_jnhč zaslediti posebno zadnje čase pri nas precej slepo prevedenih,-nerazumno prilagojenih strokovnih priročnikov. Ne trdim, da so taki vsi, toda pri nekaterih .je družbena škodljivost v primerjavi s strokovno koristnostjo občutno večja. In ker nimam namena pisati samo načelno, naj spregovorim o enem takih priročnikov! , Pred menoj na mizi lezi v moder ovitek zvezan, okoli štirideset strani obsegajoč Ciklostiran priročnik ‘ Z naslovom ?; »Vloga mojstra v proizvodnji«. Dobil Sem ga na posvetu komi-sije: za ideološka vprašanja pri Okrajnem sindikalnem svetu v, ; Kranju, kjer so ocenjevali nje-.'; govo vsebino. V nekaterih pod, v, jetjih radovljiške občine so ga:1 hoteli' uporabljati Za izobraževanje, pa so tamkajšnji, sindi-, kalni funkcionarji sklenili, da priročnika ne bodo uporab-Ijalij..." v, : V , Zunanji izgled te strokovne edicije, ki nosi poleg naslova »Vloga mojstra v proizvodnji-« na ovitku v levem spodnjem delu še letnico 1961 ter pod-njo ime izdajatelja ORGANI2A-TOR - - EKONOMSKI fRhiiVkS, daje slutiti, da . gre-- zgre.s & strokovni- priročnik^,?? katerem »je- zbrano -nekaj' osnovnih; napotkov o delu našega. jnojštjat«, kakor pravi v uvodu - sam, žal nepodpisani avtor in nadaljuje, da je namen te edicije »nekoliko nadomestil vrzel v tovrstni literaturi in . obenem nuditi mojstru , v proizvodnji globalno orientacijo . in. osnovno pomoč pri njegovem delu." Toda' 'že bežen pogled vsebine priročnika, že samo prelistavanje strani in prebiranje poudarjenih definicij bralca vznemiri. Nh mislim 'oporekati' samemu načinu podajanja, ftifl' ripčern spregovoriti o jeziku samem, v kakršnem je ta edicija napisana. Ne morem pa mimo nepre-tetitanih, 'našemu - družbenemu dogajanju' in poglabljanju : delavskega samoupravljanja v kolektivih škodljivih definicij o vlogi mojstra v proizvodni j in o njegovih pravicah ter dolžnostih! Ne bom prestrog, če si upam trditi, da se bo marsikdo začudil in se vprašal: »Je sploh mogoče, da je tak priročnik .izšel in da so ga uporabljali v podjetjih?!" Seveda, če ga-, bo,-prebral do kraja. Kakor men: tako tudi. njemu ne bo razumljivo. da je izdajatelj tak ma- upravljavci in proizvajalci. To je vendar ' nesmisel! Danes so vsi delavci — proizvajalci in upravljavci obenem. Zlasti pa velja'to'ža osnovno proizvodnjo, kjer sleherni delavec proizvaja dobrine S proizvajalnimi sredstvi, ki mu' jih je Zaupala V upravljanje družba. Malo naprej govori pisec '0 tem, kakšen mora biti mojster, in pravi: »Mojster osebno nosi velik del odgovornosti In mora zaradi tega imeti smisel za tovariško sodelovanje, mora biti širokogruden in razumeti osebne težave svojih podrejenih .. .« NO, tovariško'sodelovanje in obzirnost do sodelavcev; to sta varjajo in odločajo naj vsi člani take enote!" Zelo zanimiv, a popolnoma nesprejemljiv je tisti del poglavja, kjer govori -priročnik o mojstru kot organizatorju dela: »... Mnogokrat se pri vodenju proizvodnje dogaja, da vodilne osebe na višji hierarhični lestvici premalo ščitijo avtoriteto Svojih podrejenih, v našem primeru samega mojstra. Zato se moramo pri avtoriteti držati načela, da so višje vodilne osebe doline ščititi avtoriteto mojstra, medtem ko so mojstri simi dolžni ščititi avtoriteto preddelavcev, ki delajo v njegovi skupini...« 'Menim, da je tu 'kakršen delovnem mestu stremi k na* predovanju ter prevzemanju novih obveznosti, ker jih t® dela še bolj odgovorne. To j* vsekakor eden od pogojev, zakaj mora mojster posebno še v naših razmerah manj odločati, a se več posvetovati..." Poglavje o teni področju dela z ljudmi pa zaključi z besedami: »... Čeprav posvetovanje, * katerim želimo sprovesti nek način odločitve, nima odločujoč karakter, je samo ugotovitev’ boljšega načina rešitve prednost, da ljudje smatrajo to odločitev kot svojo kolektivno odločitev, katero lažje sprejemaj® in osvojijo, kot obveznost za sprovajanje te naloge v življenje. V takih primerih je njihova odgovornost večja, kar po-veeuje tudi delovno disciplino." . Kaže torej, naj po napotkih našega priročnika mojster sam odloči, ali se bo -posvetoval * sodelavci ali ne. Le zaradi ljubega miru svetuje, naj- simbolično pokliče enega ali-dva delavca, »se z. njima posvetuje" in potem na osnovi takega »posvetovanja" tudi »odloči"!. Zares smešno? Le kaj naj delajo potem sveti ekonomskih enot, obratni delavski sveti in. posamezne komisije teh upravnih organov? Metode, ki jih avtof svetuje mojstrom, me spominjajo na knjigo »Kako si pridobim prijateljev" znanega Se ni dolgo tega, ko so v prostorih, kjer je zdaj industrijsko podjetje »Vedrog« na I.ayriciv bili svinjaki železniške ekonomije. Danes pa je tod sodobno urejena tovarna kozmetičnih, parfuraerijskih, minen-'sko-gošpodtajskfh ih kemično-tehničriih izdelkov. V komaj letu dni obstoja je kolektiv tega podjetja tolikanj osvojil proizvodnjo, da sedaj: uvažajo le še 10 % reprodukcijskih surovin. osnovni odliki, jvi' ju mora imeti aleherhi član kolektiva. Kar. pa se.. .. tiče. pojma podrejenih:: in nadrejenih, . mislim,. da ju moramo, enkrat za vselej izriniti iz medsebojnega .občevanja v kolektivih, .Vse preveč dišita po takih, ljudeh, ki ,ukazujejo m odločajo, in po takih, ki ukaze ter. odločbe prvih izvšujejo! : rŽtouslipio se sedaj na pri-mer v' formulacijo, kakršno navaja; avtor, ko govori o vodenju: . . - »...Zavedati se je treba, da mojster vodi in izvaja vse na- koli. komentar odveč.! Res je. sicer, da. bolj sposobni in strokovno bolj izpopolnjeni delavci opravljajo odgovornejše posle bd tistih delavcev, ki niso toliko sposobni ;n so tudi po strokovni plati mani izkušeni. Toda to še ni opravičilo, za obstoj nekakšne hierarhične lestvice, kakršno poznajo v. kapitalističnih podjetjih, kjer So glavni' direktor in direktorji raznih sektorjev na njenem vrhu, navzdol ;po. posameznih stopnicah ali klinih pa sb razporejeni šefi, vodje oddelkov, mojstri, preddelavci,, delavci in uslužbenci. tKar pa se tiče avtoritete in potrebe, da le-to nadrejene osebe ščitijo pri podrejenih mojstrih, res ne vem, kako :si to avtor *jm-w u. j« loge po svoji lastni presoji in terial sploh založil in izdal, ko švoji lastni tnel-.rti v okviru or- pa je vsebina priročnika _ v ganizacijske prakse in predpi- mnogočem v nasprotju z načel: sov, kar mu kot vodilni osebi delavskega samoupravljanja in njegbye skupine moramo dopu- predstavlja. Avtoriteto si pri- ko temelji kar vrsta definicij stiti vsekakor vzporedno z od- dobimo, s svojim znanjem in s na mezdni miselnosti. _ govorhostjo.;." svojimi sposobnostmi, s tem. Potem ko avtor nakaže tajjo nekako je bilo še kako občujemo . Z ljudmi. O ne- osnovne elemente vsake ipdu- {udi pri nas do nedavnega. M..» kakšnem ščitenju avtoritete pa sirijske proizvodnje in nfene r6bj|j ^ ta^0 š6 tu ih tam tudi menim, da res ni moč .govoriti, organizacije -- ljudi, sredstva danes, kdo ve? T,v da je mojster sklepni člen med veških kvalitetah. Pa pojdimo lotili uvajanja osnovnih celic raje naprej! Ko govori pisec o delavnega samoupravljanja •— proizvodnih 1 posvetovanjih in ekonomskih enot in ko smo vo- delovnih sestankih, pravi naj-lili svete teh enot, smo si bili prej nekje: že lia' jasnem,1 kakšno mesto in Ako je rešitev problema vlogo. naj. ima v takih jnoteh enostavna in nl potrebno nobe,- mojster.. Dejali j smo: »Ni-več edini, ki bo odločal p'vsem! Bo strokovni sodelavec, organizator proizvodnjo, ki bo s svojim strokovnim znanjem in z dolgoletnimi izkušnjami lahko pomagal, svetoval, opozarjal na slučajne; slabosti, poučeval in uvajal v delo svoje sodelavce in vsepovsod stremel za najboljši uspeh ekonomske enote. Nikakor..ga ne bo več sam odgovarjal' in ne odločal: Ža to imamo svete ekonomskih enot; odgo- ne diskusije za rešitev problema, potem ne bomo organizirali posvetovanja celotne skupine, temveč bo mojster izdal odločitev, ali pa se bo pred odločitvijo posvetoval z enim ali z dvema delavcema..." In za nameček krdalu nato takole nadaljuje: »...Ljudje so občutljivi in zahtevajo, da se njihovo delo in sposobnosti ceni od strani mojstra. Saj vsak' človek na svojem ameriškega psihologa Corne' giea, kjer svetuje bralcem, če s’ hočejo pridobiti prijatelje, nsJ se poslužujejo takih, in podob* nih metod ter trikov. Seveda s® taki. nazori za nas nesprejem' Ijivi. Odvračamo jih, saj si mo' ramo biti vajeni povedati. VR* kar imamo na srcu, iz oči v očl' ln. ker pri nas vsi odločam®’ ker smo tudi vsi soodgovorni' ne pa samo peščica, ponieb’ vsaka odločitev zares kolektiv‘ no odločitev. Citiral bi lahko še nekaj mi' sli in napotkov, toda že pov«' dano zadošča. Morebiti naj do' dam samo še to, da je izdaj3' tel j ORGANIZATOR — ERO' NOMSKI 'SERVIS ' izdal priro-' nik letos, torej leta 1961, avf™ pa ga je napisal že leta 1939 ‘T močno diši po podobnih prirov nikih' na zapadu, na katere seb1 v uvodu opozoril. Nisem poklican, da sodim ocenjujem edicijo »Vloga rn0K stra v proizvodnji", vendar h'1, zares zanima, kako so sprej®1’ ta učni pripomoček v tisti3 podjetjih, kjer so ga upora?' Ijali? Rad bi vprašal mojstr®| delavce in ' družbene orgafli**, cije, kaj menijo o vsebini P1?.' ročnika? Ali so ga sprejel' uporabljali pri izobraževanju 1 se sedaj držijo napisanih dil in napotkov? Ali pa so df j ali podobno kot v' 'nekateri podjetjih radovljiške občine ločni »Ne!" in ga zavrnili? Z? nima pa me tudi, ali je 6^1 kovni svet zavoda, ki je to ‘točijo založil tri izdal, objavlJRv, gradivo zares prebral in ,, tehtal posamezna poglavja, P?L me, definicije in napotke in K, skušal vskladiti z našim dri* benim razvojem? V posledbL zares lahko podvomim, sicer priročnik »Vloga mojstra v P' , izvodnji" ne bil zagledal bel®* dne. T DUŠAN REBOL*' ’><»■ :r£"' " v •' - -.X ■ _ •• • ;' '.V i i« ■.•■ 'v.... LIVARNE ' ^ S*:'; |) ad bi izkoristil še tistih do-J^brih dvajset minut, kolikor je ostalo od dopoldneva, in Hm pri sebi uredil podobo, ki 80 mi jo oni naslikali. Pravzaprav nekakšen mozaik razgovo-Hv z delovodjem Lesjakom, z livarjem Žuranom in Trepom, 1 obračunovalcem Kramerjem, ž inženirjem Solarjem, mozaik Srečanj z vsemi, tudi s tistimi, 0 katerih sem slišal pripovedo-Hti, mozaik,. ki bi ga naj moji Hiši in spoznanja povezali v Ssbi zaključeno celoto. A kaj pravzaprav predstavil ta podoba? Za IBM oddelek je to samo '■E 12. Šifra, za katero veliki elektronski stroj vsak mesec iz-Hčunava kopico preluknjanih Hrtic. ... Številke, številke, “Hvilke... In vsaka izmed njih P° svoje predstavlja EE 12. Sicer pa ta šifra označuje li-Hrno, njenih 113 delavcev, ki Prihajajo k pečem ob šestih, Jveh in desetih, njihova priza-Pevanja, želje, hotenja, označuje. življenje ob pečeh, ki žare po triindvajset ur na dan. Oni pravijo ekonomska Hota. ... Pet pred šesto sem od- težka gumijasta vrata in ^°pil v dvorano, ki jo je dim Hlal krajšo in nižjo, kot je mo-Hla biti v resnici, in ki so jo Ho noč ogrevale peči, a je bilo I njej zatohlo vroče že od vče-'Všnjega popoldneva. Pa če-^av se uradno zanje delavnik s ni začel, so se vendarle že opravljali na prvi uliv. ( Sirena, ki je odtrobila uver-^o v prvo izmeno, je bila go- II formalnost. Bila je prekasna. »Pri nas ni treba nikogar več Oganjati k delu,« mi je pripotoval livar Zuran. »Toliko ,ot naredimo, toliko imamo ob yncu meseca in toliko kot Hojno vsi skupaj, toliko lahko r°bi vsak posameznik. To ve-vsi, skoraj vsi.« Nekam preveč preprosta se , * je zdela v tistem trenutku j11 njegova filozofija. A vendar-e je morala biti stvarna. Če bi ^ bila, najbrž ne bi bil zad-ii. ki je to jutro prišel v livar-^ in delovodje bi morali za-?sMi nekaj zamudnikov, pri e?her bi morda eden bolj, dru-^ manj glasno rohnel in brus-J!4 kolesa v čistilnici bi ■ se za-.Helo vsaj z desetminutno za-t^do. Od te toliko let ustalje-J navade pa je ostalo bore Vo. (j Vendar, kaj je pravzaprav >, kar je spremenilo tradi-llo. k, Delovodja Lesjak je pripo-*d°val, da so že pred dobrima h ema letoma v podjetju uve-načelo, da so dohodki tanieznikov odvisni od dela ij °tnega kolektiva. Pravil je, » so pri njih osnovali eko-b PT.ske enote že pred leti, naj-< s prvi, še tedaj, ko ni bilo v fj°pisih ničesar o njih napisala. ■ Resda so bile bolj obra-tjfke enote, a so vendar tedaj ijp?fraj njih in med njimi že !o 0nali ekonomski odnosi. Ta-tj. 5e tam, kjer so bolje delali ^eč prihranili, imeli tudi dohodek in boljše zasluž-pa je v delavcih budilo tu za gospodarjenje. Tudi pri jj5 P livarni. Spominjam se še, t že takrat nekateri delavci 0 “bratu zahtevali, naj obrato-^astvo nekaj ukrene s tistimi, h zamujajo ali neupravičeno it tajajo z dela, čeprav tega biJ}tso dovoljevali tedanji predivi P podjetju. Sploh smo se vedno bolj pogosto po-i^trjati o tem, da pravzaprav !q ttni delavski svet ali pa ce-o f°Srednji ne moreta odločati lito ^ zadevah, ker pač mi v SfjPi najbolje vemo, kaj je ? in kaj ne. PoSt os v juliju pa je livarna «e|j la v polnem pomenu be-e ekonomska enota. Na pr- vem zboru proizvajalcev so izvolili predsedstvo enote, komisije in tako začeli samostojno upravljati in gospodariti. tT' isti ropot, ki ga menda po-I vzročajo stroji v čistilnici in zaradi katerega ves dopoldan podrhtavajo stene, celo one v pisarnah obratovodstva, se je za hip polegel. Trenutek zatišja med prvo in drugo izmeno. Tri četrt na drugo. V pisarni obratovodje so delovodja Lesjak, livarja Žuran in Trep, obračunovalec Kramer, inženir Solar. Za druge ne vem imen. Mislim, da se nageljni prav nič ne podajo temu okolju. Preveč disharmonije. V celofanu, ki ga je povezala z zlatim trakom kdo ve katera cvetličarka, rdeča keramika. Morda pepelnik. Ali pa vendarle harmonija? Kozarci na mizi čakajo zdravico. Pravijo, da je to pri njih v navadi. Cernu se pravzaprav opravičujejo? Mar jim je nerodno za- Železje se bo razklenilo, zato da bi se potem vnovič sklenilo. radi mene? Obratovodja enkrat samkrat praznuje dvainšestdeseti rojstni dan. In kot da bi vsi po vrsti hoteli prikriti toplino, ki se je za hip prikradla mednje, kot da bi jim bilo nerodno drug pfed drugim, speljejo pogovor nazaj k pečem. Nekdo pravi, da aluminij ni tako čist, kot bi moral biti, in da je bilo zaradi tega danes več izmečka. In električarji še vedno niso popravili stikalne plošče... Kdo bi mogel slediti vsem tem pogbvo- sek. In tako naprej, na drugi, 'tretji, četrti. Livar Žuran je stresel v razbeljeno peč prgišče katalizatorja, pobral z rokavom kapljice potu , na čelu, azbestne rokavice pa potlačil v žepe nekam postaranega suknjiča. »Ja, saj se sploh ne da primerjati,« mi je pripovedoval lir var Žuran. »Ko sem prišel v podjetje, nas je še .po šest ulivalo cilindrske glave in če,smo jih na izmeno naredili deset, je bil že velik uspeh. Danes pa... Kaj bi sploh govoril. Štirje uli-jemo na izmeno tudi po štirideset takih glav. Tudi izmečka ni več toliko, kot ga je bilo prejšnja leta. Vsak del, ki. ga kontrola izloči', pomeni manjše število enot proizvoda in s tem tudi tanjšo kuverto ob koncu meseca. Zato že sami sproti kontroliramo ulitke. Če se pokaže, da ne bo najboljši, ga vržemo v peč, preden se ohladi. Tako je vsaj izgubljenega časa manj.« Pa, ali ne pripovedujejo nekaj podobnega tudi številke, ki jih je natresel obračunovalec Kramer? Vsaka zase potrjuje, da v livarni vsako leto več ustvarijo, da je zato dohodek njihove enote vedno večji in da so tudi zaslužki vedno boljši. Res, bržčas vsega ni moč pripisati samo temu, da je livarna postala ekonomska enota. Res pa je tudi, da začno številke hitreje naraščati prav Od tistega časa, ko je postal zaslužek odvisen od dela vseh. Zakaj' bi sicer zadnjič predlagali , livarji, da naj bi medtem, ko se ulitek ohlaja, opravljali, še kako drugo delo. Včasih pa so čakali, da se je odlitek ohladil in. če so medtem roke nekoliko počivale v hlačhih žepih, se ni nihče posebno pritoževal. Obračunovalec. Kramer pa je pripovedoval, da se. je tudi kvaliteta ulitkov bistveno spremenila. ... Še pred dobrimi desetimi leti je bilo izmečka za 40 odstotkov od celotne vrednosti ulitkov. KljUb vedno bolj natančni kontroli pa je .ta odstotek stalno upadal, najbolj prav v minulih dveh letih. Tako smo Tani na primer imeli izmečka samo 2,4 odstotka in s tem dosefjli zahodnoevropsko povprečje. Res, letos je V prvem polletju ta odstotek spet nekoliko narasel, na približno 7 odstotkov, vendar zaradi tega, ker smo osvajali dele za novo vozilo in smo morali Ulivati tudi najbolj zahtevne elemente. Vendar mislim, da se borno kmalu spet pretolkli ha evropsko povprečje... Od julija je v livarni ob koncu vsakega meseca zbor proizvajalcev. Najprej se pogovore o sadovih gospodarjenja v minulem obdobju, potem pretresejo še proizvodni program za prihodnji mesec. tT' renutek zatišja med prvo in I drugo izmeno je v resnici samo trenutek. Ropot Strojev, ki ga vedno znova poskušajo zajeziti stene dvorane, a jim to nikoli ne uspe, je njim morda že nekaj povsem vsakdanjega, nekaj, kar mora biti. Morda ga sploh ne zaznajo več. In vendar ostane v njih še tedaj, ko popoldne prostega časa izbriše iz zavesti peči in stroje. Peči žare vseh štiriindvajset ur na dan. Ljudje pa prihajajo k njim ob osmih, dveh in desetih. I* tedna v leto, iz leta v desetletje. iiiiiai« EE 12. Livarna. Peči, ki raztapljajo kovino, neopazno pretapljajo življenje Res, ti ne čakajo, nočejo priznati, da ima obratovodja dvainšestdeseti rojstni dan. Čeprav zdaj že manj glasni, pa v pogovoru še vedno vztrajajo pri pečeh. Celo na spomine so prešli. Na čas, ko je bila livarna še skladišče opilkov, na čas, ko so postavljali prve peči. Na karticah oznaka EE 12. Livarna. Toda na karticah prav nič ne piše, da morajo peči žareti vseh štiriindvajset ur na dan, da peči ulivajo prizadevanja ljudi, njihova hotenja. Oni pravijo ekonomska enota. - ... V rentgenski sobi, čisto na drugem koncu livarne, osvetljujejo žarki bat za batom. Za trenutek se kovina spremeni v svetlozelelno steklo. Sem se prikrade svetloba samo takrat, kadar prinesejo nove bate. Livar Žuran je izmeril temperaturo v peči. Samo še nekaj nut do novega ulivanja. »Vsak dinar dvakrat obrnemo, predno ga damo iz rok,« mi je pripovedoval livar Žuran. Srebrnordeč curek raztopljene kovine je stekel v površini, dokler jih pesek ne ugasne. In tako naprej, ki se umikajo v vsakda- pripravljeno kokllo. Plamenčki poplesujejo na Druga, tretja, četrta ... rom, njost. Na kartici oznaka EE 12. Livarna. Peči, ki raztapljajo kovino, neopazno pretapljajo dneve. Trikrat po osem ur. Skozi vse leto,. In iz leta v desetletje. Oni pravijo ekonomska ... V pripravljeno kokilo je stekel srebrnordeč curek. Plamenčki so poplesavali V°. vršini, dokler jih ni pogasil pe- Kdo bi vedel, zakaj nekateri tako vztrajno poskušajo opevati prav ta ropot zdaj s takšnimi zdaj z drugačnimi besedami. Le zakaj hočejo v njem odkriti nekakšno simfonijo dela? V resnici pa ta ropot ni nič drugega kot monotonija breztonskega hrumenja železja, monotonija, kj utruja, tako kot utrujajo peči, ker pač ne smejo ugasniti. Pa čeprav je šele dve, nekateri že odhajajo. Na avtobuse. »Tudi tistega razmetavanja z materialom ni' več. Začeli smo varčevati, kjer se le da. Rekel bi, da zdaj res vsi gospodarimo. Eni bolj prizadeto, drugi manj. Je že tako. .4 tudi razmere v livarni so se precej izboljšale, odkar sami' upravljamo, čeprav tudi že prej niso bile slabe.« Menda ne bo daleč od resnice mnenje, da je prav to upravljanje in gospodarjenje povezalo livarno v dokaj homo- geno celoto. Interesi postajajo zdaj v \o bolj skupni vsem, kot so.i kdaj koli prej. Res, kdaj pa se pojavljajo izjeme. A tudi v teh primerih se kaže zbližanje hotenj posameznikov s hotenji kolektiva kot celote. Kako bi se sicer na zboru proizvajalcev v livarni še pred nedavnim odločili za drugi del alternative, ki jo je postavil prednje livar preddelavec: ali boljšo plačo ali pa odpoved. Saj bi ga rabili. A tudi lastnih principov ni moč kar tako prehoditi. Nič koliko je primerov, ki ponazarjajo njihovo gospodarjenje. Pripovedovali so o tem, kako so za proste kapacitete v livarni poiskali naročila izven podjetja. Na zboru enote so zahtevali, naj obratovodstvo ukine lastno kontrolo izdelkov. Ra-čunica je bila preprosta. Namesto dveh iz livarne opravlja to delo kontrolor iz druge enote. In predsednik enote Nusdorfer je pripovedoval, da je enota dosegla precejšnje dohodke tudi z znižanjem predvidenih izdatkov. ... Prejšnja leta smo grafitne lonce lahko uporabljali največ za sedemdeset sarž. Odkar pa jih kupujemo iz svojega denarja, vzdrže celo po 170 sarž. Prihranek je precejšen, saj tak lonec stane nič manj kot 300.000 dinarjev. Nekaj podobnega je tudi z elektrodami pri ~vbločni peči pa z zaščitnimi sredstvi. Kdo je prejšnja leta pazil na zaščitno obleko. Strgala se je in kaj potem... Od julija naprej livarji sami upravljajo z livarno. In sodeč po tem, kar zdaj pripovedujejo, dobro gospodarijo. CJ kozi okna se je ponujalo no-^ vembrsko sonce. Ujelo se je ^ v kozarce. Kdo ve, ali ga je sploh kdo opazil. Sicer pa je bilo to zanje v tem trenutku povsem vseeno. Na obratovodjev dvainšest-desetletni rojstni dan so dokončno pozabili. Menda še on sam. Tema razgovora se je povsem spremenila. Ali bodo tudi v prihodnje obveljali sedanji instrumenti. Govore o tem, da to nenehno spreminjanje prinaša negotovost. In bržčas imajo prav. Načrti, želje. Vsak ima svoje. Obratovodja, delovodja Lesjak, livarja Žuran in Trep, obračunovalec Kramer, inženir Solar. Peči, ki raztapljajo kovino, neopazno pretapljajo . želje, načrte. Tope. sedanjost v prihodnost. Ali pa ni tudi to poglavje del njihove podobe? EE 12. Livarna. Oni pravijo' ekonomska enota. - ... Viličarji so nakladali odlitke in jih odvažali nekam izza tistih težkih gumijastih vrat. Menda v skladišče. Nekaj pred deveto so odprli sušilno peč. Dim je še bolj pritisnil izpod stropa. Hala je postala še nižja in krajša. Samo peči so prav tako žarele kot vse prejšnje ure. Livar Žuran je meril temperaturo. Pripravljali so se na nov uliv. »Na prvem zboru ekonomske enote bom predlagal, naj bi postavili sušilno pač kam drugam,« mi je pravil livar Žuran. »Že tako se kadi, kadar pa odprejo to peč, postane naravnost nevzdržno. Res, skrajen čas, da jo spravimo iz dvorane. Zdaj, ko bomo imeli svoje sklade, se bo najbrž našlo toliko denarja.« Načrti. Da, načrtov za. prihodnje leto je v livarni veliko. Zdaj bodo namreč dobili svoje sklade, zato so ti načrti še toliko bolj aktualni. Nekateri govore o tem, da bodo vsako leto vložili vsaj tri milijone za stanovanja, da bodo vložili sredstva v to in ono. Nekateri pravijo, da naj bi celo začeli graditi novo livarno. Inženir Šolar pa ni posegel tako daleč v prihodnost. ... Treba bo najprej odstraniti ozka grla. Obločno peč za sivo litino bomo morali čimprej nadomestiti z novo, bolj sodobno, z večjimi kapacitetami. Tudi v čistilnico bomo morali postaviti še nekaj strojev. To je najnujnejše... Od julija naprej v livarni vedno bolj pogosto govore o načrtih. In prepričani so, da bodo ti načrti kmalu postali tudi stvarnost. C etrt čez drugo. Morda bodo klepetali o svojih načrtih še nekaj časa. Potem se bodo razšli. Obratovodja bo nekam nerodno prijel šop nageljnov, pri vratarju pa bo pokazal na zavitek v celofanu in rekel... Od kolektiva. Ali pa ni tudi ta pogovor ob dvainšestdesetem rojstnem dnevu obratovodje del njihove podobe? EE 12. Livarna. In njenih 113 delavcev.. Peči, ki raztapljajo kovino, neopazno pretapljajo življenje. Oni pravijo ekonomska enota. BOJAN SAMARIN Kam zvečer Pred praznikom dneva republike sem se ustavil V Žalcu. Razkošno razsvetljena cesta, ki daje kraju ponoči nekak mestni izgled. Skoraj prazna. Zavijem v stransko ulico. Edino pred Hmeljarskim domom je gneča. Proslava 29. novembra bo. Pridružim se jim. Ko so vsi prostori do zadnjega zasedeni, se zvrstijo skrbno izbrane točke skromnega, a zanimivega sporeda, ki ga je izvajala v glavnem šolska mladina. Ploskanje, ki ni prisiljeno. Ko je bil napovedan konec, se gledalci kar niso hoteli vzdigniti s sedežev. Prekratko, še bi gledali. Bil sem presenečen. Nenavaden, čeprav prijeten je občutek, da je prireditev take vrste naletela na tako močan odziv in priznanje, saj so včasih proslave, in to z enako kvaliteto, precej manj priljubljene in obiskane. In ko sem čez nekaj dni spet prišel v Žalec, sem bi poln pričakovanj. Želel sem izvedeti, kako in kje prebivalci Žalca, te metropole slovenskega hmeljarstva, ki je že skoraj docelafizgu-bila svoj izključno kmečki značaj in kjer je vedno več ljudi zaposlenih po podjetjih in kmetijskih obratih — v celi žalski občini je samo še 34 °/o kmečkega prebivalstva — preživljajo svoje popoldanske in večerne ure. Za kaj se najbolj zanimajo, kdo in kako skrbi za razvoj kulturnega, športnega in družabnega življenja. In če je že za proslavo tako zanimanje, potem... Da, potem sem pričakoval živahnost in razgibanost povsod. Pa je bilo treba po razgovorih z Zalčani ta optimizem slučajnega, enkratnega obiskovalca nekoliko korigirati. Da tudi v Žalcu marsičesa s področja kulturnega in družbenega življenja, hi, in še tisto, kar je, je včasih zaradi nezanimanja le medel odsev prave razgibanosti. Da, ob proslavah so res vedno polne dvorane, ob letošnjem gostovanju slovenskega okteta na primer in ob večeru opernih arij solistov iz Ljubljane pa ni prišlo niti 50 ljudi in so potem s šolskimi otroci na silo skušali reševati kulturni ugled Žalca. Svoboda praktično sploh ne obstaja, drugih skupin je tudi zelo'malo, gostovanj celjskega gledališča letos ni bilo (nekateri drugi manjši kraji v občini imajo celo redne abonmaje!). Edino, nad čemer se ne pritožujejo preveč, je šport, ki ima med mladino mnogo pristašev. In seveda kino, ki je sploh na prvem mestu. Ni zanimanja? Glede na dva faktorja, ki oblikujeta kulturno in družabno življenje nekega kraja, to je delo in skrb društev ter družbenih organizacij ter interes prebivalcev samih, so tiste silnice, ki lahko ■ urejujejo to stran udejstvovanja ljudi v nujnem pravilnem medsebojnem odnosu, ker iskati vzroke samo v vsakem posameznem posebej, bi dalo nepopolno in krivično podobo. Tako lahko ugotovimo na eni strani, da so bile razne kultune prireditve, med njimi tudi gostovanje celjskega gle-, dališča, ki je še leta 1960 imelo v Žalcu stalne predstave, slabo obiskane, da je aktivno amatersko udejstvovanje zelo, če ne skoraj povsem zamrlo, na drugi strani pa ni bilo nikogar, ki bi o tem dejstvu pričel resneje razmišljati in ugotavljati, ali je krivda res samo pri prebivalcih kot »potrošnikih« vseh kulturnih dobrin. Mnenje »saj je Svoboda tista, ki ji pripada vloga ustvarjalca in posredovalca kulture« je enostransko, zlasti še zaradi tega, ker po vseh znakih sodeč ljubiteljstvo v Žalcu danes nima veliko pristašev. Torej ne gre zdaj za vprašanje ali je osnovna naloga spet ustanoviti dramsko družino ali nov pevski zbor, ampak za uveljavitev aktivne vloge vseh družbenih organizacij pri Iskanju vzrokov, rešitev in pomoči za razvoj bodisi starih bodisi novih oblik kulturnega in družabnega življenja. Žalec je imel na primer kar lepo tradicijo zlasti kar se tiče družabnosti. Imeli so redne mesečne ali štirinajstdnevne družabne večere operete, pa tudi dramska skupina je imela lepe uspehe. Lahkotnost družabnih večerov se je resda delno izrodila, vendar pa danes sploh ni prav nobenega razvedrila, plesa i in zabave niti dramskih predstav. Žalec ima dve | dvorani: eno z odrom, ki pa je zaradi pokvarjene električne napeljave že eno leto neuporabna (!), upravlja kinematografsko podjetje. Zaradi rentabilnosti poslovanja jo nerado odstopa za druge prireditve, zlasti ob sobotah. Druga dvorana pa je last kmetijske zadruge. Ta je sicer na razpolago za prireditve, vendar je brez odra in tako je iskanje prostorov res malo otežkočeno. Frekvenca obiskov dramskih predstav celjskega gledališča pa je manjša še zaradi bližine Celja, ker izgleda, da '^marsikateremu ljubitelju drame bolj ustreza oko-'']$e in vzdušje večjega mesta, razen tega pa se po domovih ob televizorju — televizorjev je okrog 50 — zbirajo manjše skupine. Ob teh zunanjih vzrokih, ki so ustvarili tako mrtvilo in nezanimanje, obenem pa kljub temu tudi stalno tarnanje prebivalcev, posebno mladine, češ da ničesar nimajo, pa ni bilo nikogar, ki bi se pobrigal za popravilo odra, nikogar ki bi dosegel s kinematografom sporazum o uporabi dvorane, nikogar, ki bi mislil tudi na razvedrilo mladine, niti sama organizacija LMS, nikogar, ki bi načrtno skrbel za program prireditev in s tem vplival in počasi spreminjal okus prebivalcev, obenem pa še skrbel za obveščanje in propagando, tako da bi ljudje za dalj časa naprej vedeli, kam bodo lahko šli in ne bi za neko prireditev zvedeli šele nekaj dni prej. Bi nikogar ni bilo, ki bi mislil še na druge oblike in možnosti kulturnega življenja, na vzgojo novih kadrov, na večjo vlogo knjižnice, ki je delno tudi ; saradi sedanje neprimerne lokacije njenih pro- storov precej zaostala v svojem razvoju. Samo vodstvo Svobode in še to ne preveč prožno in iznajdljivo, v katerem pa so izključno prosvetni delavci, vsega tega ni moglo prevzeti nase, ker konec koncev vsa kultura tudi ni samo Svoboda. Skoraj stoodstotno nezanimanje ostale inteligence, ki je sicer v Žalcu ne manjka, za aktivnejše sodelovanje v kulturnem življenju kraja pa je kljub zahtevam proizvodnje in razumljivim težnjam po dodatnih zaslužkih vsaj neodgovorno in obžalovanja vredno. Ob tem samo mimogrede: ali ne bi vsaj minimalno kazalo nagrajevati tudi vodilne kulturne kadre, seveda ob večji aktivnosti. Klub na obzorju? Ob vsem morda ni pretirano, če rečemo, da so v Žalcu nekoliko preveč pozabili na kulturo in razvedrilo in da morda le hi samo nezanimanje prebivalcev tista pregržda, ki zapira pot živahnejšemu tovrstnemu življenju. Se pa kažejo tudi tu znaki, ki obetajo premik z mrtve točke. Na pobudo SZDL so na razširjenem plenumu te organizacije podrobneje govorili tudi o teh problemih in poudarili potrebo po skupnem delu in sodelovanju. In rezultat prve skupne akcije bo ustanovitev, kluba in ureditev novih prostorov za knjižnico, vse v isti stavbi, skupaj z uradnimi prostori krajevnih družbenih organizacij in novim obratom družbene prehrane. Pobuda SZDL se je' prav gotovo pričela na pravem mestu. In pravzaprav zdaj vsi živijo v pričakovanju tega novega kluba, ki bi moral biti urejen še pred novim letom. Kljub temu pa ni bilo še nič govora o programu v klubu, ker prevladuje mnenje, da so že sami prostori, televizor in revije dovolj. Morda je za sam začetek to tudi res, vendar izkuštlje kažejo, da lahko v klubu take vrste kaj hitro prevlada zgolj gostilniško vzdušje. Tudi ne gre za to, da bi z nekim programom takoj zainteresirali zelo širok krog ljudi. Vendar pa so možnosti že zaradi bližine Celja in angažiranja kadra od tam dovolj široke, program pa se lahko naveže tudi na trenutne prireditve in gostovanja, ki bi z dodatnim pojasnjevanjem in pogovori v klubu nedvomno pritegnile več obiskovalcev. Prav tako so možnosti za filmsko vzgojo, če je že film tista najbolj privlačna točka za večino prebivalcev pa še za družabno življenje. Tako organiziran klub bi potem lahko delno predstavljal za mladino na kulturnem področju tisto, kar že ima v športu. Če ima za športno življenje na razpolago šolsko igrišče, nov stadion — manjka samo še nova telovadnica, ker prav zaradi tega izgubijo precej ljudi — razmeroma dovolj kadrov (problem je nagrajevane, kar bo treba rešiti), sodeluje tudi inteligenca, bi bilo prav, da se vsaj podobna skrb posveti tudi kulturni vzgoji in družabnosti in da tako optimističen začetek ne bi ostal samo torzo. Za sedaj brez sklada Seveda pa klub ni vse. Celotno kulturno problematiko je nekako prevzel občinski svet .Svobod, ker so poseben Svet za kulturo ukinili. Če je tako, pa postanejo njegove naloge precej obširnejše, saj je poleg Svobode tu še kino s samo formalnim programskim svetom, knjižnica z neurejeno aktivnostjo, glasbena šola, ki prerašča okvir ozko usmerjene šole in je pravzaprav poleg osemletke edini vir kadrov za kulturne prireditve, pa še delavska univerza, gostovanja, celotna kulturna programska politika, skrb za vzgojo kadrov — to povzroča največ sivih las, v Koper, na seminarje Svobod pa so letos poslali samo enega! Vse te naloge bo moral občinski svet tudi v resnici prevzeti, če bo hotel zadostiti vsem obvezam družbenega upravljanja. Če bo pri tem naletel tudi na stvarno pomoč in sodelovanje predvsem s strani SZDL in na pripravljenost in sodelovanje samih prebivalcev, ki bi jih večja aktivnost s strani društev in družbenih organizacij morda le tudi prebudila iz individualistične zaprtosti, bo lahko kos tej nalogi. Krajevna organizacija SZDL je razen tega prevzela tudi skrb za zbiranje sredstev. Tako za kulturo kot za šport dobivajo društva sredstva preko občinskega sveta Svobod in občinske zveze tele-snovzgojnih društev iz proračuna občine, delno pa namensko od gospodarskih organizacij. Ta naj bi po zamisli SZDL vsa ta sredstva dodeljevala SZDL, ki bi jih potem sama razdeljevala po potrebi in aktivnosti društev. Ta, neke vrste sklad, bi veljal samo v Žalcu, ker za centralni občinski sklad za zdaj ni niti potrebe, ker za določeno dejavnost društvom na svojih območjih so podjetja še kar pripravljena prispevati zadovoljive zneske, medtem ko se centralnega sklada izogibajo. Ob sedanji še vedno bolj ali manj nesiste-matski dejavnosti — to velja predvsem za kultur-no-prosvetna društva — je to dovolj, vendar pa bi enotnejša in načrtnejša ter stalna kulturna aktivnost verjetno tudi zahtevala rednejši dotok sredstev, kar pa je brez neke enotne politike in razdeljevanja iz enega vira precej problematično. Morda bo v bodočnosti tudi o tem treba še razmišljati in najti ustrezno rešitev. Morda je ta kratka, nepopolna skica le delen prikaz razmer v Žalcu. Vendar — če bo sedanja spodbudna akcija SZDL uspela, če bo občinski svet Svobod znal prisluhniti vsem problemom in željam, pa morda čez nekaj časa ne bo treba več poslušati tožb, da v Žalcu ničesar ni in dvorane ne bodo polne samo ob kino predstavah in proslavah. Morda? Seveda, če si sami Žalčani to tudi res želijo in če bodo pri tem sodelovali. V. SAMIDE starih proračunskih odnosov na višjih in visokih šolah Pravzaprav bi lahko našli protislovij v vzgojno-izobraže-valnem sistemu nič koliko. Deloma so posledica dosedanjega sistema finansiranja šolstva, nenačrtne in v nekaterih primerih celo megalomanske investicijske politike, deloma so posledica sedanjih, kar priznajmo si, kljub resoluciji Zvezne ljudske skupščine o strokovnem izobraževanju in kljub novemu zakonu o finansiranju šolstva, še vedno ne povsem izdelanih konceptov o nadaljnjem razvoju šolstva pri nas. Kako bi sicer mogli govoriti o tem, da gre razvoj šolstva v eno smer, medtem ko potrebe gospodarstva po kadru v drugo. Kako bi sicer mogli ugotavljati, da del šol še vedno tiči globoko v starih proračunskih odnosih, medtem ko se drugi del že postopno gospodarsko in družbeno osamosvaja. NASPROTJA MED POTREBAMI PO KADRU IN PRILIVOM KADRA IZ SOL Kljub temu, da že vsa leta po vojni nenehno narašča odstotek mladine, ki uspešno konča osemletno šolanje, kar je predpogoj za vpis v šole druge stopnje, da se je v letošnjem letu ta odstotek povzpel celo na 60 "/o, pa v gospodarstvu nikakor ne morejo zadovoljiti potreb prav po tem srednje strokovnem kadru. To protislovje tudi potrjuje podatek, da pridejo v našem gospodarstvu na enega tehnika štirje inženirji, dejanske potrebe gospodarstva pa terjajo prav obratno strukturo kadra. A kot vse kaže, razmerje se tudi v prihodnje ne bo bistveno izboljšalo in prilagodilo dejanskim potrebam gospodarskega razvoja: če namreč primerjamo število absolventov v minulem šolskem letu na višjih in visokih šolah s številom abiturientov na tehniških šolah in drugih strokovnih šolah za gospodarstvo in družbene službe v istem obdobju, potem moremo ugotoviti razmerje _2,3 v prvem primeru nasproti _i,5 v drugem primeru. Če pa primerjamo podatke o zaposlovanju teh absolventov, potem je razmerje še veliko slabše: ob treh inženirjih letno se zaposli en sam tehnik. O vsem tem tudi dovolj zgovorno pripoveduje podatek, da iz tehniških šol druge stopnje nadaljuje študij na višjih in visokih šolah kar ?0 do 80 odstotkov abiturientov. Podatki so že sami po sebi tako zelo zgovorni, da pravzaprav ne potrebujejo^ nobenega komentarja. Zato naj omenimo le dvoje. Kapacitete šol druge stopnje so že dlje premajhne, čeprav so bili že pred leti razveljavljeni vsi normativi o prostorih, o številu učencev v razredih... Tako je bilo na primer samo v letošnjem letu odklonjenih pri vpisu na šole druge stopnje v vsej Sloveniji 3469 abiturientov, samo v Ljubljani približno 700. Ob vsem tem pa na tej stopnji ni tako rekoč nobene možnosti izrednega ypis®; medtem ko je izredni študij uvedla že večina višjih šol in fakultet. NASPROTJA V FINANSIRANJU SOLSTVA NA RAZLIČNIH STOPNJAH Na protislovja v finansiranju šolstva opozarjajo številni primeri, predvsem s področja strokovnega šolstva. Tako precej šol druge stopnje nima do konca leta zagotovljenih niti^ sredstev za osnovno dejavnost, že v proračunih pa so bile občutno prikrajšane pri materialnih izdatkih, da o investicijskih sredstvih in amortizaciji sploh ne govorimo. O tem nazadnje pričajo tudi podatki o sredstvih, zbranih v letošnjem letu, za šolstvo. Tako bodo občinski skladi, za šolstvo po finančnih načrtih zagotovili za osnovno dejavnost splošnoizobraževalnih sol 8 milijard 474 milijonov dinarjev — večji del teh sredstev je namer njen osnovnemu šolstvu — za strokovno šolstvo pa samo milijardo 166 milijonov dinarjev. Proračunski izdatki okrajnih ljudskih odborov pa bodo v letošnjem letu znašali 21 milijonov za splošnoizobraževalne šole. za strokovne šole pa 893 milijonov dinarjev. Republiški sklad za šolstvo pa je namenil v letošnjem letu približno 2 milijard! 125 milijonov dinarjev za.osnovno dejavnost višjih šol, univerzi in. akademij, medtem ko je približno 346 milijonov dinarjev na- menil predvsem za osnovno dejavnost posebnega šolstva. Še bolj občutna pa so protislovja pri investicijskih sredstvih. Občinski skladi imajo v letošnjem letu po finančnih načrtih milijardo 784 milijonov dinarjev investicij za splošnoizobraževalne šole, za strokovne šole pa le 251 milijonoy dinarjev. Proračuni okrajnih ljudskih odborov predvidevajo zn letošnje leto samo 65 milijonov investicijskih sredstev za strokovno šolstvo. Republiški sklad za šolstvo pa je v letošnjem letu namenil milijardo 589 milijonov dinarjev za investicije v višje šole, univerzo in akademije, medtem ko je za investicije v vse druge šole z izjemo manjšinskega šolstva zagotovil samo 106 milijonov dinarjev. Vse te številke dovolj zgovorno pripovedujejo, da investicije v šolstvo druge stopnje nikakor niso v skladu z dejanskimi potrebami gospodarstva po novem kadru in da bo potrebno, če nočemo, da se bodo ta nasprotja v prihodnje še povečala, bistveno spremeniti politiko investiranja tako v občinskih skladih za šolstvo kot tudi v proračunih okrajnih ljudskih odborov. Bržčas pa bo potrebno razmisliti tudi o finansiranju iz republiškega sklada za šolstvo. V letošnjem letu je namreč ta sklad v glavnem zagotovil sredstva za višje šole, univerzo, za tako imenovane posebne šole, medtem ko mu je skorajda v celoti zmanjkalo sredstev, s katerimi bi lahko interveniral v najbolj perečih primerih. Zakon o finansiranju šolstva pa ga obvezuje, da bodisi s krediti ali z namenskimi dotacijami pomaga tistim občinam, kjer so potrebe šolstva večje kot pa finančne zmogljivosti občinskih proračunov. da prispeva sredstva v vseh tistih primerih, ko je ogrožen nadaljnji razvoj šolstva. VIŠJE IN VISOKO ŠOLSTVO ŠE VEDNO V STARIH PRORAČUNSKIH ODNOSIH Medtem ko lahko rečemo, da se v šolstvu prve in druge stop-, nje bolj in bolj uveljavljajo namesto starih proračunskih odnosov novi odnosi v finansiranju, pa tega še ne moremo reči za višje in visoko šolstvo. Samo za primer naj služijo tri fakultete: oddelek za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, strojna fakulteta in fakulteta za elektrotehniko. Vse tri tako v sredstvih za osnovno dejavnost kot v investicijskih sredstvih v celoti slonijo na proračunu univerze. In v vseh treh primerih samo fakulteta za elektrotehniko ustvarja nekaj malega lastnih sredstev, čeprav tudi v tem primeru ne gre za lastna sredstva v pravem pomenu besede. (Predavatelji te fakultete opravljajo nekatera dela in analize za industrijo v okviru inštitutov na fakulteti in od dohodka za te svoje usluge odvajajo 20 Vo v sklad za pospeševanje znanstvenega in pedagoškega dela. Iz tega sklada lahko ka- sneje ti profesorji črpajo d datna sredstva za študijska r tovanja ali pa lahko .naba'>i osnovna sredstva, ki jih pot” bujejo pri svojem delu.) , Popolno nasprotje pa so 50 ske delavnice ljubljanskih te niških šol. Že pred leti so pPr stili sistem didaktičnih vaj “ namesto tega uvedli proizvod® delo. Uspeh je bil dvojen: K eni strani se dijaki veliko b™ poglabljajo v praktični del K uka, to njihovo znan|e je tudi veliko bolj trdno in jim P®? izvodni postopki niso več ko pridejo v proizvodnjo. drugi strani pa so šolske del®j niče bistveno pocenile prakM' pouk, saj so na primer s8®.0« letošnjem koledarskem 'L ustvarile za približno 40 mi*1) nov dinarjev dohodka. Nekaj podobnega lahko^ krijemo, če primerjamo Narod® in univerzitetno knjižnico * ljubljansko Delavsko knjižfl1^ Prva je še v celoti odvisna P proračuna, ki ji ga odobri ^ verzitetni svet — nekaj las'?J sredstev ustvari samo fotola11' ratorij, približno 600.000 dip®!] jev na leto — v Delavski, knn niči pa je letos razmerje pkj dotacijo in lastnimi sredstvi * 75 nasproti 25 odstotkom- EKONOMSKO OSAMOSVAJANJE JE POGOJ ZA DRUŽBENO OSAMOSVOJITEV ■j Pa, ali res ni moč uvelj®v'| novih principov formiranja razdeljevanja dohodka tudi P ustanovi, kot je univerza? Cp1?. tudi tu ne bi obveljalo naCL da je dohodek odvisen od nomskih stroškov izobraževali za slehernega študenta, da D med ustanoviteljem in ust.an® uveljavili pogodbeni odnosi? v, mu tudi tu ne bi razporejali hodka na sklade in z njimi ^ mostojno gospodarili? .0|, Primeri v vsem drugem 6j, stvu govore, da bi lahko. Tev-j) ška kemična šola v Rušah 1!-po vsej Sloveniji naročila za ,, boratorijske raziskave. Ma'ib ski višja komercialna šolaj ekonomska srednja šola —-brez dvajset ali trideseti6^ tradicije — opravljata vf uslug za gospodarske organ’ cije... > A priori zatrjevati, da '10], verza ne more ustvarjati d«^ nilnih sredstev, je nesmis^j Nekaj primerov se 'nimof!; vsiljuje. Mar ne bi bilo mo® ^ dl v laboratoriiih in inšti®), elektrotehniške in strojne fa jj tete uvesti proizvodno delo ^ študente? Študenti oddelka ^ arhitekturo v svojih, nalogah,^ šujejo izrazito proizvodne birme. Mar ne bi bil lahko y tudi del dohodka fakultete? ;j usluge, ki jih d.aje Narodu®-), univerzitetna knjižnica 4000 skovaleem. so povsem brezP,;; ne, čeprav »e med niimi k v ' tri sto petdeset obiskovale6^ stalnimi dohodki. In samp dinarjev na mesec izposoj6 k nine — tudi od študentov -7 j prineslo štH milijone dop0’ nega dohodka... Vendar, prei ali slej b0^, treha razmisliti o lastnem hodku. Ne samo zaradi’tega. ^ bi to snrostTo nredračnne. ,)■ več tudi zato. kar bo treh® jjf četi s sredstvi tudi samo? ^ gospodariti. BOJAN SAM An 1 Ali imamo v Sloveniji res preveč festivalov? Premalo ali preveč, vprašanje le skupaj z drugim — kakšni so ti festivali? Na kaj nas opozarja dosedanja distribucija kulturnih dobrin? Ali smo še upravičeni govoriti o tradicionalni razliki med kulturnimi središči in odmaknjeno provinco? Lastni festivalski program — ali tudi kulturno menažerstvo za širša področja? Ali so naše občine že pripravljene . Prizor s krstne uprizoritve novega slovenskega odrskega dela Vitomila Zupana »Aleksander praznili rok« na ljubljanskem Eksperimentalnem odru investirati sredstva tudi za kulturna gostovanja? Kaj sodijo o festivalskih prireditvah in gostovanjih predstavniki nekaterih slovenskih področij? Izzvati razmišljanje o smotrnosti našega festivalnega dogajanja med širšo javnostjo, usmeriti to razmišljanje v daljnosežnejšo festivalsko politiko, ki bo v skladu z deetatizacijo kulturnega življenja pri nas, mobilizirati bolj kot doslej za to presojanje in odločanje lokalne činiteije, ziasti sama upravna in družbena vodstva festivalnih institucij, okrajne in občinske svete za kulturo, mobilizirati za to potrebna lokalna sredstva — in še in še boljše bi lahko naštevali nagibe, ki so pripeljali Republiški svet za kulturo v razpravo o tem kulturnem vprašanju, ki ga je tudi naš tisk doslej že večkrat načenjal. Ce bi samo našteli prireditve naše festivalske dejavnosti, bi morda sprva res lahko ugotovili, da jih ni malo, obratno, da jih je zelo dosti. Imamo dva festivalska zavoda — Ljubljanski festival in Primorske prireditve; dve vsakoletni lokalni festivalski prireditvi — Mariborsko kulturno revijo in Dolenjski festival, festival zveznega značaja — Jugoslovanski festival jazza na Bledu, lani smo imeli šest republiških revij amaterskih zborov, orkestrov in dramskih ansamblov, vrsto občinskih in okrajnih revij prav tako amaterskih skupin, pa še Študentski festival — jugoslovanskega značaja — v organizaciji Akademika, Toda vse to naštevanje nam še ne pove pravzaprav ničesar o upravičenosti teh festivalov in revij, če ne skušamo slediti vprašanjem, kakšni so ti festivali, kakšna je njihova umetniška fiziognomija, odmev njihovih prireditev pri publiki, ali pomagajo predvsem brisati dosedanje razlike med kulturno prenasičenimi središči in provinco, zlasti industrijskimi naselji, kjer je kulturna lakota še precej nepotešena, ali ti festivali in revije prinašajo kulturne prireditve zlasti tja, kjer je domačih kulturnih prireditev zelo malo ali nič itd. IDEJA, POROJENA IZ KRIZE Doslej je bilo gotovo največ javnega in družbenega razpravljanja okoli reorganizacije Ljubljanskega festivala. Da jim ne bi bili krivični, je treba povedati, do kam je že pripeljala ta razprava. Ljubljanski festival, ki je imel v dosedanjem sklopu poleg letne festivalske prireditve (balet — opera) še šest oddelkov (Eksperimentalni oder, Mladinsko gledališče, Centralno plesno šolo, Zabavišče Tivoli, poslopje Sočo in svojo tehnično službo), se bo reorganiziral v tem smislu, da se bodo vsi njegovi oddelki odcepili oz, osamosvojili, Ljubljanski festival pa bi poleg svoje štirinajstdnevne poletne prireditve postal neke vrste posredovalnica kulturnih prireditev in gostovanj tudi krajem izven Ljubljane. Ob tej reorganizaciji pa ostaja že vedno odprto vprašanje same ideje festivalske poletne prireditve. Na okrajnem svetu aa kulturo tega vprašanja še vedno niso odložili. Dosedanja ideja festivala se je porodila tako rekoč iz krize kaj bi s festivalom, saj je bila njegova prvotna zamisel mnogo žirša in ne samo kulturna. Toda, že je baletni program lani uspel, letošnjih šest opernih »sodobnih« Predstav ni naletelo na tak odmev Pri publiki. Ali imamo glede na domačo tematiko takšne kapacitete, da bi lahko zagotovili vsako drugo leto originalen operni re-Pertoir? Ali ni to le srečanje opernih ansamblov, ki bi bilo lahko prav takšno ob rednih medrepubliških gostovanjih? Ali ni to v resnici le podaljšan repertoir Oaših opernih hiš? Ali lahko Ustvarjalnost na področju operne go posredovalca gostovanj na koprskem in goriškem. Toda kljub vsemu z njegovo distribucijo kulturnih prireditev tudi ni nekaj v redu. V zimski sezoni 1960/61 je imel Koper 21 gostovanj, Izola 8, Ilirska Bistrica n. pr. kot delavski center pa samo 2. Zelo nezadovoljne so s politiko Zavoda občine Sežana; Kozina in Postojna. Ali, v Goriških Brdih po 4 me- Revija se je v zadnjem času orientirala s svojimi prireditvami tudi v kraje izven središča, ki zelo hvaležno sprejemajo te prireditve KAJ BO Z DOLENJSKIM FESTIVALOM? Od 1958. leta v Kostanjevici izkušnjah. Bojazen nekaterih, češ, da bodo zdaj zopet slabši reper-toirji pevskih zborov itd., je odveč. Drugi so se ustavili ob drugačnih vprašanjih: ob vsakoletni organizaciji tega festivala pozabljamo na druge stvari, na pomu-tacijske zbore, na priliv v odrasle zbore, na kolektivno pevsko vzgojo mladine strokovnih šol, ki jo imamo samo v Celju (kako groteskno, prav v mestu Mladinskega pevskega festivala) ob strani preko 3.000 itd. Zopet drugi, predstavniki področij, ki imajo zelo malo kulturnih prireditev, opozarjajo na potrebo vsakoletnih občinskih in okrajnih revij vokalne in instrumentalne amaterske dejavnosti. Se marsikje so namreč to edine kulturne prireditve, ki jih občinstvo lahko posluša, zato tudi predlagajo, naj se razvrstijo preko vsega leta in ne le ob koncu vsake kulturen sezone. RESNIČNA VREDNOST AMATERSKE DRAMSKE REVIJE . Republiška revija amaterskih igfafskih, skupin je prireditev, ki se že štiri leta seli iž- kraja v kraj, torej glede svoje publike m omejena le na vedno isto publiko. Prav tako mora tisti, ki hoče konkurirati za republiško revijo, v sezoni pripraviti več uprizori- bilo več prireditev Dolenjskega tev, torej mu propozicije onemo-sece ni nobene kulturne'priredi- festivala. Grad, katerega dvori- gočajo, da bi »tekmoval« le ? , • I -1 • • __ ____i y. i 4-^ V-\i 1 r-lT"!! -7 V \ Či-Š« 'focHtrCjla V.-m-* ,4 ^ 4-r-. T Tw-\ ■-! i-v-i r-. vri r» n _ tve. Distribucija gre torej očitno v korist koprskega okraja, toda temu sledi logično vprašanje: koliko so se sveti za kulturo okraja Nova Gorica in njj^iovih občin potegovali za ta gostovanja, koliko so bili zanje pripravljeni tudi materialno prispevati? Drugo pa je zopet vprašanje daljnosežnosti ideje poletne enotedenske festivalske prireditve — Folklornega festivala. Postavlja se vprašanje — o njem še-nismo slišali kaj več razpravljati — perspektivnega razvoja tega festivala. Kdor nekajkrat vidi najboljše jugoslovanske folklorne skupine, Taneč, Kolo,_ Lado, verjetno zanj ne bodo več interesantne. In če se naj festival razvija v prireditev izvirne domače folklore, ali je res zato turistična koprska obala najprimernejše prizorišče? Do takšnih načelnih razprav do sedaj ni prišlo, kljub temu, da bi poleg načelnih pomislekov tudi finančni pokazatelji tako debato- mbrali pospešiti. Lanski festival je stal 7 milijonov, letošnji že 11 in pol. Družbeni prispevek na gledalca festivala letos je znašal 1500 dinarjev. Ob razgovorih o drugačni distribuciji kulturnih dobrin, o brisanju razlik med središči in provinco, literature vzporedimo z ustvarjal- Verjetno Folklorni festival v bo-hostjo na domačih baletnih ali dramskih tleh? Velike ideje komponistov, se, kot kaže, ne bodo dale uresničiti z Ljubljanskim festivalom, pa čeprav bi ustanovili 'dsoke nagrade za komponiste in libretiste, kot nekateri predlagajo, fh zdaj drugo: Ali smo za turiste lahko interesantni brez domačih ?el? Oprijemljemo se torej druge 'deje, programa iz sodobne evropske in svetovne operne litera- doče ne bo mogel računati več na tako izdatno subvencijo iz splošnih družbenih sredstev. NAJCENEJŠA KULTURNA REVIJA Mariborska kulturna revija, ki ima že petletno tradicijo, ni specializirana revija. To je vsakoletni svečani uvod v novo kulturno fure. A vprašujemo se, koliko tega sezono, pri katerega programu °Perne hiše že doslej v svojem r®dnem repertoir ju uprizarjajo, ali niso ob prvih poskusih imele Precej prazne hiše, kajti za pub-liko je treba prepustiti času čas, /se kaže torej, do bo treba o ideji še razpravljati — in če P® bo drugače, tudi opustiti.; UMETNOST PRITEKA PO KAPLJICAH Zavod Primorske prireditve že P^kaj let opravlja tudi svojo vlo- deljujejo tako poklicne kot amaterske kulturne skupine in ustanove. To je res naša najcenejša kulturna revija, čeprav nikakor ne bi mogli zanjo reči, da so zato tudi njeni uspehi najbolj skromni. Lanski repertoir revije, ki je zaobjel n. pr. štiri razstave, 3 gledališke predstave, 2 literarna večera, 3 koncerte iri revijo godb na pihala ter 7 filmskih premier, je terjal komaj nekaj več kot 600.000 din družbene subvencije. šče je bilo prizorišče festivala tri leta, se zdaj obnavlja. Za okoliške kraje je bila v poletnih mesecih to lepa kulturna prireditev in skoraj edina. Vsekakor bo treba zdaj rešiti vprašanje, ali bo grad v bodoče turistični ali kulturni objekt. Prav razvijajoči se turizem in nov likovni center v Kostanjevici, pa še vedno nezadovoljene kulturne potrebe domačinov tod okoli govore v prid obnovitve Dolenjskega festivala v Kostanjevici. CELJSKI GLEDALIŠKI FESTIVAL? Iz časopisa je prodrla vest o ponovni obuditvi zamisli festivala domače izvirne dramatike v Celju. Festival naj bi bil v aprilu, torej pred prireditvami Sterijine--'nTori■ Novem Padu in prireditvami Male scene v Sarajevu. Ob razpisanih nagradah naj bi zainteresirali domače pisce in majhne gledališke skupine, kar bi gotovo vspodbujalo razvoj slovenske dramatike in jugoslovanskega gledališkega uprizarjanja. Zaenkrat so mnenja o obnovljenem festivalu še deljena, zlasti še med tistimi, ki naj bi gmotno podprli to prireditev. A če drugje že ustanovljena festivalska ustanova »iz prsta sesa svojo idejo«, kot je nekdo duhovito dejal, potem bi Celjski gledališki festival gotovo upravičil svoj namen, zlasti ob dobro premišljenih propo-zicijah, ki bi ob »sušnih letih« ne silile v organizacijo te prireditve za vsako ceno. MLADINSKI PEVSKI BIENALE V CELJU Prenatrpanost priprav na vsakoletni Celjski mladinski pevski festival je opozorila na potrebo po časovni korekturi: raje vsako drugo leto, da bi bile priprave, solidnejše, da bi zbori ne pozabili na to, da morajo pesem prenašati med publiko svojega kraja i11 končno, tudi sredstva, ki niso majhna za takšno orireditei' (letos 6,5 milijonov din) so nam potrebna še kje drugje. Pobuda je prišla od spodaj, temelji na eno predstavo, marveč mora zadostiti glede na svoje zmožnosti : tudi potrebam domačega kraja. | Republiške revije potrjujejo u ] leta v leto kvalitetno rast uprizoritev, skrbnejše izbiranje tek- ; stov, vedno večje zahteve po i kvalitetnem gledališčnem delovanju, kar se pa še ne manifestira samo na enotedenski vsakoletni prireditvi, marveč predvsem v široki dejavnosti igralskga amaterizma: ti rezultati so torej vidni predvsem tudi na domačih odrih. Kakšen odmev imajo pri publiki amaterske igralske revije, nam zgovorno potrjuje n. pr. okrajna revija, ki jo že tri leta zapovrstjo prireja mariborski okrajni dramski sosvet. Prvo leto je bila v Ptuju, drugo v Ravnah, lani pa v Slovenski Bistrici. Revije so vzbudile pozornost delavcev in kmetov za gledališče. V Slovenski Bistrici, na primer, obisk mariborske Drame prej ni imel lepega odziva. Na okrajni dramski reviji pa je bilo preko 54.000 gledalcev. Morda je ljudem, ki prej niso obiskovali gledališke predstave, prav tak most do poklicnega gledališča potreben. Vsekakor pa ne moremo zanikati, da imajo te revije poleg svojega manifestativnega in deiovno-vzpodbudnega značaja tudi svoje zasluge pri pridobivanju nove gledališke publike iz vrst delav cev in kmetov. Pri vseh republiških amaterskih revijah — in ne samo pri reviji igralskih skupin — bi prav-. zaprav ne smeli ocenjevati samo to, kar lahko vidimo v enotedenskem programu te ali one prireditve, ne da bi ocenili njih vpliv na kvalitetno rast amaterske dejavnosti nasploh, predvsem tam, kjer so zanjo pogoji. Ne smeli bi pozabiti prisluhniti njihovemu odmevu doma in v krajih, kjer te. skupine gostujejo in kjer dostikrat ob dosedanji distribuciji predstavljajo žal še vedno skoraj edine kulturne prireditve. Nad tem dejstvom se nihče ne naslaja, vendar je treba ugotoviti njegovo resničnost in iz tega sklepati, da sp nam tudi amaterski festivali zaenkrat še potrebni. S. G. Aktualno vprašanje Prauzaprao bi morali govoriti o nedeljski koncertni matineji, ki jo je priredilo Društvo glasbenih umetnikov Slovenije (Ljubljana, J. decembra, Filharmonija). Po poizkusih v pretekli sezoni se je letos odločilo za abonmajski ciklus štirih stilnih koncertov >od pr-ed-klasike do moderne'!.. Dva smo že slišali; posvečena sta bila Mozartovim delom in — zadnji — osebnosti G. F. Haendla. Oba sporeda zanimiva, sestavljena iz premalo znanih ali pri nas sploh neznanih skladb, izvajalci na oven matinejah dobri, nekateri naravnost odlični (Jože Falout, Ileana Bratuž-Kocjanova, Boris Čampa), obe prireditvi je spremljal zanimiv komentar prof. Pavla Šivica. In vendar — na obeh matinejah na pol prazna dvorana! Premislimo natančneje: abonma Društva glasbenih umetnikov Slovenije je pravzaprav naš tretji komorni abonma, vendar z nešablonskim in.našemu kulturnemu krogu še vedno dovolj tujim programom. Oblika nedeljskih dopoldanskih koncertov je v slovenskem povojnem glasbenem življenju skoraj nova. Sicer je res reklama zanje tolikanj malenkostna, da trdno ni mogoče računati' na njeno pomoč — toda dvakrat zapored tako prazna dvorana dokazuje mnogo resnejši in veliko bolj nevaren problem. — Kaj je z našim občinstvom? - Ne samo s tistim najširšim, o katerem govorimo že nekaj let, ne da bi se mu znali dovolj približali! Kaj je z našo mladino, zlasti z gojenci številnih nižjih glasbenih šol, z dijaki Srednje glasbene šole in s študenti Akademije za glasbo? In nič manj, 'če ne še bolj trpko vprašanje: kje so njihovi vzgojitelji? Na nobenem teh — pa tudi na prenekaterem drugem koncertu jih (praviloma?) kratko malo ni. Saj menda nihče ne trdi, da je prav tako?! -f Anketiranje publike Ob 20-letnici revolucije je § Društvo novinarjev Slovenije pri- s redilo p dvorani Nebotičnika v § Ljubljani I. republiško razstavo g novinarske fotografije. Razstav- n Ijene fotografije so posnete ne- g posredno sredi vsakdanjega doga- gj jan ja: na cesti, o rudnikih, ob g raznih nesrečah, na majskem iz- . g letu-... So .reportažne fotografije fg in vendar jim ne moremo prav g zaradi njihove neposrednosti in H iskrenosti odrekati neke trajne---s vrednosti, ki včasih že presega nivo reportaže. Nagrade so 1 bile podeljene za najboljše reportaže — torej za serijo foto- gj grafij o nekem dogodku in za najboljšo posamezno foto- g grafi jo. Poleg tega je društvo novinarjev uvedlo še nooosl, = > kateri bo treba razmišljati tudi na naših likovnih razstavah; g to je anketiranje publike. Vsak obiskovalec dobi pri vhodu seznam fotografij s proš- g njo. naj obkroži fotografijo, katera mu najbolj ugaja.. Neke g orsle anketa torej, še skromna in enostavna, vendar prva te = vrste. Novinarji so pravilno začutili; da umetnine brez ljudi g ne živijo, da je treba, da se o njih govori, piše, debatira ... = ocenjuje. Sama razstava, ki je združila trenutno naša najbolj g znana imena poklicnih fotoreporterjev, je prva. Upamo, da | zaradi svoje svežine in utripa življenja, ki nam ga kaže, g ni poslednja. F. Z, jg »Liga gent/emanov« | »Duhooito delo z izbranimi igralci, spretno grajena in napeta zgodba,< taka je bila ocena angleškega filma »Liga gentlema-nooi večine gledalcev. J n strinjam se z njimi. Angleži so svojevrstni . ljudje. Znani so po posebnostih, ki sO nam očasih zelo tuje, pa najsi se tičejo njihovega puritanstva, staromodnosti, svojstvene originalnosti ali humorja. Tudi p filmih so to že večkrat potrdili. Kako enostavno in hkrati prefinjeno so pokazali, kako resni m .zadržani piajo biti, hkrati pa poglobljeni in cinični, pa tudi vedri in komični, če je to potrebno. Eno od področij, kjer črpajo svojo izvirnost in originalnost, je njihova družbena in državna ureditev, prosveta, oblast, vojaštvo in podobno. Do neke mere bi v to zvrst lahko uvrstili tudi film »Liga gentlemanovt, ki se odlikuje predvsem po svoji izvirni domiselnosti in originalnosti o besedi ter pomembni igralski izraznosti. Nekdanji oficir, ki ga igra znani karakterni igralec Jack Ilamkins, skuša s sedmorico vojnih »oeferanoot še enkrat zaživeti življenje vojaka o vsej svoji enoličnosti ali raz buri jioi dinamično sli, toda po oseh zakonih in predpisih vojaške discipline. Toda cilj njegove akcije tokrat ni o častnem boju in zmagi, temveč o zločinu, drznem ropu ene največ jih londonskih bank. To je njegova poslednja vojaška,* pa tudi življenjska akcija, v detajle pretehtana, strokovnjaško izdelana, ki pa kljub vsemu propade. Trpkosti in grenkobi, ki jo človek občuti ob lem zadnjem nečastnem prizadevanju ljudi, ki so nekoč družbi nekaj pomenili in zanjo nekaj prispevali in ki hi še zdaj lahko bili »dobri vojaki«, se pridruži satirična podoba mladih angleških vojakov ter njihova navidezna di-scipliniranosi, red In vojaška prizadetost, Skupina osmih igralcev je pod vodstvom režiserja Basila Deardena odigrala svojo veliko igro, ne le v filmski zgodbi, temneč tudi na filmskem platnu. S mojo izvirnostjo v dramaturški gradnji in vsebinskem, zapletu, n katerem se karakterji igralcev dosledno razvijajo in njih dejanja rastejo o napeta dinamična nasprotja. so se angleški filmski ustvarjalci povzpeli zelo oisnko na lestvici dobrih film,skih del. L B. 1 !lll!lllllllllllllllllllll!lll!ll!ll!ll!l!lll!ll!lllllll!l!llllllllilll!Ullillll!ll!!!!lllllll!llllllll!lllllllll!!llll!lllllllll!!!l!lllllll!llllllIillllllllllllllllllllll'llllll Pred dnevi so v Rožni dolini v Ljubljani odprli nov »Iskrin« obrat servisnih delavnic. Popravljali bodo vse radijske in televizijske sprejemnike, razne ojaeevalne naprave, kinoprojektorje, avtoelektrična dela ter akumulatorje. Poleg »Iskrinih« proizvodov bodo v popravilo sprejemali tudi vse , ostale povojne tipe aparatov Na pravnik dneva republike so na Jesenicah izročili obratovanju novo, 170 metrov dolgo halo žične valjarne. Svečanosti ob otvoritvi so prisostvovali tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Lesko?ek-Luka in sekretar Ljudske Skupščine LRS dr. Miha Potočnik Tovarna šivalnih strojev »Mirna« na Dolenjskem je dala te dni v prodajo prvi prenosni šivalni stroj, izdelan v naši državi. Prodajna cena stroja znaša 69 tisoč dinarjev. Do sedaj so izdelali 20 teh strojev, do konca leta pa jih bodo še nadaljnjih 200 Te dni montirajo napeljavo za popolno elektrefikacijo proge Postojna— Ljubljana že tik pred Ljubljana. Žica je napeljana že do Dolgega mostu, nosilce pa montirajo v Rožni dolini (slika). Zaradi tehničnih del vozijo vlaki na tem odseku le po enem tiru. Vse to obeta, da se z gotovostjo bližamo dnevu, ko bodo tudi v Ljubljani zatulile sirene električnih lokomotiv in ko bodo po vseh naših važnejših progah zamenjale žice črni dim starih lokomotiv, čeprav šc niso končana prerekanja o tem, kakšen sistem napajanja naj velja na naših progah. V Žalcu so septembra meseca začeli graditi novo najsodobnejše skladišče hmelja v Evropi. V njem bodo dosuševali, konservirali, pakirali ter odpošiljali hmelj. Nova gradnja, ki bo predvidoma gotova do konca 1962. leta, bo visoka čez 50 m, vsi delovni po ropki v ujej pa bodo avtomatizirani. Zmogljivost novega skladišča bo 650 ton hmelja za predelavo ter 200 ton že prepariranega. Po novem tehnološkem postopku, ki je edinstven na svetu in izključno izum naših tehnologov, bodo osemkrat povečali storilnost žveplanja, izboljšali kvaliteto hmelja, obenem pa prihranili samo na žveplu nad 90 °/o Ljubljana je te dni dobila še eno novo samopostrežno trgovino. Trgovsko podjetje »Hrana« je na Cesti IX. v Rožni dolini za dan republike odprlo sodobno prodajalno, ki ima poleg špecerijskega ter galanterijskega oddelka tudi mlekarno ter prodajalno svežega mesa in mesnih izdelkov ter lastno pakirnico blaga 1/MAI« KOMU • I/ USIH K0MI \ «, IZ USIH KOSU \ • .IZ VAŠIH KOMI \ @LENDAVA: Izvoljen svet kolektiva Pred dnevi so uslužbenci občinskega ljudskega odbora in katastrskega urada Lendava prvi v murskosoboškem okraju volili svoj samoupravni crgan — svet kolektiva. Pred volitvami je sindikalna podružnica sklicala sestanek kolektiva, na katerem so sprejeli kandidatno listo. Dan volitev je bil pravi praznik za kolektiv. Občhiska zgradba je bila okrašena s cvetjem in parolami, izobesili so zastave. Nekateri uslužbenci iz krajevnih uradov, ki so daleč od sedeža občine, so volili celo med prvimi. Potem so se vsi volivci zbrali v dvorani »Nafte« in se pomenkovali o nalogah pravkar izvoljenega organa. Š. S. © LJUBLJANA: Prvi obeni jieve podružiiies »ISKRE« V dvorani Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani je imela sindikalna podružnica prodajno servisne organizacije tovarne »ISKRA« svoj prvi občni zbor. Komaj pred enim letom ustanovljena podružnica, ki je nastala zaradi decentralizacije delavskega samoupravljanja starega podjetja »ISKRA«, je pokazala v enem letu zavid-no lep uspeh. Občni zbor podružnice, ki šteje približno 600 članov, je bil dobro organiziran. Vsak udeleženec je dobil ob začetku zbora pismeno poročilo o delu sindikalne podružnice. V živahni razpravi, ki se je nato razvila so posamezni govorniki osvetlili mnogo perečih problemov, posebno pa skorajšnji prehod na ekonomske enote. © LJUTOMER: Gradnia tovorne močnih krnil Pred nedavnim so začeli v Ljutomeru graditi tovarno močnih krmil. Računajo, da bosta tovarna in skladišče do spomladi pod streho. Tovarna bo za začetek delala s kapaciteto 1700 vagonov krmil letno. Seveda bodo z leti tovarno razširili, saj pravijo, da s prodajo proizvodov ne bo težav. Tovarna bo znatno moderno opremljena, zaposlila bo le okoli sto delavcev. 8. S. • MARIBOR: Sase! Ist podjetja V grosističnem trgovskem podjetju KOLONIALE Maribor so proslavili deseto obletnico obstoja in delavskega samoupravljanja. Podjetj- je začelo poslovati z zelo skromnimi sredstvi, vendar je po dobrem letu poslovanja preseglo milijardo prometa. Zlasti v zadnjih letih si j,e KOLONIALE s solidnim poslovanjem pridobilo zaupanje med odjemalci, ki jih je že blizu 1500. Kot grosist za promet s špecerijskim blagom KOLONI ALE zalaga celotno področje okraja, del Savinjske doline ter zasavski bazen. Za uspešno poslovanje si je podjetje počasi oskrbelo močan prevozni park (zdaj imajo 21 vozil, ob ustanovitvi pa so imeli en sam tovornjak), uredili pa so tudi skladišče v Dravogradu. Glavni problem podjetja ostane slej ko prej ureditev centralnih skladišč v Mariboru. V zvezi z modernizacijo poslovanja je KOLONIALE uredilo prvo samopostrežno trgovino v Mariboru in s tem uspešno poseglo tudi v trgovino na drobno. -mG • KAMNIK: Orgonizcsdjo prilagajajo delovanju enot Pred dnevi je bila v Kamniku občinska konferenca LMS, ki se je je udeležilo 200 delegatov iz 18 aktivov. Udeleženci so največ razpravljali o vlogi mladih proizvajalcev v procesu decentralizacije samoupravljanja, še posebej pa pri izdelavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Ugotovili so, da je delo mladinskih aktivov potrebno prilagoditi življenju in delu v ekonomskih enotah. Doslej so namreč marsikje preveč načelno razpravljali o splošnih problemih v podjetju, niso se pa poglobili v pereča vprašanja, ki se z njimi srečuje mlad delavec na delovnem mestu. F. S. O RADLJE OB DRAVI: Kolektivi prispevali za relejni radijski oddajnik Letos spomladi so na občinski konferenci SZDL v Radljah ob Dravi sklenili, da bodo zgradili relejni radijski oddajnik in lokalno radijsko postajo. Na področju te občine namreč ne morejo brez velikih motenj poslušati slovenskega radijskega sporeda. Lokalna radijska postaja in relejni oddajnik bi potemtakem omogočila čistejši sprejem in uspešnejše obveščanje občanov s posameznimi problemi te komune. Sklep ni ostal na papirju. Kolektivi so prispevali sredstva — 1,3 milijona dinarjev — in konec septembra se je na valovni dolžini 202 metra prvič oglasil novi, polkilovatni radijski oddajnik. Pred praznikom republike pa so že imeli prvo poskusno oddajo lokalne radijske postaje. Za njihov »domači« program, ki bo poslej na sporedu vsako nedeljo opoldne, so že določili okvirni načrt: vsak teden razgovor z volivci, enkrat mesečno kmetijska oddaja, potem razne aktualne oddaje in seveda plošče po željah. Oddaje radia Radlje dobro slišijo na področju od Radelj do Vuhreda, Podvelke, Ribnice na Pohorju, Mute in Vuzenice, torej v celotni občini. Že doslej so mnogi kolektivi prispevali sredstva za postavitev lokalnih televizijskih pretvornikov. Gospodarske organizacije radeljske komune pa so prve v naši republiki, ki so dale denar zanje in zato nedvomno zaslužijo priznanje. © BLED: Bir.arji so, deviz ni Tovarna čipk in vezenin na Bledu, ki obstaja že več kot 20 let, ima ustaljeno proizvodnjo. Izdeluje čipke in vezenine raznih vzorcev. Letno izdelajo tu okoli 2,5 milijonov metrov čipk in vezenin. Planirana proizvodnja je vsako leto že vnaprej razprodana. Podobne predmete sicer izdelujejo še v Bovcu, Subotici in V Zagrebu, vendar vsa ta podjetja ne morejo izdelati toliko teh iskanih artiklov, kot jih terja tržišče. Zaradi tega so organi upravljanja v Tovarni čipk na Bledu začeli razmišljati o obnovi sedanjega strojnega parka jn razširitvi podjetja. Podjetje ima že svoja dinarska sredstva za nabavo novih strojev oziroma opreme iz inozemstva. Toda svojih izdelkov ne izvaža, nima deviznih sredstev tistih držav, ki take stroje izdelujejo. Zelo koristno bi bilo, če bi pristojni organi temu podjetju omogočili nabavo dodatnih stroiev za razširitev proizvodnje. Surovine za izdelavo čipk in vezenin dobivajo od domačih tovarn, predilnice v Mostam, Tržiču in drugih, tako da tudi s povečano proizvodnjo ne bo problema glede dobave surovin. Tudi glede kadra nimajo nobenih težav, ker ga vzgajajo sistematično, skoraj izključno iz vrst domačinov. To podjetje je eno med prvimi uvedlo nagrajevanje po kompleksnem učinkru. Doslej so pri delitvi čistega dohodka vlagali 30 °/o sredstev na sklade in 70 % porabili za osebne dohodke. Po novem pravilniku, osnutek so že izdelali, pa “redvidevajo, da bodo razmerje v orist skladov še povečali tako, rta bodo vlagali v sklade kar 45 % ri.-iotnega čistega dohodka. S tako politiko nagrajevanja in gospodarjenja jim je uspelo, da so iz svojih sredstev zgradili sodobno opremljeno poslopje, v katerega so pred kratkim vgradili del strojev, v nadstropju pa so uredili upravne prostore. N. B. • RAVNE NA KOROŠKEM: Zakaj odborniki molče? Pred nekaj dnevi sta oba zbora občinskega ljudskega odbora Ravne na Koroškem podrobno obravnavala gibanje gospodarstva za obdobje januar-september 1961, v primerjavi z enakim razdobjem preteklega leta. Ugotovila sta, da je celoten dohodek v vseh panogah gospodarske dejavnosti v občini porasel za 9.2 %; dohodek podjetij' pa je nižji za 5%. Glede na ugodnejšo delitev dohodka med kolektivi in družbo je znatno porasel čisti dohodek, in sicer za 44 %, kar predstavlja v absolutnem znesku 1,128 milijonov. Občutno je porasel čisti dohodek v Tovarni lesovine in lepenke na Prevaljah (za 95 %) ter v Železarni Ravne (za 62%). Gospodarske organizacije v tej občini so v prvih devetih mesecih letošnjega leta delile čisti dohodek tako, da so ga 56 % potrošile za osebne dohodke in 44 % za sklade. V istem času so lani kolektivi potrošili 65,7 % čistega dohodka za osebne dohodke in 34,3 % za sklade. Tako so se letos sredstva za sklade povečala za 726 milijonov ali za 84 %. Bruto osebni dohodki na zaposlenega so porasli za 23 %. Povprečni neto osebni dohodki v občini so' znašalsi v prvih devetih mesecih letos 28.846 dinarjev in so večji od lanskoletnih za 15 %. Povprečje osebnih dohodkov v industriji je znašalo 29.753 dinarjev •— najnižje je bilo v Tovarni rezalnega orodja Prevalje 22.201 dinarjev, najvišje pa v Železarni Ravne 30.643 dinarjev. Občinski ljudski odbor je imel tokrat pred seboj tudi poročilo o izdelavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka oziroma pravilnikov o delitvi osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah. Žal odborniki o tej zelo pomembni zadevi sploh niso razpravljali, čeprav bi ta zbor le moral izreči svoje mnenje o problemih, s katerimi se srečujejo delovni kolektivi pri delitvi dohodka, ter izreči vsaj ustrezne načelne zaključke. Nekatere gospodarske organizacije namreč pri izdelavi novih pravilnikov zooet uvel javljajo dosedanje tarifno-mezdne odnose ali pa čakajo, da jim bo "nekdo »od zgoraj« poslal ustrezne osnutke. FRANC ČEHOVIN Ulili! Hilli! ipi k< posameznih stroškovnih mest. CDS je ta svoj predlog predložil v obravnavo kolektivom enot, da bi lahko pVedloge oziroma pripombe obravnaval pri dokončni sestavi pravilnika. Jasno je, da ti kalkulativni zneski niso fiksni OD, ki bi jih moral nekdo dobiti, ampak osnova za izračun, predvsem izračun stroškov. Sedaj, ko so pravilniki in osnova za izračun razmnoženi po vseh oddelkih, kolektiv razpravlja o tem, kako še bolj povečati proizvodnjo in znižati stroške lastne cene. France Meško • TGA KIDRIČEVO: Za upravljanje je potrebno tudi znanje Novi ukrepi v našem gospodarskem sistemu in nenehen hiter razvoj decentralizacije delavskega samoupravljanja terjata od upravljavcev tudi več političnega znanja. Tovarniški ko- Za dan republike na Viru V tovarni sanitetnega materiala na Viru pri Domžalah so zelo lepo in s številnimi prireditvami proslavili dan republike in dvajsetletnico vstaje. Zvečer 28. novembra so nekateri člani kolektiva pripravili posebno akademijo za svoje sodelavce in za prebivalce Vira ter okolice. Med pestrim programom je govoril tudi predsednik občinskega odbora SZDL Domžale tovariš Jernej Lenič. Na dan republike pa so na dvorišču tovarne odkrili spominsko ploščo v narodnoosvobodilni borbi padlim delavcem tovarne. Spomenik je odkril predsednik Občinskega odbora ZB Domžale narodni heroj France Avbelj-Lojko. Po proslavi so vsi člani Zveze borcev podjetja na intimni svečanosti prejeli spominska praktična darila, predvsem knjige, ki opisujejo narodnoosvobodilno borbo. Istega dne popoldne je bila zabavna prireditev z recitacijami, petjem in glasbo • TGA KIDRIČEVO: . Pravilnik in osnove pred kolektivom! Nedavno je CDS v delovnem kolektivu' TGA Kidričeve* razpravljal o določitvi kalkulativ-nih osebnih dohodkov, ki obremenjujejo lastno ceno proizvod- 1 • LITIJA: Komisija čaka j O izdelavi pravilnikov o S jf delitvi čistega dohodka in g m o delitvi osebnih dohodkov g g so govorili tudi na seji li- g fl tijskega zbora proizvajal- = S cev. Ugotovili so bili, da s U posebni komisiji do 1”. no- g 8 vembra še ni bii poslan na s g vpogled noben pravilnik, S S§ čeprav je znano, da so že g g sprejeli pravilnike v Lesni J gj industriji, Kresniški indu- p g striji apna in v Tovarni g§ P usnja in krzna. V razpravi s m Sta pravilnika v Predilnici {§ = in kmetijski zadrugi Litija, §= Ke pripravljajo jih pa v kme- m a tijski zadrugi Dole-Gabrov- gj p ka. Ugotovili so, da pri iz- a g delavi pravilnikov zaosta- p jj jajo zlasti manjše gospo- gl g darske organizacije in da B g bo takd njihovo delo ško- H s dilo njim samim. (k) = KllllllllllllllIlilllllHIIIIIIIIIIIHIIIIIIlIffillll nje. Kalkulativni osebni dohodek (neto) posameznega delovnega mesta je namreč potrebno določiti za pravilno obremenitev mite ZK to upošteva in je sklenil, da tudi letos organizira večerno politično šolo, v kateri naj bi slušatelji pridobili osnovno znanje v upravljanju in vodenju podjetij v okviru že izvedene decentralizacije. Sola je že začela delovati. Obiskuje jo okoli 40 slušateljev. Pouk bodo imeli dvakrat na teden približno tri mesece. Upamo, da se bodo vsi slušatelji resno oprijeli študija, ter s tem ne samo dosegli enak uspeh kot njihovi predhodniki, ampak jih celo prekosili. Mi vsi skupaj jim tudi tu želimo obilo uspeha v njihovim delu. F. M. ® PRISTANIŠČE KOPER: Sklade povečujejo V pristanišču Koper, kjer imajo že od 1. julija sem vpeljan sistem poslovanja po ekonomskih enotah, so dosegli že vidne rezultate. Samo znižanje materialnih stroškov za 5,8 milijonov dinarjev v III. tromesečju potrjuje, da je postal novi sistem delitve dohodkov privlačen in spodbuden za večino članov tega delovnega kolektiva. Na osnovi zares lepih ekonomskih uspehov je DS podjetja lahko sprejel tudi sklep, da bodo povečali sredstva skladov pri delitvi čistega dohodka cd predvidenih 18 °/o na 22 °/o, kar bo v prvi vrsti prispevalo k hitrejšemu razvoju, oziroma gradnji pristaniških naprav. Zbori proizvajalcev v ekonomskih enotah razpravljajo o dokončni delitvi osebnih dohodkov, o prispevku vsakega posameznika — bodisi glede učinka dela, varčevanja, racionalizator-stva in podobno. Ob tem sistemu ocenjevanja so vznikle že v tem kratkem razdobju zelo pozitivne pobude. Tako so se zbori odločili, da bodo vložili določen odstotek ustvarjenega dohodka v rezervni sklad, ki ga bodo uporabili v primeru slabe realizacije. S tem so si zagotovili tudi minimalni dohodek za vsakega delavca v višini 13 tisoč dinarjev. Kolikor pa teh sredstev ne bi porabili v ta namen, so proizvajalci sklenili, da bi porabili omenjeni rezervni sklad za gradnjo samskega doma in za ureditev obrata družbene prehrane. Razen tega so pred dnevi zbori ekonomskih enot sklenili, da bo vsak delavec, ki je na bolovanju več -kot en mesec, dobil še nadomestilo v višini 8 tisoč, dinarjev vsak mesec, delavec, ki gre na orožne vaje, bo prejel za ta čas 20 tisoč dinarjev. Zelo pozitiven je tudi že uzakonjen sklep ekonomskih enot, da bodo delavci, ki so že izčrpani, prejemali večje osebne dohodke od ustvarjenega učinka. Razliko bodo krili iz rezervnega sklada. Med pomembne sklepe EE sodi še postavka, da‘ bodo tudi za izobraževanje delavcev skrbele enote same, vendar bodo svoje programe sestavljale na osnovi skupnih potreb glede strokovnih kadrov v podjetju. -sky & HRASTNIK Plenarno OfoSS Na plenumu občinskega sindikalnega sveta v Hrastniku so govorili o sprejemanju novih pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Sklenili so, naj v vseh gospodarskih organizacijah pripravijo kar najširšo razpravo o obeh pravilnikih, hkrati si Pa morajo povsod prizadevati, da bi bili pravilniki sprejeti, najkasneje do konca meseca decembra. Na plenumu so govorili še o novem načinu nagrajevanja v prosvetni službi ter sklenili, da je treba čimpreje začeti z izdelavo pravilnikov o delitvi osebni dohodkov. O tem bodo razpravljali tudi na občnih zborih sindikalnih podružnic hrast-niških prosvetnih delavcev. © MURSKA SOBOTA: Složno dolo rodi sadove Kolektiv PTT podjetja v Murskj Soboti se trufii, da bi si poziJ3* lastne garaže. Zanje nam je obči11^ dodelila parcelo, ki smo jo s PT°“ stovoljnim delom počVtili, spla*1*' rali in smo jo uporabljali za skl3' dišče drogov. V teh dneh bomo čeli tu z gradbenimi deli. - Pomanjkanje primernih skladi3 nam povzroča resne težave. Ced' tralno skladišče za tt material ^ orodje je bilo pred časom pri tt sekciji v Mariboru, danes pa ramo imeti ves material pri pri sedežu podjetja. Z rekonstr^k' cijo tt omrežja in kabliranja s nam kopiči stari material, ki g3 11 vemo kam vskladiščiti. Razmet^ material je vaba za slabiče in ^ lahko zavaja v kriminal. Ko bo*3^ garaže dozidane, bomo sprostili & danja skladišča in vanje vskl3®3 ščili orodje in material. Tako si P nas pomagamo tudi s prostovoljci*^ delom, da pridemo prej in ccn®J do prepotrebnih prostorov. JOŽE PINTARIČ V Z G O J A - O I H Ce še problemov ni... Anketa, ki so jo pred kratkim naredili v ljubljanski občini Center, kaže, da tudi v tej občini položaj v telesni kulturi ni z rožicami poslan. Za 45.000 občanov v 60 podjetjih, 20 šolah in 300 sindikalnih podružnicah ni niti minimalnih pogojev, v katerih bi lahko kolikor toliko uspešno razvijali telesno kulturo. V mladinskem aktivu podjetji Slovenija ceste je anketa pokazala takle vsestransko jasen položaj: Vprašanje: Ali imate prostore za telesno kulturo? Odgovor: Nimamo. Vprašanje: Ali potrebujete tekmovanja? Odgovor: Ne potrebujemo. Vprašanje: Ali imate opremo? Odgovor: Nimamo. Vprašanje: Ali imate športno orodje? . Odgovor: Nimamo: Vprašanje: Ali je v vašem aktivu zanimanje za telesno vzgojo? -Odgovor: Ne. Ostalih vprašanj sploh ni 'treba več navajati, saj so odgovori do konca enaki! Človek bi rekel, srečneži! Pri njih torej ni problema pomanjkanja telesne vzgoje, ni problema pomanjkanja kadrov, ni problema pomanjkanja sredstev, ni problema pomanjkanja rekvizitov ... skratka, živijo brez problemov. Morda pa je prav to problem! Med vsemi problemi najbolj žalosten — da si brez vsega, pa ničesar ne pogrešaš! Na igriščih - jezik za zobe! Ljubitelji športa in privrženci posameznih športnih društev se večkrat spričkajo med seboj, med tekmovanji in drugod. Vzrok žolčnih razprav so največkrat različna mišljenja, kdo je boljši. Vsakdo meni, da je najboljši tisti klub, za katerega navija. i>Za domačine že ' ne boš navijal!-1 je dejal ondan neki trener na državnem-mladinskem teniškem prvenstvu v Mariboru svojemu igralcu in mu prisolil klofu- to. »Ali ni že dovolj gledalcev zanje?- Pred tako prepričljivim dokazovanjem (klofutami) je moral mladinec soglašati s svojim vzgojiteljem (?) in se je zato odstranil z igrišča. Podobno prepričevalno sredstvo je uporabil znan košarkar Ilirije na pokalni tekmi svojega kluba z mladinci Olimpije. ■ Ni se mu zdelo prav, da bi gledalci navijali za mladince, ki so gostovali v dvorani Ilirije. Pri nas ljudje po navadi lahko povedo, kaj mislijo. Četudi mislijo napačno. Ne samo o tem, kako bi uredili mestni promet, kadar predolgo čakajo na trolejbus, temveč tudi o mnogo pomembnejših zadevah na zborih volivcev, organih delavskega in družbenega upravljanja ter drugod. Kaže, da je šport izjema. Zato si zapomnite: če hodite na športne prireditve, je bolje držati jezik za zobmi, kot Pa spuščati še. v razpravo, v kateri veljajo za prepričevalna sredstva — bunke ... S i i. o ŽIČNICA NA KRVAVEC ŠE VEDNO V ŠKRIPCIH Nerentabilna žičnica M je res podjetje SAP-Turist edino dolžno skrbeti za razvoj turizma na eni najbližjih ljubljanskih izletniških tošk? Imamo dandanes turističnih žičnic že preveč - ali pa morda žičnica še ni vse? 1 Z dobro voljo in z združenimi močmi bi bilo moč vsakoletni primanjkljaj krvavške žičnice spremeniti v soliden dohodek, vendar... Da. vendar! S«i prav za to gre! Smuški svet na Krvavcu že od nekdaj privablja s svojimi turami in lepim razgledom na dolino Kokre in Save številne ljubitelje gora. Leta 1925 je pod vrhom Krvavca zgradilo Planinsko društvo iz Kranja svoj dom, ki pravzaprav še danes predstavlja vsem planincem in izletnikom edino, zatočišče na tej lepi planini. Ker je dom izhodiščna točka za znane zimske in poletne ture, in Krvavec priljubljena izletna točka slovenskih planincev, js pred dobrimi tremi leti zgradilo podjetje SAP-Turist , iz Ljubljane ha Krvavec žičnico. Žičnica je dolga dobra dva kilometra in pol, in človeka prepelje v sedemnajstih minutah na višino 1433 metrov.. Njena kapaciteta je 200 ljudi na uro, cena prevoza razmeroma majhna, žičnica sama pa nerentabilna, saj ne prinaša niti toliko dohodkov, da bi lahko izpolnila vsakoletni plan. (Lanskoletni primanjkljaj: 5 milijonov: letošnji: 2 milijona). Ko se je raznesel glas, da SAP-Turist ponuja žičnico Planinskemu društvu v Kranju, in to čelo zastonj, ter PD v Kranju noče prevzeti tega objekta v svoje roke, sem dejal, da se pozanimam in poizvem, kaj je res in kaj ni res, kaj so dejstva in kaj govorice. S to mislijo sem se napotil v upravne prostore prevoznega podjetja SAP-Turist, nato v Kranj na OLG ter na PD Kranj, in končno na Svet za turizem v Ljubljani. JE GLAVNI VZROK, DA JE ŽIČNICA NERENTABILNA, RES SAMO SLABO VREME? O skrbeh in težavah, ki jih ima podjetje SAP-Turist z žičnico na Krvavcu, so v podjetju povedali naslednje: »Vzdrževanje objekta samega je silno draga stvar. Precej se nam maščuje to, da ni bila žičnica že v samem začetku temeljito napravljena in opremljena tako, da bi njeni sestavni deli vzdržali čim dlje.. Letos moramo na primer zamenjati vlečno vrv, ki je že obrabljena, ker niso bili koluti obloženi z gumijastimi oblogami, ki preprečujejo trenje in obrabo vlečne vrvi. Vrv sama bo stala najmanj pet milijonov, potem pa še carina in delo, tako, da bodo končni stroški za menjavo vrvi še precej večji. Upamo pa, da nam bo uspelo, menjati vlečno vrv in gumijaste obloge že pred novim letom.« Vendar to še zdaleč niso vse težave in prepreke, s katerimi se mora ubadati podjetje SAP-Turist. V pogovoru sem zvedel, da morajo žičnico in njene pomožne dele vsako leto strokovno pregledati izvedenci, da pa ti pregledi ne pomenijo občutnih izdatkov. Precej dražja je preizkušnja samih sestavnih delov, ki je potrebna vsakih nekaj let. Tako preizkušnjo konstrukcije stolčkov, kabin in drugih delov, je letos izvršil Zavod za raziskavo materiala in kon-štrukelj. Pregled je dolgotrajen in je stal podjetje milijon in 'pol, vendar pa je nujno potreben. Sele s tem pregledom dobi podjetje dovoljenje za obratovanje in garancijo, da zaradi materiala ne bo prišlo no nobenih nesreč. Sicer se pa SAP-Turist lahko pohvali, da se do sedaj še nihče ni ponesrečil na njihovi žičnici. »Torej če upoštevamo kako drago je vzdrževanje žičnice, in kako natančni so varnostni predpisi, katerim je treba vsekakor zadostiti,« nadaljuje uslužbenec SAP, »potem boste že laže razumeli, da nastajajo težave. Kot glavni vzrok, da ne moremo izpolniti vsakoletnega plana (šestnajst milijonov dinarjev) smatramo po eni strani izredno slabo vreme, po drugi pa pomanjkanje objektov na Krvavcu. Dohodki so bili v letošnjih prvih treh mesecih dokaj skromni, če jih primerjamo s poletnimi, ko smo imeli lepo sončno vreme. V mesecu avgustu so znašali dohodki dva in pol milijona, medtem ko je bil mesečni dohodek v sezoni smučanja samo pol milijona dinarjev! Smo pa mnenja, da bi bil problem med drugim rešen, če bi imeli na Krvavcu več objektov. Koliko ljudi sedaj _ ostane doma in se Krvavca izogiba, ker vedo, da v primeru vetra in mraza ne morejo stopiti v toplo kočo na čaj, kaj šele, da bi upali na primerno ležišče. Trenutno je na Krvavcu samo en planinski dom, ki ga upravlja PD iz Kranja. Dom je majhen in kljub temu, da ja zanemarjen, lahko njegove cene mirno primerjamo s cenami v Portorožu. (To bi bilo delno razumljivo, če bi bil prevoz na Krvavec drag, vendar ni! Ves material in hrano ža dom prevaža SAP z žičnico in, . računa za kilogram le sedem dinarjev!) Tudi vprašanje vlečnice za smučarje je 'Silno pereče; Preteklo sezono smo si pomagali s pomožno žičnico, ki je grajena za prevoz tovora. Seveda je bilo vse skupaj precej provizorično in le izhod za silo. Letos bi radi postavili novo vlečnico, vendar zanjo nimamo denarja, saj imamo že z veliko žičnico ogromno stroškov, pri vsem tem pa še izgubo! Žalostno je, da se moramo s temi problemi boriti samo mi, ostali, ki so tudi poklicani, da rešujejo ta vprašanja, pa se izmikajo in izgovarjajo, kot da bi res bili za vse skupaj zadolženi mi!« KAJ MENIJO V KRANJU Nekoliko začudeni, skoraj bi dejali presenečeni, so se mi zdeli ljudje v Kranju, ko sem jih pobaral to in ono o žičnici na Krvavec. Dobil sem občutek, da jih s tem skoraj nadlegujem, češ, da to niso njihovi problemi. Saj drži, sem si mislil, niso samo njihovi, morali'pa bi biti tudi njihovi! Na Planinskem društvu so mi povedali naslednje: »Res je, nekoč smo se pogovarjali o tej žičnici, vendar, da bi jo prevzeli v svoje roke, o tem ni govora. Za žičnico bi potrebovali denar in kvalificirane ljudi. Ne razpolagamo pa ne z enim ne z drugim. Trenutno imamo dovolj težav z gradnjo novega doma na Krvavcu. Vanj vlagamo vsa sredstva, pa vendar to zimo še ne bo gotov. Prav zato se za sedaj tudi izogibamo velike žičnice ker vemo, da bi ob prevzemu tega objekta še bolj zabredli v finančno stisko. Moramo pa. povedati, da smo močno zainteresirani za gradnjo žičnice od zgornje postaje pa do doma., Prepričani smo namreč, da bi bil obisk na Krvevec mnogo večji, če bi imeli ljudje možnosti, da se z žičnico pripeljejo prav do doma. Ne razumemo kako to, da so mogli na to pomembno dejstvo pozabiti tisti, ki so žičnico gradili.« Tudi na okraju v Kranju niso kaj prida seznanjeni s problemom v; zvezi s krvavško žičnico.. Brez zadrege .so mi odkri-. to povedali, da o tei stvari niso še nikoli razpravljali! (Baje zato nimajo časa!) Odhajal sem z vtisom, da povrhu vsega ni še nikakršnih izgledov, da bi vsaj v prihodnosti o tem kaj razpravljali, in v ta namen kaj ukrenili. SVET ZA TURIZEM — CENA PREVOZA JE PREMAJHNA! ;>■:'■: [mtfMBMUi! - - i btvofabc To in še mnogo več vedo po-vedati na Svetu za turizem, kjer so precej dobro seznanjeni s težavami žičnice. Po njihovem mnenju imajo finančne težave svoj izvor v premajhni ceni prevoza ter v malomarni gradnji objekta. Pravijo, da so cene v inozemstvu za enake relacije nekajkrat višje, in da bi morali zato cene zvišati tudi pri nas. Tudi to očitajo SAP. da je grešil z žičnico že pri sami gradnji, ker je Krvavec le priljubljena izletniška točka, ne pa kak turistični center, kjer obratovanje žičnice ni odvisno le od lepega vremena konec tedna. Med drugim so na Svetu za turizem poudarili tudi to, da bi SAP-Turist nujno moral urediti prostore, kjer se čaka na vozovnice in na žičnico. V primeru. ko je mnogo ljudi, bi morala žičnica obratovati stalno, ne pa šele takrat, ko se je nabrala že nepregledna vrsta ljudi, ki so zaradi čakanja izgubili vso .dobro voljo. Tudi poštena vlečnica za smučarje bi nedvomno mnogo doprinesla k temu( da bi se lepo število nedeljskih smučarjev, ki sedaj obiskujejo Kranjsko goro, konec tedna odpravilo na Krvavec. NE VREME. NE CENE ... Po vseh teh poizvedovanjih, razglablanjih m debatah se človeku vsiljuje misel, da ima vsakdo nekaj prav, čisto prav in v celoti prav — pa najbrž —hja, težko je reči... Strnimo še enkrat dejstva: • Kapaciteta žičnice je 200 ljudi na uro, kar pomeni, da je v najugodnejših pogojih zmožna spraviti na Krvavec v enem dopoldnevu ie okoli 700 ljudi. In če pomislimo, da si večina ljudi želi vožnje približno ob istih urah gor in dol, potem je sedanja kapaciteta žičnice očitno premajhnd! • Slabo vreme je eden izmed poglavitnih vzrokov, da žičnica ni rentabilna! Če bi obstajala možnost, da človek sede v zaprto gondolo in se v njej prepelje prav do koče, potem vreme nikakor več ne more imeti odločilne besede. • Žičnica obstane pol ure pred kočo, kar res ni vspodbud-no za družine z otroki in tiste, težko hodijo. • Današnji smučarji si želijo čimbolj izrabiti skromen čas, odmerjen za smuko, in zato zahajajo pač tja, kjer so vlečnice. • Krvavec res ni turistični center, ampak izletniška točka, ki pa ima tako veliko zaledje, kakršnega nima nobena žičnica pri nas. © Podražitev ni edini izhod, ker obstaja prav majhna verjetnost, da bi samo na ta način prišli do milijonov, ki so potrebni za izpolnitev plana. Z rešitvijo enega samega problema pač ni mogoče rešiti celega kompleksa vprašanj, ki so trdno povezana med seboj in odvisna drugo od drugega. Ker je žičnica objekt, za katerega je zainteresirana množica ljudi, objekt, Uakšrniii si še želimo, če hočemo človeku resnično nuditi čimveč možnosti za koristno uporabo prostega časa, bi bilo prav, da tudi takrat, ko nastopajo težave, skupno iščemo rešitev in ukrepamo. Konkretneje: SAP-Turist, ki upravlja žičnico in ima levji delež pri tem, da ta obleki sploh imamo, bi moral dobiti več pomoči in razumevanja od tistih organizacij, ki so odgovorne za naš turizem. Izkušnje namreč kažejo, da ne more biti vedno in vsak turistični objekt že sam na sebi rentabilen, zato je tudi v našem primeru povezava in sodelovanje edina rešitev! ANDREJ ULAGA VZGOJA DUHA: VZGOJA TELESA -10:1 Ne bi bilo prav, če bi nas zaslepili veliki športni uspehi posameznikov. Resda so ti uspehi manifestativnega pomena, toda stopnje telesne kulture ljudstva ne sodimo po športnih rekordih posameznikov, temveč po številu tedenskih ur za . šolsko telesno vzgojo, po razvitosti zdravih navac}, po ravni osebne higiene, številu članstva v ustreznih organizacijah, zlasti pa po skrbi, ki jo posveča družba gradnji in vzdrževanja 'javnih igrišč, vadišč, kopališč, parkov in drugih objektov, ki služijo zdravemu razvedrilu. Čeprav je danes šolska telesna vzgoja zagotovljena vsej šoloobvezni mladini, vsaj po zakonu, pa še vedno vse prepogosto ugotavljamo, da na nekaterih šolah tega predmeta sploh ne najdemo na urnikih, bodisi zaradi pomanjkanja ustreznega učnega kadra, bodisi zaradi po- manjkanja telovadnic in ustreznih prostorov. Na šolah pride približno na deset pedagogov, ki skrbe za otrokovo umsko znanje, en sam učitelj telesne vzgoje. Torej razmerje 1:10! Zdravniški pregledi šoloobveznih otrok kažejo, da telesna vzgoja še vedno močno zaostaja za vzgojo duha. Poglejmo, do kakšnih ugotovitev in zaključkov so prišli pri pregledu šolskih otrok na Centralni šolski polikliniki, v Ljubljani. Pregledali šo 30.098 ljubljanskih šolskih otrok. Ker je vsak šolski otrok pregledan vsako drugo leto, so pregledi trajali dve leti, tako da so prišli na vrsto vsi učenci in učenke ljubljanskih šol. Pomanjkljivosti v pogledu telesne drže so ugotovili pri ^566 otrokih, kar pomeni 13,4 "/o. Deformacije na hrbtenici je imelo 2672 otrok ali 7,8 <7», do- čim je bilo deformacij prsnega koša 3082 ali 9 °/o, kar znese skupno 17 0/o. Okvarjena stopala'so ugotovili pr' 5112 otrocih ali 15 0/o, ostalih deformacij okostja pa še 1017 ali 3 "/o. Konkretno: vsak šesti ima zelo slabo telesno držo in okvare na stopalih, vsak enajsti ima deformacijo prsnega koša, vsak dvanajsti pa deformacijo hrbte-nice. Glede na splošno telesno razvitost statistika pravi, da je doseglo srednjo stopnjo razvitosti 8399 otrok, ali 24,6 Vo, slabo razvitih pa je 1573 otrok ali 4,6 %. Bolj ali manj pomanjkljivo ' telesno razvitost so tedaj ugotovili od skupno 34.000 otrok skoraj pri 10.100 otrocih ali nehaj nad 30 °/o. Če pogledamo statistični prikaz še podrobneje, vidimo, da je največ okvar pri otrocih specialnih šol za defektno mladino: 24 °/o slabih drž in 28 "/o pomanjkljivo razvitostih. Slede učenci v gospodarstvu z 20:0/c slabih drž, nato dijaki gimnazij s 14.7 o/o, srednje strokovne šole s 13 »/o, osemletke z 12,6% itd. Torej število okvar v drži celo naraste od nižjih razredov do srednjih šol! Še podrobnejša analiza statističnih podatkov ni potrebna za naš konkretni namen, ko hočemo prikazati občo telesno razvitost ljubljanske šolske mladine. Danes mora vsak otrok hoditi v šolo najmanj osem let. To pomeni, da v teh osmih le- tih presedi v šoli in doma približno 19.000 ur, kar znese 791 dni ali dve leti in dva meseca! Številka je res velika, a če poleg neprimerne in zastarele šolske opreme upoštevamo še dejstvo, da ima danes vse več otrok slabotne mišice cer Šibke kosti in vezi, je vse to dovolj, de ob pomanjkljivi skrbi, za telesni razvoj otroka (tako doma kot v šoli!), ugotavljamo tako veliko število telesnih deformacij. Danes nudijo starši otrokom že marsikaj, vendar pa si še vse pramalo prizadevajo in skrbijo za to, da bi omogočili svojim otrokom vsakodnevno športno izživljanje in jim s tem nudili zdravja in odpornosti. Po drugi strani pa bi morala prav šola slehernemu gojencu pomagati, da odpravi ali vsaj zmanjša morebitne prirojene pomanjkljivosti. A. U. OBISK NA CENTRALNI SOLSKI POLIKLINIKI »SENZACIJA V FRANCIJI« 10 SMRT V MRAKU BB in strel OAS v prazno? — Gremo, je rekel mladenič. Drugi so ga obstopili. — Kam? Kam me peljete? Kje so partizani? Hitro so bili v gozdu. — Kam me peljete? — V štab. Če ste pošteni, se vam ni treba bati. — V štab? Ustaši imajo tabore in logore, a ne štabe. Vendar so partizani? je premišljeval Kovačevič. Fantje so potem, ko so ne-kaj nerazumljivega rekli drug drugemu, zapeli partizansko pesem. — Provocirajo, je mislil Kovačevič. Ustaši ali partizani? — Tu smo, je rekel eden med njimi. Odprli so vrata. Notri so sedeli trije oficirji. Na glavah so imeli titovke z rdečimi zvezdami. — Partizani! Rešen sem! je vzkliknil Kovačevič. — Kdo ste? ga je eden vprašal. — Inženir Milovan Kovačevič. Padel sem z vislic in pobegnil. — Imate dokaze? Kovačevič je obupano pogledal. — Kakšnih dokazov še hočete? — Tovariš Kovačevič je pobegnil 20. Danes je 22. 2e dva dni in dve noči ga iščejo usta-ške patrulje. Tudi mi ga iščemo. Ustaši so poslali svoje ljudi, ki se predstavljajo za Kovačeviča. Zajeli smo nekatere. To so provokatorji. Kovačevič je spet brezupno razširil roke. — Kapetan Branko je včeraj rekel, da pozna tovariša Kovačeviča, je rekel eden izmed fantov. — Pripelji ga, je ukazal oficir. — Partizani, pa še nisem rešen, je pomislil Kovačevič in pred njegovimi očmi se je prikazala podoba vislic, podobe tovarišev... — Milovan! je prekinil Kovačevičev© razmišljanje kapetan Branko in mu segel v roko. Prijatelja sta se objela. Ta večer so partizani priredili prisrčen sprejem človeku, ki je preživel lastno smrt. Besede so napisane dobesedno tako, kot jih je izgovoril pek Vitomir Perič, ki se je 14. oktobra 1941 pred puškami nemških vojakov zatekel... V mojo hišo (Karadjordje-va 17) sta vdrla dva Nemca. »Vstanite!« sta zakričala. Trije smo bili: jaz, moj brat dvojček Tihomir in najin stric Boško Živkovič (oba so ubili istega dne). Partizani so napadli Kraljevo, pa so bili Nemci hude krvi. Govorilo se je, da bodo streljali. — V vrsto tri po tri! so kričali Nemci, vendar so se Srbi razvrščali po štiri, samo da ne bi bilo tako, kot Nemci hočejo. Preiskujejo nas. Vprašujejo, če imamo bombe. Neki Nemec me je udaril z nogo. Rekel mi je, naj dvignem roke nad glavo. Vodili so naa proti železniški postaji. Med Nemci je bilo precej pijanih; pred kavarno po cesti so bile razmetane mize in .stoli. Tolkli so nas s puškami. — Postreljali nas bodo, je rekel nekdo. — Kako to veš? je vprašal stric. — Slišim, kaj govorijo. Razumem nemško. Med nami so starci, invalidi in bolni. Nekateri ne morejo naprej: Nekateri so ranjeni med potjo, pa jih zdaj nosijo. Tako smo prišli do tovarne vagonov. Nagnali so nas v tovarniško dvorišče in zaprli velika vrata. Slišimo razgovor: koliko nas je? Eni pravijo, da nas je 2000, drugi, da nas je več kot 5000, tretji trdijo, da nas je precej več. Vse dvorišče jo polno. Spremljevalci s puškami v civilni obleki hodijo okoli nas in nas preiskujejo. Zapisujejo imena, jemljejo legitimacije. V tej gneči sem izgubil brata in strica.. Srečal pa sem zeta Ilijo Senica... V kurilnici delijo odeje. Odšel sem. v kot dvorišča, da bi nekje zaspal, vendar je nastala gneča. Zvedeli smo, da je prispel nemški poveljnik. Videl sem ga: strog in suh oficir. Zaslišimo povelje: — V vrste, štiri po štiri! Nekdo je rekel, da gremo večerjat. Prah. Pomendrana trava. Začeli so nas šteti: sto, tri sto ... Korakamo na livado. Okoli nas so vojaki s puškami in mitraljezi. Prišli smo do nekega zidu. Vojaki so nas v polkrogu obstopili. Zagledal sem mitraljeze, gledam ljudi okrog sebe. Neki starec je navijal uro. Neki železničar je drhtel: »Končano je,« mi je rekel. »V tej gneči imam tri sinove.« Nemec je začel kričati. Bržkone je poveljeval. Zaslišal sem krik, strelov pa ne. Slišal sem krike, strelov pa ne. Verjemite mi, resnico govorim. Na vrsti je tudi moja skupina. Prišli smo do zidu. Zid je visok, na njem žica. Ljudje so se jeli objemati, nekateri preklinjajo, nekateri jočejo, nekateri' vpijejo: »Živela Srbija!« Molčim kot okamenjen. Moč je usahnila. Star sem trideset let. Zgrudil sem se, mitraljez je grmel. Grmelo je, grmelo ... Niso me zadeli, nisem ranjen. — Kdor je živ, naj vstane! vpijejo Nemci. Molčim, vendar sem že hotel dvigniti glavo. Ne morem več ležati. Vstal bi rad. Naj me ubijejo, kot so ostale. Vendar, ko ■ je Nemec spet vprašal, kdo je živ, in iskal na tej poljani žive, sem sklenil: Zdaj pa ne bom vstal! Nekateri. so vstali. Pobili so jih. Mislim: Ali nas bodo zmetali v jamo? Živega me ne bo- do zagrebli. Ležim in ne smem se premakniti. Okrog mene je vse mrtvo. V mraku je prišel neki vojak. Streljal je in vpil: »Se tebi kroglo in tebi!« Ubijal je ranjene. Približal se mi je. Zagledal sem ga. Prej sem si z roko prekril glavo. Druga mi je ležala v stran. Vojak mi je stopil nanjo. Zdrznil sem se. Premaknil. Vojak je napolnil puško. Zatrepetal sem. »Tudi tebi kroglo!« je rekel in ustrelil. Krogla je zadela roko. Kri je tekla. Ni bolelo. Spet sem imel srečo, sem mislil, medtem ko je vojak hodil med mrtvimi. Dvignil sem glavo. Nekje v daljavi sem zagledal luč. Nikjer nikogar. Ranjen sem. Hotel sem zbežati. Kam? Nimam moči. Vojaki še ubijajo preživele. Slišati je strele, vendar zelo daleč. Pogledal sem po mrtvih; nekdo je dvignil glavo. Pogledam bolje: deček! Tri- najst let star. »Kdo si?« Ni hotel odgovoriti. Ko sem ga ozmerjal, je prišel k meni in me obvezal. Sedla sva. Še dva sta se izvlekla izpod trupel. Eden izmed njiju joče. Drugi ga je prisilil, da je obmolknil. Šla sta proti ograji. Tudi midva sva šla za njim. Deček se je plazil. skozi travo, jaz za njim. Šli smo proti betonskemu zidu, na katerem je bila bodeča žica. Povzpel sem se nanj. Padel sem v travo. Deček za menoj. Legla sva pod železniški nasip. Deček je zaspal. Blizu naju je nekdo zajokal, (Bil je eden od tistih dveh beguncev. Tu je tudi umrl. Drugi je pobegnil.) Kam naj greva? V mesto? Ne. Šla sva proti Moravi. Tamkaj so Nemci s topovi. Zagledala sva stražarja. Kašljal je. Zalajal je pes. Potuhnila, sva se v travi. Trnje poka. Deček je rekel, da gredo Nemci. Vendar je bil le pes: približal se je, poduhal me je. Prosim ga, naj gre. Odšel je. Šla sva nazaj. — Greva na pokopališče, je rekel deček. Vendar pri kapelici ob pokopališču so bili Nemci. Zbežala sva v neko šupo. Oglasila sva se pri gospodinji. Dala nama je kruha, sira in žganje. Tu sva prebila noč. Navsezgodaj so prišli na pokopališče Nemci in pokopali svoje vojake in oficirje, ki so padli v bojih proti partizanom. V kamionih sem videl več kot 40 krst, pokritih z zastavami s kljukastim križem. V hipu sta se na dvorišču-pojavila Nemca. Ustavila sta se blizu šupe in namerila puške proti nama. Pobegnila sva v šupo. Nemci pa v šupo niso hoteli, ker so ‘ jim rekli, da so v njej komunisti. Brž sta odšla, midva pa sva se zavlekla v grmovje. Nemci so potem obkolili šupo in jo preiskali od vrha do tal. Na srečo do grmovja niso prišli. Prenočila sva na pokopališču. Vso noč nisem spal. Bolela me je rana. Stokal sem, deček pa me je miril. Zjutraj sem odšel h potoku, da sem si opral kri z obraza. Zagledal sem žan-darje in tri Nemce. Opazili so me. Krenili so proti pokopališču. Spet sva pobegnila. Krenil sem proti Karadjordjevu. Zagledale so me ženske. — Vitomir, kaj se je vendar zgodilo? Vse sem jim povedal, kaj se je zgodilo in kako ... • Vprašujete me, kaj sem mislil pred smrtjo, medtem ko so Nemci merili s puškami name? Žejen sem bil. Hudo žejen in lačen. Pa sem mislil: O bog, mar bom umrl žejen in lačen! ' PANTERSKI SKOK Dne 20. in 21. avgusta 1942. leta so aretirali Pančeja Peše-va, inštruktorja KPJ za Makedonijo. Aretirali so ga bolgarski agenti v Skopju. Prišel je v krojačnico, kamor je redno hodil na sestanke z ilegalnimi partijskimi delavci, pa ga , je prijela policijska zaseda. Iskali so ga od prvega dne okupacije. Spremenjen, z dolgimi brki in očali, je živel v Skopju. V tem mestu ga je malokdo poznal. Vendar to ni dolgo trajalo. Iznenada je padel v roke policiji. Imel je ponarejeno legitimacijo. Tudi ta mu ni pomagala.. Policija je »podedovala« od bivše jugoslovanske policije skrbno urejene dokumente, kartoteko s fotografijami... Ugotovili so, da je eden izmed aretiranih Panče Pešev,- glasbenik, rojen 1916. leta v Kumanovem, komunist. Na dopolnilni; kartoteki pa . je še pisalo: »Obsojen na 12 let robije v odsotnosti...« Slišali so samo tisto, kar so že prvi dan vedeli: »Moje ime je Panče Pešev.« Osemnajst dni muk. Rezultata ni bilo. Pustili so ga pri miru, prepričani, da je ves njihov trud zaman. Ta mir je trajal teden dni. Znova so ga poklicali 14. oktobra. Zasliševanje je trajalo ure in ure. In naposled so mu ukazali na njegovo veliko presenečenje, naj podpiše odpustnico iz zapora. »Domov poj deš, nimamo dokazov!« mu je rekel preiskovalec. Ko je podpisoval odpustnico, je pomislil: »Nekdo od nas mora biti neumen. Jaz nisem. Ni mogoče, da so pozabili, da sem bil že prej obsojen.« Dobil je Vse, kar so mu vzeli, ko so ga aretirali in krenil proti domu. Tako so mu tudi' naročili. Pokazali so mu izhod. Vendar namesto na ulico, je prišel na dvorišče. Razvrščeni so ga čakali oboroženi policaji in policijski avtomobil, v katerem je bilo že deset zapornikov. Francoski časniki so te dni zabeležili novico, da bo organi državne varnosti v Constantinu streljali na atentatorja OAS in ga ubili. Ne preseneča samo, da so novico objavili — mrtvih je bilo včasih že več, pa se urednikom ni zdelo dohodkov uvrstiti med stolpce — temveč predvsem, da so državni organi naposled namerili orožje na člane tajne organizacije, pritisnili na petelin pa celo ne zgrešili. Dogodek /je vsekakor spodbudil komentatorje po vsej Franciji, da so s priostrenim peresom razčlenili to »senzacijo«. Le-to pa je bilo v primerjavi z gesto Brigitte Bardot komaj rahla senca, v kateri se je Francija znašla,.ko je zvedela, kaj je storila njihova Babet. OAS, ki ima svoje tipalke že skoraj povsod, ..Elizejska palača menda tudi ni izjema, je objela z njim tudi filmsko igralko Brigitte Bardot. »Izročite 50 milijonov frankov!« To je kratka vsebina pisma, ki je bilo naslovljeno na BB in podpisano: OAS. BB pa je rekla: »Ne!« V resnici ni nihče nikoli pričakoval, da, se bo Brigitte Bardot pojavila tudi v francoski politični areni, Najmanj domnev bi bilo mogoče prav o tem v anketi, ki bi jo lahko organiziral v Frači ji skoraj nezmotljivi Gallup. Torej: simbol pariške ženskosti in eden največjih - izvorov deviz v trenutnem kolitičnem življenju francoskega naroda. Nedvomno je za Francoze Brigitte Bardot že zaslužila, da ji po njeni smrti postavijo spomenike in z njenim imenom okrasijo trge in bulevarje. Če se je doslej kakšen mestni oče upiral tej. misli, je po tem, kar je BB‘ storila proti OAS, posebno, če je narodnostno zaveden, dvignil roko in glasoval z drugimi kolegi po mestnih občinah za spomenik hrabri BB. Kajpak je BB doslej največkrat krasila prve strani senzacionalnega tiska. Ta je-tudi po tem dogodku-zapel z vsemi registri; ovekovečil je hrabrost BB po svoje. Molčal pa ni tudi ostali tisk, ki je zapisal z velikimi črkami: BB je zdramila našo javnost, ki je doslej stradala resničnih poročil o dejanjih in ciljih ultraške organizacije; javnost je dremuc-kala in počasi izgubljala občutek odgovornosti in budnosti. Odločilni »Ne!« filmske igralke Brigitte Bardot je odmeval bolj glasno kot na stotine plastičnih min, ki so jih atentatorji ultraške organizacije postavili svojim nasprotnikom pred vrata stanovanj. Sicer pa: mar je to čudno? Kdo pozna tega ali onega profesorja, ki je postal žrtev atentata v nekem provinicijskem mestecu zaradi odkritega sovraštva proti OAS, ali urednika, ki je v'nekem pokrajinskem listu posvetil uvodnik zločinski dejavnosti OAS, ali sekretarja lokalne sekcije generalne konfederacije dela, ki je na sestanku obsodil OAS in pozval tovariše na budnost in enotnost. Pozna jih zelo malo "ljudi, tisti najbližnji. Brigitte Bardot pa dobro pozna vsa Francija, pozna jo odlično', pozna jo ves svet. Zato so njene besede, s katerimi je odbila ultraško zahtevo, v hipu obkrožile naš globus in prinesle BB na kupe čestitk, prinesle pa so ji seveda tudi policaja pred njeno hišo. Za vsak primer. Če so položili plastično bombo na prag stanovanja nad stanovanjem policijskega inšpektorja, tudi prag stanovanja BB ni predaleč ... Londonski »Times« je ob tej priliki zapisal: če je OAS v položaju, da je jel izsiljevati in groziti s »posebnimi sankcijami« profesionalnih morilcev, potem to ni samo znamenje pomanjkanja gentlemanstva, temveč stvar, ki bo zanimala vso Francijo. In res: prvikrat po kdo ve koliko letih se je oglasil sindikat francoskih filmskih delavcev in izrazil svojo solidarnost z Brigitte Bardot. Daniel Gelin in mnogi drugi so dali posebne izjave za tisk in radio. Gelin je izjavil: Grožnja OAS Brigitte Bardot simbolizira vse, kar sovražim. Christina Renal pa pravi: To je Chicago! Brigitte Bardot nam je vsem pokazala, kako naj se branimo ... Francozi so se vzdramili. Mogoče je Brigitte Bardot naposled za vse to postranskega pomena, javnost zdaj ve, kako dela OAS in kaj se sploh dogaja. Francoska javnost hoče zvedeti, kaj se dogaja doma, v Parizu, v Alžiriji, podrobno hoče več vedeti. Francoska javnost ni več pasivna. Kakorkoli bodo odgovorni in neodgovorni ocenjevali potezo BB, vsekakor je odločnost svetlolase filmske igralke, ki jo poznajo na vseh kontinentih, povzročila vzdušje, ki ni pravi zrak za OAS, temveč je blaga sapica, ki je osvežila prebivalstvo, zbudila ga je iz polsna. Vanj ga sistematično ziblje OAS. Organizirati upor in ga uresničiti, tako da javnost ni kdo ve kako zapletena,, je kajpak bolje, kot pa nasprotno. Omrtvičena francoska javnost pa je povsem tem bržkone spet sposobna misliti .in razsojati.. Skratka: strel OAS V prazno! PIUP0VED0MMJE ŠPIJ0M * PRIPOVEDOVANJE ŠPU0M • PMPOTEttOVAl^ » PžfflDVBBOVAlVJfE Sen vsakega špijona Očitno sem slišal nemško povelje za' boj iz prve roke. Biti poslan v Nemčijo po vojaške skrivnosti in dobiti obvestila od samega Hitlerja, to je bilo precej več, kot upanje slehernega špijona v njegovih najbolj pogumnih sanjah. S tem, da sem smatral informacije za dragoceno blago, sem v nekaj urah dosegel tisto, kar bi drugače morebiti dneve in dneve in tedne v nevarnem in tveganem iskanju našel. Pomislite, kaj pomeni udeležiti se sestanka Generalštaba Imperija, pa da vas nihče ničesar ne vpraša. Pravzaprav je bilo še huje kot to: kot, da je načelnik Generalštaba Imperija povabil nekaj prijateljev v klub in jim tam jasno razložil bodoče vojaške operacije. Hitler, ki je bil vrhunsko bitje v Nemčiji, je lahko tako ukrepal. In ukrepal je Na ' ta način je menda pridobival tudi na ugledu. Nihče ni mogel zanikati Hitlerjevega magnetizma. Ob njem je bilo čutiti zaupanje in fanatizem, kar ni moč reči niti za enega nacionalnega vodjo, Čeprav sem bil popolnoma odrezan od vsega tega, ne bi mogel reči, da me njegove besede niso malce spodbudile. Vse dotlej, dokler ni učinek njegove prisotnosti obledel, sem bil prepričan v resničnost njegove ideje, gele ko sem. hladnokrvno razčlenil vse tisto, kar je govoril, je bilo moč opaziti nelogičnosti in neumnosti. V vsakem primeru sem prehitel med svečanostjo v Dresen hotelu, ki je bila po govoru, ko sem se obnašal kot nacist, celo najbolj zagrizene naciste. Izmenjali smo si naslove, moj je bil kajpak izmišljen, in se poslovil z besedami, ki so izražale dobro voljo in upanje, da se spomladi srečamo v Parizu. Po tem, ker sem imel še precej časa, sem sklenil, da grem na jug do VViesbadena in Frankfurta. Informacije, ki sem jih prejel od svojih zvez v teh središčih, so se ujemale s podatki, ki mi jih je dal Hitler. Tako sem bil prisiljen misliti, da je Hitler vsaj enkrat v življenju govoril resnico. Pred menoj so bili še trije dnevi in začela me je skrbeti vrnitev. Moja simpatična stara gospodinja iz Kolna, katere sina so »povabili na zaslišanje« in o njem nikoli več ni slišala, je preskrbela vse, da sem neopazno izginil. Pri njej sem ostal še dva dni. . Vtem sem srečal Karla, mojo staro zvezo, sposobnega poslovnega človeka. »Dobrodošel, prijatelj,« me je pozdravil, »To je vsekakor presenečenje. Mar se ti ne zdi, da si precej nespameten, ko se kar tako giblješ tod okoli. Kbln ni več tisto, kar je bil. Vsaka druga oseba je policijski agent.« Predlagal mi je, naj grem z njim, da bi obiskala nekega njegovega prijatelja. — Prijatelj, kateremu te bom predstavil, je bil pred kratkim policijski oficir v zaporu Klingelputz. Zdaj je bil nenadoma diskreditiran, ker sumijo v njegovo lojalnost Stranki. Kajpak je nezadovoljen. Se več, izgubil je pokojnino in mu ni lahko. Mislim, da bi bila vidva drug za drugega zanimiva. POGUMNI NAČRTI ZA OSVOBODITEV GOSPODA »X« Karlov prijatelj je bil značilni policijski oficir, trdega in strogega izraza, zelo zravnan. Vendar zahvaljujoč Karlu, je vzdušje brž postalo prijetno, pravzaprav prisrčno. — Moja odpustitev, je rekel policaj, je bila neumna. Moj naslednik-ne ve ničesar o policijskem delu. — Prav gotovo ste med službovanjem srečali precej zanimivih osebnosti, sem rekel. — Seveda, ri. pr. prav zdaj je v Klingelputzu gospod »X«. Obtožili so ga za špijonažo. Tisti idiot, moj naslednik, gleda nanj kot nd običajnega, prestopnika, vendar jaz o. tem več vem: skoraj bi pomagal, da bi tega. človeka osvobodili, samo pokazati bi moral... — Oh, pojdite, pojdite, prosim vas, sem rekel. Kako bi mogli to storiti? — Zelo lahko. Preden sem zapustil jetnišnico, sem vzel nekaj neizpolnjenih obrazcev' za odpustitev in premestitev zapomikbv. Vse kar je treba storiti, je, da napišem zapornikovo ime, ki ga naj bi odvedli. Obmolknil je in me oetro pogledal. — Če je, je rekel,' gospod »X«, tisto, kar jaz mislim, in če ste zainteresirani, da ga rešimo iz zapora, mogoče bi se dalo kaj urediti.« . — Kajpak, da se lahko pogodiva, sem rekeL Domenila sva se. Brez odvečnih besedi je policaj privlekel iz žepa formular in ga izpolnil. • Domneval sem, da je moral biti zapornik eden izmed naših pomembnih ljudi. Verjetno je imel več podatkov v glavi, kot precej nas skupaj. Kajpak je bil lahko ta gospod »X« tudi brezpomemben. Vendar sem smatral, da je treba priložnost izkoristiti. . Ker. nisem imel več- kdo: ve koliko časa, sem lahko samo »zaigral«:. Pri gospodinji ' sem imel uniformo ■ aberstarnv fuhrerja. Oblekel sem jo. •' Zvečer sem pogumno odšel v jetnišnico in zahteval, da .so; poklicali glavnega ječarja. Ko je .stopil predme .sem videl, da . je močno prevzet zaradi moje uniforme. Izročil, sem mu ukaz za premestitev in čakal. NOVI TOMOSOV COLIBRI T-12 močnejši motor — 2,3 KM, tri stopnje prenosa, možnost večjega vzpenjanja, hitrost 60 km na uro, večji tank za gorivo, dva sedeža, sodobnejšo oblika in še mnogo manjših izboljšav — to so prednosti novega Tomosovega Coiibrija T-12! Tovorna motornih vozil TOMOS Koper 75 LET PREDILNICE Litijska predilnica slavi letos 75-letnico obstoja. Tako v letu praznovanja 20. obletnice vstaje (prav 24. decembra bo kolektiv Predilnice z občani Litije ob občinskem prazniku praznoval tudi 20. obletnico prvega spopada II. grupe odredov z Nemci na Tis ju pri Litiji) in 11-letnico delavskega upravljanja, ki je kolektivu prineslo pomembne gospodarske uspehe. ¥ itijčani in prebivalci bližnje oko-Ijlice so tesno povezani s »svojo ■“tovarno«, kot pravijo Predilnici. Iz roda v rod so si podajali vretena, toda ves trud in pot, ki so ga pustili v tovarniških prostorih, jim šele sedaj, ko so hkrati upravljavci, vrača zaslužene sadove. Predilnica v Litiji je najstarejša slovenska solo-predilnica. Ustanovljena je bila 1886. kot last podjetja Švare & Zublin. Tedaj je imela 3250 vreten. Litija je bila zelo primerna za ustanovitev tovarne. Južna železnica je omogočala najcenejšo kopensko prometno zvezo za dovoz bombaža in odvoz preje. Bližnji zasav- -ski rudniki pa so zagotavljali dovolj energije. Litijska predilnica se je širila, vedno pa je bila v rokah tujcev. Tedanja država je nudila lastnikom — koncernu Mauttner A. G., ki si je sicer spremenil ime v »Jugoslovanske tekstilne tvornice Mauttner d. d.« z upravnim vodstvom v Zagrebu, zelo ugodne pogoje. Od tod tudi nagel razvoj tekstilne industrije, pač ena od značilnosti takratne polkolo-nialne odvisnosti od inozemskega kapitala, ki je lahko kopičil dobiček na račun izkoriščanja cenene delovne sile, zaostalosti tržišča in širil proizvodnjo, čeprav z zastarelimi stroji. Med vojno se je Predilnice polastil okupator. Toda odpor zoper okupatorjev teror in raznarodovalni pritisk je rastel. Vodstvo je moralo skrčiti obratovanje le na eno izmeno, v septembru 1944 pa je Predilnica nehala obratovati. Delavci so se vključevali v NOB in v krvavi borbi z okupatorjem je padlo 16 članov tega kolektiva, katerih imena so za vselej zapisana v zgodovini tega podjetja. Po osvoboditvi so delavci in delavke Predilnice kar se da naglo obnovili proizvodnjo litijske predilnice. Obnovili so, kar je bilo porušeno. Dne 13. junija 1945 je Predilnica začela obratovati s 13.272' vreteni v eni izmeni, toda leto dni pozneje je že obratovala v treh izmenah. Prostor ne dopušča, da bi podrobneje opisovali napore delavcev v letih obnove jugoslovanskega gospodarstva. Kmalu se je pričelo novo obdobje tudi v tej tovarni. Tkne 26. avgusta 1950 so v Predil-IIniči izvolili prvi delavski svet, 9. septembra 1950 pa prvi upravni odbor. Ta zgodovinski dan pomeni dejanski začetek delavskega samoupravljanja v litijski predilnici. Tovarna je bila tedaj takšna kot v prvih letih po osvoboditvi. Res so do tedaj nekoliko izboljšali delovne pogoje, toda v tistih letih gradnje težke industrije ni bilo sredstev za razširitev in obnovo predilnice. Z uvedbo samoupravljanja pa je kolektiv uvidel, da s takšnimi sredstvi (zastareli stroji in tehnološki postopek) ne bo mogel uspešno gospodariti in se kosati z drugimi tovrstnimi podjetji, zato je kmalu pričel razmišljati o rekonstrukciji. Najprej so izboljšali tehnološki postopek, in sicer so dokončali že prej pričeto gradnjo predpredilnice. Obnovili so nekatere zastarele stroje, predvsem flyerje, na katerih so zamenjali nizko raztezna raztezala za visoko raztezna, kar je pomenilo skrajšanje tehnološkega postopka za eno oziroma dve fazi v proizvodnji pred-preje. V istem času so pričeli rekonstruirati raztezalke. Spremenili so pogon in raztezala. Slednja so dobila modernejšo vzmetno obtežbo. Hkrati so pričeli pripravljati elaborat za rekonstrukcijo. Leta 1957 je bil ta elaborat odobren. Za uresničitev načrtov investicijskega programa pa so potrebovali znatna sredstva. Ker jim Jugoslovanska investicijska banka ni odobrila potrebnih kreditov, so še z nekaterimi podjetji tekstilne industrije iz naše republike združili svoja sredstva pri republiški centrali Investicijske banke ter najeli potrebni devizni kredit v inozemstvu. Obnova podjetja se je zaradi tega zavlekla. Končno pa so letos le pričeli prihajati v Litijo novi stroji, tako potrebna rekonstrukcija pa bo zaključena šele prihodnje leto. fjo programu rekonstrukcije bodo med drugim obnovili in izboljšali nad 50 let stare stroje in zato bodo na teh strojih proizvedli za skoraj 30 “/o več kot doslej in kupili' 10 novih strojev. Razširili bodo tudi asortiment proizvodov, zato bodo kupili agregat za predelavo staničnih in sintetičnih vlaken. Prav tako je pomembna obnova strojnega parka v mikalnici, kjer so s prestavitvijo strojev izboljšali in olajšali tehnološki po.stopek. Zastareli. transmisijski pogon so ukinili in uvedli posamičen pogon . strojev. S prestavitvijo strojev in njihovo boljšo namestitvijo so izboljšali tudi delovne pogoje, uredili notranji transport, kar je vse skupaj odločilno vplivalo na večjo proizvodnost dela. Številke, ki jih bomo navedli, dovolj zgovorno pričajo, da je uspeh tega: z manjšimi fizičnimi napori, ob boljših delovnih pogojih in z manj delovne sile — precej večja proizvodnja. V načrtu imajo še druge izboljšave: uredili bodo klimatske naprave ter odsesovalne in odpihoval-ne naprave odpadkov in prahu. Po rekonstrukciji bo podjetje proizvajalo približno 30 % več kot pred rekonstrukcijo. Ilustrirajmo to s številkami: v letu 1939 so proizvajali. 2200 ton, v letu 1946 so proizvajali 2900 ton, v letu 1957 so proizvajali 3200 ton, v letu 1963 pa predvidoma 4200 ton. Naj v zvezi s tem še povemo, da je bilo 1947. leta v Predilnici 1200 zaposlenih, danes pa kljub višji proizvodnji (3740 ton) dela v njej samo 690 ljudi. Kljub nedokončani rekonstrukciji je to podjetje eno izmed najbolj produktivnih v FLRJ. ¥ itijsko predilnico je po osvobo-I. ditvi. vodilo Ministrstvo za industrijo FLRJ. Po osvoboditvi so tudi v litijski predilnici imeli delavci izvoljene zastopnike v upravi podjetja, prav tako je njihova sindikalna organizacija odigrala pomembno vlogo in jo ima še danes, ko smo sicer v naši državi že uresničili Marxovo geslo »Tovarne delavcem« in uzakonili delavsko samoupravo. Opisali smo že gospodarski razvoj v tem času. Doslej je bilo v Predilnici izvoljenih 8 delavskih svetov in 10 upravnih odborov, ki so prenašali svoje izkušnje drug na drugega, krepili sistem delavskega upravljanja in ga končno popolnoma uveljavili z njegovo decentralizacijo na svete delovnih skupnosti. Zato, ko govorimo o uspehih Predilnice, mislimo predvsem na rezultate samoupravljanja. Sleherna predica se zaveda, da je upravljavka, in si prizadeva, da dela in gospodari kot dober gospodar. Dober proizvajalec-upravljavee pa potrebuje obilo strokovnega, gospodarskega in političnega znanja. Zato so v Predilnici že vsa leta prirejali razne strokovne tečaje. Imajo tudi tovarniško glasilo, ki obvešča člane o vsem dogajanju v podjetju in je tribuna za izmenjavo mnenj. Preprečevanju nezgod pri delu posvečajo organi samoupravljanja veliko pozornost. Vsako leto namenijo tudi znatna sredstva za to. Vsa leta po osvoboditvi imajo lastno menzo, v kateri pripravljajo tudi toplo malico. Podjetje ima tudi lasten počitniški dom v Novigradu, kjer vsako leto preživi svoj dopust vse več članov kolektiva. Tudi gradnje stanovanj za člane kolektiva so se lotili: v zadnjih petih letih so zgradili 56 družinskih stanovanj in 11 samskih sob, toda z gradnjo bodo še nadaljevali. To je sicer na moč kratek pregled razvoja litijske predilnice, vendar zrcali napore, kronane z uspehom, s katerimi dostojno proslavljajo 20-letnico vstaje, 11-letnico delavskega upravljanja in 75-letnico obstoja podjetja, ki ima sedaj boljše perspektive, kot jih je imelo kdaj koli doslej. DRAVSKE ELEKTRARNE Električna energija je kri našega gospodarstva. Brez električne energije ni gospodarskega napredka, ni boljših življenjskih pogojev delovnih ljudi. Zato je potrebno, da je kvalitetna električna energija po primerni ceni ob vsakem času in v dovoljni količini na razpolago slehernemu po-. trošniku. eprav razpolaga Jugoslavija z ogromnimi vodnimi silami, jih predaprilska Jugoslavija ni znala izkoristiti za pridobivanje električne energije. Pred vojno smo imeli namreč v Sloveniji le eno večjo hidroelektrarno, in sicer HE Fala na Dravi, ki je bila zgrajena že leta 1918. Zaradi počasnega gospodarskega razvoja v predvojni Jugoslaviji je HE Fala s proizvodnjo okrog 200 milijonov kWh . skupaj z nekaterimi manjšimi termo in hi- droelektrarnami zadostovala takratnim potrebam v Sloveniji, ki so znašale okrog 350 milijonov kWh. Nagel gospodarski razvoj po letu 1945, ko so si naši narodi začeli graditi boljše življenje, pa je zahteval tudi večjo proizvodnjo električne energije, se pravi izgradnjo novih elektroenergetskih objektov: elek- trarn, daljnovodov, in transformatorskih postaj. V Sloveniji je za gradnjo hidroelektrarn vsekakor najprimernejša reka Drava, ki ima znatne in ustaljene potoke, kakor tudi precejšen padec. Srednji letni pretok Drave v Mariboru je 300 rm/sek, tako da steče v enem letu skozi Maribor približno 9 in pol milijarde m' vode. Padec Drave od Dravograda do Maribora je 87 m in pd Maribora do Ormoža še nadaljnjih 65 m, ki se da zelo koristno izrabiti v energetske svrhe. Nadaljnja prednost Drave za energetsko izrabo je predvsem ugodni vodni režim. Drava ima namreč nadpovprečne pretoke od aprila do konca avgusta, namreč v dobi, ko se v alpskem področju topita sneg in led. V vseh ostalih rekah v državi pomladanske vode kmalu upadejo. To je za energetsko izrabo izredno pomembno, tembolj, ker je Drava edina jugoslovanska reka s tako ugodnim vodnim režimom. V tem je Dravi podobna le še Mura, vendar ima za polovico manjše pretoke. Takšen značaj reke Drave pa ni pomemben samo za slovensko elektrogospodarstvo, temveč tudi za jugoslovansko, saj Drava po časovni razvrstitvi pretokov dopolnjuje reke v dalmatinskem in ostalih območjih države, ki imajo večje pretoke v zimskem času. ¥1 rav iz navedenih ugodnih pogoji jev reke Drave za energetsko iz-* rabo so na njej gradili hidroenergetski sistem šestih elektrarn z instalirano močjo 231MW in letno proizvodnjo približno 1 milijardo 400 milijonov kWh, kar je več kot proizvodnja vseh elektrarn v državi leta 1939, ko je proizvodnja znašala 1 milijardo 173 milijonov kWh. Pa tudi danes proizvajajo dravske elektrarne 70 "/o električne energije slovenskih hidroelektrarn in več kakor 50 B/i> celotne energije v Sloveniji, oziroma približno 23 "/o proizvodnje vseh hidroelektrarn v državi in 15 Vo vseh hidro in termoelektrarn skupaj. Iz tega sledi, da so dravske elektrarne zelo pomemben činitelj v proizvodnji električne energije ne samo v slovenskem, marveč tudi v državnem merilu. Se večja pa je vloga in pomembnost dravskih elektrarn v obdobju od marca do septembra, ko vse ostale hidroelektrarne v državi zaradi nizkih vodostajev ne morejo obratovati s polno zmogljivostjo. Tako so elektrarne na Dravi proizvedle letos od skupne proizvodnje hidroelektrarn v državi v marcu 26 "/o, v aprilu 31 "/s, maju 24 “/o, juniju 33 "/o, juliju 29 "/n, avgustu 24 °/o in v septembru 33 “/o. Zmogljivost oziroma proizvodnja dravskih elektrarn je od leta 1945 neprestano naraščala vzporedno z zgraditvijo novih elektrarn in sicer: Proizvod. DE Proizvodni a v odnosu na Leto v milijon kWt i fjroizv. Slov. 1945 206 33 1951 417 40,5 1955 748 47,5 1959 1074 44 1960 1375 56,5 1961 (1-X) 1083 50 Predvideni plan za leto 1961, ki je 1 milijardo 273 milijonov kWh, so dravske elektrarne že izpolnile konec novembra, zato pričakujejo, da bo proizvodnja znašala v tem letu blizu 1 milijarde 400 milijonov kWh. Jasno je, da je proizvodnja predvsem odvisna od instalirane zmogljivosti in od pretokov vodnih količin. Vendar kažejo vsi dosedanji podatki, da pretoki reke Drave najmanj variirajo in zaradi tega lahko vsako leto s precejšnjo gotovostjo računamo, da bodo dravske elektrarne proizvedle planirano količino energije. To je vsekakor neprecenljive važnosti za naše potrošnike. Če bi tudi ostale reke v državi imele takšne karakteristike, potem ne bi Hi MAglBO^KI^^^ %/maribor iHAVOGRAD Zgomjedravska veriga elektrarn od Dravograda do Maribora prihajalo do tako znatnih in neljubih redukcij električne energije, ki našemu gospodarstvu prizadenejo precejšnjo škodo. To dejstvo pa vsekakor precej povečuje vrednost energije dravskih elektrarn. Naj dodamo še, da so proizvodni stroški elektrarn na Dravi in s tem tudi prodajna cena 1 kWh, ki je bila v lanskem letu povprečno 1,45 din, najnižji v državi. Zato lahko ugotovimo, da sredstva in trud, ki je bil vložen v izgradnjo elektrarn na Dravi, niso bili zaman in da so dravske elektrarne zares pomemben in največji proizvajalec električne energije v državi. T) reden pa je bil zgrajen ta slo-J venski hidroenergetski sitem, je bilo treba velikih naporov naših delovnih ljudi, posebno pa kolektivov, ki so sodelovali pri gradnji, saj je bilo to zares pionirsko delo, ki se je začelo takoj po osvoboditvi brez potrebnih izkušenj. Za gradnjo ene hidroelektrarn je potrebno izkopati približno 130.000 m> zemlje, vgraditi preko 110.000 ton cementa in približno 3000 ton betonskega železa, izdelati in montirati hidromehansko opremo in žerjave, generatorje, turbine, transformatorje in ostalo elekroopremo, skupaj približno 5000 ton opreme. Postaviti razne objekte, kot so železnice, ceste, zgraditi nove mostove in nadomestne objekte. Pri tem pa moramo poudariti, da je to delo -— od objektov do montaže — delo naših domačih delovnih ljudi. Leta 1945 je bila obnovljena v rekordnem času HE Dravograd, ki je bila ob koncu vojne občutno poškodovana. Istega leta smo začeli graditi HE Mariborski otok. To elektrarno je začel graditi okupator, vendar je uspel izvršiti le 30 “Z# gradbenih del in je zapustil gradili-šče v zelo slabih razmerah in brez načrtov. S prizadevnostjo naših projektantov in graditeljev in vseh ostalih je elektrarna začela obratovati že leta 1948. Potem je šla v obratovanje leta 1953 HE Vuzenica, HE Vuhred leta 1956, v lanskem letu pa HE Ožbalt. Kakor so graditelji z veliko vnemo gradili dravske elektrarne in spremenili lik te doline, tako tudi danes kolektivi elektrarn z vso prizadevnostjo skrbijo za to, da sc elektrarne čimbolje vzdrževane in da ob vsakem času na naj ekonomične j-ši način izkoristijo vodni potencial reke in s skupnim delovanjem vseh elektrarn dosežejo največjo možno proizvodnjo z najnižjimi proizvodnimi stroški. 17 olektivi elektrarn na Dravi, ki so se s 1. julijem letos združili *■ v enotno podjetje Dravske elektrarne, upravljajo danes z osnovnimi sredstvi v vrednosti več kakor 41 milijard dinarjev. Na enega zaposlenega pride torej približno 126 milijonov dinarjev osnovnih sredstev in tudi velika odgovornost pri upravljanju s tolikšnimi sredstvi in zmogljivostmi. Delovni kolektiv oziroma organi samoupravljanja elektrarn na Dravi z zadovoljstvom izvršujejo svoje naloge, čeprav je delavsko samoupravljanje še precej okrnjeno zaradi nerešenih ekonomskih odnosov v elektrogospodarstvu. Zato je že dolgoletna želja kolektivov, da se tudi v elektrogospodarstvu odstranijo administrativne osnove za formiranje in delitev dohodka in da se v nagrajevanju odstranijo mezdni elementi. Tehnična in proizvodna povezanost elektrarn med seboj ne bi smela biti povod za ekonomsko centralizacijo, še manj pa za centralistično organizacijo elektrogospodarstva. Potrebno je čimprej odpraviti administrativno odrejene enotne cene, kakor tudi tako imenovana »objektivna merila« za poslovne stroške in dohodek W preiti na ekonomske cene, kjer bo dohodek in s tem tudi nagrajevanje elektrarn oziroma podjetja odvisen od prizadevnosti kolektiva. Z urejenimi ekonomskimi odnosi v elektrogospodarstvu bi uredili tudi slabosti v investicijski politiki, ki je danes centralizirana. Na ta način ne bi prihajalo pri izgradnji novih objektov do neupravičljivih podražitev. ki znašajo celo do 60 “/o predračunske vrednosti investicijskega programa. Edino pri gradnji elektrarn na Dravi so te podražitve naj-nižje v državi, saj znašajo n. pr. za HE Ožbalt le 1 "/o. Ker stoje pred kolektivi elektrogospodarstva v okviru države glede razširjene reprodukcije še ogromne naloge, je nujno, čimprej urediti ekonomske odnose, da bodo kolektivi zainteresirani za sodelovanje pri gradnji novih elektroenergetskih objektov. rTl udi kolektivi elektrarn na Dravi I so si pred združitvijo v enotno * podjetje postavili kot eno svojih nalog tudi že skrb za razširjeno reprodukcijo. Drava od Dravograda do Maribora je že izkoriščena, preostane še spodnji del reke Drave od Maribora do Ormoža, kakor tudi gradnja elektrarn na Muri in na pohorskih in drugih pritokih reke Drave. Kolektiv Dravskih elektrarn upa, da bo v kratkem dobil kredit za gradnjo HE Hajdoše pri Ptuju z instalirano kapaciteto 59 MW in proizvodnjo 286 milijonov kV/h,, za katero je za začetek glavnih gradbenih del že vse pripravljeno. Kot naslednja elektrarna pride v poštev gradnja HE Loka pri Mariboru z 66 MW in 356 GWh ter največja slovenska pretočna elektrarna HE Bori s 108 MW in 574 GWh. Rentabilnost teh elektrarn je ista kot že zgrajenih na Dravi. Tako bi v doglednem času nastal na reki Dravi edinstven sistem elektrarn s skupno instalirano močjo 512 MW in produkcijo preko 2 milijardi 600 milijonov kWh na leto. Sklenjena veriga elektrarn na Dravi ima še to vrednost, da je mogoče obratovanje na principu pretočne akumulacije. S tem načinom obratovanja se skuša proizvodnja pri nizkih in srednjih pretokih prilagoditi dnevnim spremembam potrošnje, ki je majhna ponoči in velika podnevi. Čeprav se tak način obratovanja že sedaj z uspehom uporablja, bo do popolnega izraza prišlo to takrat, kp bo zgrajena HE Hajdoše kot sklepni člen celotne verige elektrarn s svojim velikim bazenom in ko bo zgrajen 8. agregat HE Fala, ki ga bodo začeli kmalu graditi. Predvideno je, da bo možno s takim načinom obratovanja prevračati energijo iz-noči v dan letno za več kakor 160 milijonov kV/h, kar predstavlja elektrarno velikosti HE Fala. Še do večje veljave bo celotni sistem elektrarn na Dravi prišel tedaj, ko bo zgrajena vršna elektrarna HE Lobnica s 100 MW, ki je potrebna za slovensko elektrogospodarstvo za kritje konic in regulacijo frekvence. Upamo, da se bo program izgradnje podjetja kmalu začel izvajati, predvsem ker to narekujejo potrebe po električni energiji v Sloveniji in v'vsej državi. Čeprav stoje pred podjetjem Dravske elektrarne še velike naloge, ne samo pri izgradnji novih elektrarn, temveč tudi pri obratovanju in tehnični izpopolnitvi obstoječih elektrarn, ’ jih bo kolektiv vsekakor na osnovi dosedanjih bogatih izkušenj zadovoljivo rešil v korist naše socialistične družbe. NOVI PROIZVODI ZLATOROGA Maribor se je zelo zgodaj vključil v vrsto mest s svojimi milarskimi obrati. V majhni delavnici na Rotovškem trgu so namreč že leta 18S7 začeli izdelovati milo. Skromen obrtniški obrat se je kmalu zatem preselil v Melje in tukaj prerastel v industrijsko podjetje, ki je dobilo ime Tovarna Zlatorog. Konec 11. svetovne i^ojne in osvoboditev je tovarna dočakala močno poškodovana, redna proizvodnja je bila onemogočena in najprej so morali obnoviti porušene obrate in poslopja. || bdobje 1947—1952 je bilo ob-dobje borbe za plan. Vse sile podjetja so bile koncentrirane na izpolnitvi planskih nalog, vsa pozornost se je polagala obsegu proizvodnje, na kvaliteto pa se je le malo gledalo. Toda razvoj je šel svojo pot naprej. S sprostitvijo in liberalizacijo našega celotnega gospodarskega si- i stema se je moral tudi Zlatorog vključiti v naraščajoče število podjetij, ki so začela razširjevati svoj asortiment, izbolj sevati kvaliteto proizvodov in na tržišču iskati potrošnika. Velika prelomnica v zgodovini podjetja je bil 29. avgust 1950. leta, ko je tovarna prešla v upravljanje delovnega kolektiva in je bil izvoljen prvi delavski svet. Od tega dne je Zlatorog dosegal vedno vidnejše uspehe v proizvodnji in prodaji svojih izdelkov. Tu moramo predvsem omeniti razširitev asortimenta toaletnih mil 'od enega na dvajset tipov v letu 1952, okusnejše opremljanje kozmetičnih izdelkov in proizvodnjo novega praška Perion. 2e leta 1953 je kolektiv planirano količino 26001 pralnih mil presegel za 4,5%. S proizvodnjo pralnih praškov nad 15001 letno se je tovarna uvrstila med vodilne v državi. Po preselitvi obrata kemično-čistilnih sredstev iz Tezna v matično podjetje se je povečala proizvodnja- kreme za čevlje Fox, ki se je dobro uveljavila na našem tržišču. . v f'' eprav smo v Jugoslaviji začeli razmeroma pozno izdelovati de- tergentske pralne praške, je bil Zlatorog med prvimi podjetji, ki so začela izdelovati ta moderna pralna sredstva. Leta 1957 sta se v naših trgovinah pojavila detergenta Rio in Peril, ki sta na embalaži nosila zaščitni znak Tovarne Zlatorog. Revolucija pranja perila se je začela. Namesto sila napornega in utrudljivega pranja z milom, je bilo našim gospodinjam omogočeno pranje na mnogo lažji in hitrejši način — z detergenti. Prodaja detergentov, ki so se jim kasneje pridružili še Oskar, Cet in Dik, se je naglo večala; vse to pa je seveda povzročilo manjšanje prodaje pralnih mil, ki so jih priprav-nejši in bolj ekonomični detergenti začeli polagoma, toda z gotovostjo izpodrivati s tržišča. Ker je bilo pri nas dalj časa pomanjkanje kozmetičnih proizvodov za nego las, je Zlatorog 1958. leta odkupil od firme Hans Schwarzkopf iz Hamburga (Zap. Nemčija) licenco za proizvodnjo tovrstnih preparatov. Tako se je tudi Jugoslavija pridružila tistim 60 državam, ki proizvajajo ali pa prodajajo svetovno znane Sehwarzkopf izdelke: Fit, Glemo, Seborin, Ivorin, Coralle, Bonavvell itd. Teh preparatov so bili najbolj veseli frizerji, ki sedaj lahko na domačem trgu kupujejo doma izdela- ne preparate, ki smo jih prej uvažali. 17 malu pa se je pokazalo, da so It naprave v milarskem in praš-karskem obratu tako zastarele, da se je pojavil dvom, če je proizvodnja na že povsem odpisanih in tehnično ter ekonomsko zastarelih strojih sploh še rentabilna. Konec leta 1959 so začeli rekonstruirati in modernizirati ta dva obrata. Nabavljeni so bili najmodernejši polavtomatski in avtomatski stroji in aparati, zgrajena je bila nova stavba z razpršilhim stolpom V obratu detergentov in letos je stekla sprva poizkusna, kmalu zatem pa še redna proizvodnja v obeh obratih. Ti dve veliki pridobitvi sta za podjetje neprecenljive vrednosti. V Obratu pralnih praškov — detegen-tov se je tehnološki proces znatno skrajšal in izpopolnil, saj se v polizdelku akumulirana odvečna voda, ki se je v starem proizvodnem procesu morala vezati kot kristalna voda, se- daj odstranjuje z izparevanjem, tako da dobi detergent obliko lahko topljivih kroglic. Detergenti Oskar-novi in Rio-extra, ki so znatno boljši od svojih predhodnikov, se že proizvajajo na novih strojih. V milarni se je uvedel kontinuirani tok proizvodnje, ki omogoča proizvodnjo trdnejših, bolj homogenih in lepše oblikovanih mil, dopušča pa tudi med obratovanjem spremembno mastnih kislin, parfe-ma in translucidnosti pri enaki osnovi. Znana in priljubljena ter-pentinova, domača in. pralna mila Tovarne Zlatorog nosijo oznako »Novo«, kar pomeni, da so bila izdelana na novih napravah. ¥7 spehe in nagli razvoj podjetja J ilustrira gibanje bruto produkta ^ od 1945. do 1961. leta. Bruto produkt se je od 1950 do 1960 dvignil za preko 77 %, doseženi pa bosta tudi letos planirali 2,2 milijarde bruto produkta. Od leta 1946 do 1960 je Zlatorog izdelal 37.132 ton pralnega mila, 2967 ton toaletnega mila, 21.210 ton navadnega pralnega praška; od 1952. do 1960. leta za 1664 milijonov dinarjev kozmetičnih preparatov, od 1957. do 1960. leta pa več kakor 4500 ton detergentov. Prav tako se je povečalo tudi število zaposlenih in sicer od 177 (od tega 50 uslužbencev) v letu 1950 na 359 (od tega 116 uslužbencev) v letu 1961. To so podatki, ki kažejo postopno toda stalno rast podjetja. Tovarna Zlatorog sicer ne spada med naše industrijske gigante, je pa podjetje, ki s svojimi proizvodi zasluži vsestransko pozornost. Velika večina vsega, kar se proizvaja v njenih obratih je namenjeno široki potrošnji — našim gospodinjam in če zapišemo, da so proizvodi, ki nosijo zaščitni znak pravljičnega triglavskega kozla Zlatoroga, dobili na našem tržišču zelo ugodno oceno, ne bomo pretiravali. — Čemu neki je pripeljala vse to s ^boj, ko ji bodo tako ali tako vse podali _ serft nehote pomislil, ko sem ^azil na njenem zapestju krasno urico 114 drobceni zlati zapestnici. Prav takš-110 je imela tudi Tuška, le da s črnim, a*kim paskom. ‘ — Poslušaj, odgovori. Molčal sem. Stisnila je ustnice. — 2e vem — je rekla s senčico gorskega prezira v glasu in vrgla glavo J^ic; pogumno je odšla proti tovornja-rn. Nekdo jo je hotel zadržati, pa ga odločno odrinila in stekla po stop-^kah na skoraj že poln avtomobil. Vo od daleč sem še videl bujne, ^etle lase, vihrajoče v vetru. Stopal sem v vagone, nosil sem do-'■ičke, metal ven prtljago. Dotikal sem 16 mrličev, a nikakor nisem mogel prežgati naraščajočega divjega strahu. 8^al sem od njih, vendar so ležali vse-J^sod; drug pri drugem so bili pologi po pesku, ležali so, kakor so jih tožili drugega ob drugem, po pesku ^ na cementnem robu perona pa po VaSonih. Dojenčki, odvratne nage žen-r> v krčih zviti moški. Bežal sem kar ^ibolj daleč. Nekdo me biča s trstiko f0 hrbtu, v kotu očesa zagledam prebijajočega esesovca, izmaknem se mu se pomešam med progasto skupino ^iado. Končno spet zlezem k tračni-Sonce se je nagnilo globoko nad ^orje in je oblilo rampo s krvavo, bajajočo svetlobo. Sence dreves so se .^Ijšale kakor pošasti; v tišini, ki na-pod večer v naravi, so človeški ltihi čedalje glasneje in vsiljiveje udar-l41i v nebo. Sele od tod, izpod rampe, je bilo ,0g°Ce videti ves vrvež na postajnem °storu. Tu je par ljudi padel na tla, oba zavozlana v obupnem objemu. On je krčevito zasadil prste v njeno telo in z zobmi trga obleko. Ona histerično kriči, psuje, končno pod težo škornja utihne in le še hrope, Razcepijo ju kakor lesen panj in ju kot dve živali porinejo na. tovornjak. Spet drugje štirje iz Kanade vzdigujejo mrliča: ogromno, nabuhlo ženšče; zaradi napora kolnejo in se potijo, z brcami odganjajo begajoče otroke, ki se motajo po vseh kotih postaje in presunljivo zavijajo kakor psi. Grabijo jih za vratove, za glave, za roke in jih vse vprek mečejo na tovornjake. Onim štirim ne gre in ne gre, da bi vzdignili mrtvo žensko na avto, zato kličejo še druge in s skupnimi napori porinejo goro mesa na ploščad tovornjaka. Z vsega postajnega prostora znašajo skup velike, nabrekle, nabuhle mrliče. Mednje mečejo še pohabljence, paralitike, zadušene, nezavestne. Grmada mrličev kipi, ječi in zavija. Šofer vžge motor in odpelje. — Halt, halt! — vrešči esesovec od daleč. — Stoj, stoj, za vraga!. še starca vlečejo, starca v fraku, s trakom na roki. Starec tolče z glavo po pesku, ječi in nenehno, monotono zavija: »Ich will mit dem Herm Kom-mandanten sprechen, govoriti hočem z gospodom komandantom.« To ponavlja s starčevsko vztrajnostjo vso pot, Ko ga že vržejo na avto in ga nekdo po--hodi, pod težo še zmeraj hrope: »Ich witl mit dem...« — Človek, pomiri se no! — mu kliče mlad esesovec in poka od glasnega smeha. — Cez pol ure boš pokramljal z največjim komandantom! Samo da mu ne pozabiš reči »Heil Hitler«! Spet drugi nesejo deklico brez noge; držijo jo za roke in za edino nogo. Solze ji tečejo po licih in žalostno šepeta: »Gospodje, to boli, boli...« Vržejo jo na avto, med mrliče. Kar z drugimi vred bo živa zgorela. Prihaja hladen in zvezdnat večer. Ležimo na tračnicah. Neskončno tiho je vse. Na visokih stebrih sredi svetlih krogov gorijo anemične svetilke. — Si zamenjal čevlje?« — me vprašuje Henri. — Ne. — Zakaj ne? — Človek, jaz imam zadosti, vsega zadosti! — 2e? Po prvem transportu? Pomisli, jaz: od božiča sem je šel skozi moje roke kak milijon ljudi. Najhujši so transporti iz bližine Pariza: človek zmeraj sreča kakšnega znanca. — In kaj jim rečeš? — Da se gredo kopat in da se potem dobimo v taborišču. Kaj bi pa ti rekel? Molčim. Pijemo kavo s špiritom, nekdo je odprl dozo kakaa in meša kakao s sladkorjem. Zajemamo kar z rokami, kakao ti zlepi vsa usta. Potem spet kava in spet špirit. — Henri, na kaj še čakamo? — Še en transport bo. Pa se še ne ve. — Ce pride, jaz ga ne grem razkladat. Ne zmorem. — Te je vzelo, kaj? Dobra Kanada?! Henri se dobrohotno smehlja in zgine v temi. Cez hip se vrne. — Prav. Samo pazi, da te esesovec ne najde. Kar tu boš sedel ves čas. Čevlje ti bom pa že jaz organiziral. — Daj mi mir s čevlji. Zaspan sem. Globoka noč je. Spet antreten, spet transport. Iz teme se izluščijo vagoni drug za drugim, preidejo pas svetlobe in spet izginjajo v mraku. Rampa je majhna, razsvetljeni krogi še manjši. Razkladali bomo po vrsti. Nekje ropotajo avtomobili, primi-kajo se stopničkam, črni kot pošasti, z reflektorji osvetljujejo drevesa. — Wasser! Luft! — 2e spet isto, zapoznela predstava istega filma: spet rafal iz brzostrelke, vagoni se umirijo. Samo nekakšno dekletce se je stegnilo skoz okence vagona do polovice, zgubilo ravnotežje in padlo na pesek. Za hip obleži kakor gluha, potem se vzdigne in začne hoditi v krogu, čedalje hitreje in hitreje, pri tem togo maha z rokami kakor pri telovadbi, glasno lovi zrak in monotono, zateglo cvili. Ko se je dušila, se ji je zmešalo. Ni dobro za živce, zato steče esesovec k njej in jo z okovanim čevljem brcne v hrbet. Deklica pade, potem jo še z nogo pritisne k tlom, izvleče revolver in ustreli enkrat in še enkrat: deklica obleži, nekaj časa še brca z nogami ob tla, potem se ne zgane več. Začeli so odpirati vagone. Spet sem pri vagonih. Od znotraj buhne topel, sladkoben vonj. Gora ljudi napolnjuje vagon do polovice; negibna je, strahotno zavozlana, pa še zmeraj izpareva. — Ausladen! — se razleže glas esesovca, ki se je izluščil iz teme. Na prsih ima obešen ročni reflektor. Posveti v vagon. — Kaj pa stojite vi tako bedasto? — in zažvižga palica čez hrbet. Zgrabim roko mrliča: njegova dlan se krčevito oklene moje roke. S krikom se iztrgam in zbežim. Srce mi razbija, v grlu me davi. Naenkrat me slabost pritisne k tlom. Cepim pod vagonom in bruham. Opotekam se, a se le prikradem v senco pod rampo. • Ilustracija: Vladimir Lakovič vXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXVXXXVXVVVVN^XVVVXXVXXXXXVXVXVXXXXXXX> Ležim na dobrem, hladnem železu tračnic in sanjarim o povratku v taborišče, o pogradu, kjer ni slamnjače, o spanju, vsaj kratkem spanju sredi tovarišev, ki to noč ne pojdejo v plinske celice. Nenadoma se mi zdi taborišče kakor kak zaliv miru. Ves čas umirajo drugi, človek sam pa kar še nekako živi, tudi jesti ima kaj, moč ima za delo, domovino ima, dom, dekle ... Luči migotajo kakor prikazni, reka ljudi valovi brez konca in kraja, motna, vročična, ponorela. Tem ljudem se dozdeva, da začenjajo novo življenje, življenje v taborišču in se psihično pripravljajo na težek boj za obstanek. Ne vedo, da bodo takoj umrli in da jim zlato, denar, briljanti, vse, kar tako skrbno skrivajo po pregibih in šivih svojih oblek, med podplati, v skritih delih telesa, da jim vse to ne bo več potrebno. Poklicni, rutinirani ljudje bodo grebli po njih, potegnili jim bodo zlato izpod jezika, briljante iz maternice in iz danke. Izruvali jim bodo zlate zobe. V močnih zabojih bodo poslali vse to v Berlin. Črne postave esesovcev hodijo mirno, službeno. Gospod z beležnico v roki dela še zadnje črtice, dokončuje številko: petnajst tisoč. Veliko, veliko avtomobilov je odpeljalo v krematorij. Zdaj končujejo. Mrliče, ki so naloženi vzdolž rampe, pobere še zadnji tovornjak, prtljaga je naložena. Kanada je obložena s hlebci kruha, z marmelado, sladkorjem, dišečimi parfumi in čistim perilom ter se razvršča za odhod. Kapo zaključuje polnjenje kotla za čaj z zlatom, raznimi svilami in s črno kavo. To je za stražnike pri vhodu! prepustili bodo komandos brez kontrole. Nekaj dni bo taborišče živelo od tega transporta: jedlo bo njegove šunke in klobase, sladkarije in sadje, pilo njegova žganja in likerje, hodilo bo v njegovem perilu, prekupčevalo bo z njegovim zlatom in z njegovimi torbami. Veliko bodo civilisti odnesli iz taborišča, v Slezijo, v Krakov in naprej. Potem bodo pripeljali cigarete, jajca, žganje in pisma od doma. Nekaj dni bo taborišče govorilo o transportu »Sosnov/iec-Bendzin«. To je bil dober, bogat transport. Ko se vračamo v taborišče, začenjajo zvezde bledeti, nebo postaja bolj in bolj prosojno in se nam odmika više in više, noč postaja svetlejša. Napoveduje se lep, vroč dan. Iz krematorijev se vlečejo mogočni stebri dima in se v višavah združujejo v ogromno črno reko, ki se neizmerno počasi vali prek neba nad Birkenauom in izginja za gozdovi proti Trzebini. Transport iz Sosnowieca že gori. Srečamo se z oddelkom SS, ki gre z avtomatskim orožjem , na izmenjavo straž. Zravnani gredo, človek ob človeku, ena gmota, ena volja. _ Und Morgen die ganze Welt... — pojejo na vse grlo. — Rechts ran! Na desno! — zadoni komanda od čela. Umikamo se jim s poti. KONEC Spored RTV Ljubljana za teden od 11. do 17. decembra 1961 PONEDELJEK 11. decembra 4^8.00 Dobro Jutro! (pisan 'ttt“eni spored) — 8.05 Kon-t 1*4 matineja — 8.55 Za mla-,I>4v5tlovedneže ~ 9-25 Zvočna Ha, a ~ 10-15 p°ie Zenski kvartet — 10.35 Sovjet->• .jb poljska zabavna glasba Trio orglic Andreja »tevbauerja - 11.15 Naš podli-H,. 11.35 Komorna glasba ftojJana Marije Škerjanca — Hpt-,anlcb Ravnik: Zimska in ka poje zbor Slovenske IVUnonije — 12.15 Radijska Hi. a Univerza — 12.25 Me-| ob 12-^5 — 13-15 ^bve-zabavna glasba — 13.30 v Jfbske, francoske popevke I' la1 S°dije Latinske Amerike J d'15 Dvajset minut za oboo li {iavlr — 11-35 Naši poslušal-Hl) ^tajo in pozdravljajo — j^avel Sivic: Divertimento Mtc^Vir In rirlrpstpt* t— 16.00 16.00 Ura operne glasbe — vas — 18.00 doma v-st — ro.ru Češki pia- Hllf, ntlSek Rauch - 18.45 Htil. univerza — 19 00 Ob-S vidiš, da mi ničesar ne morejo.« »Potem bi Pa J ostal pri tebi, za pomočnika.« 61. Nemci zaradi poguma in spretnosti partizanov v porušeni koči niso uspeli s prebojem partizanskih položajev. Preden so se znova uredili, so jih bolj pokretne partizanske čete obšle in znašli so se v križnem ognju. Veliko mrtvih in ranjenih so pustili na bojišču, ko so morali naglo zbežati v dolino. Komandant je sklical zbor bataljona. V sredo med tri čete so poklicali Binča in Toma. 62. V bataljonski zapovedi, ki se ji Je pridružila še brigadna, je bila za izredno junaštvo pohvaljena Tomova desetina, posebej pa še mitraljezec Binč. Komandant je šele zdaj opazil, da nosi Binč klobuk. Snel je titovko z glave in jo dal Binču. »Tole boš poslej nosil,« je rekel. Binč ni vedel, kam bi s klobukom, pa ga je zataknil za bluzo. Po zboru pa je Tomo izprosil komandanta, da je bil partizan prestavljen. , JjO' Po mitingu, ki so ga priredili v vasi, J® r»rlar»+ 'T' rvsm rffKCfatinn it ta mandant poklical Tomovo desetino v štab. je mo zelo težko, najbolj odgovorno naIog®>* j,o rekel. »Izbrali smo vas. Če pa mislite, je prenevarno, pa povejte. Šli bodo drugi.« prvič jezno pogledal komandanta. »Trije ^pili zani bi se morali preoblečeni v kmete vtiho1 v Gornji Kal in nenadoma napasti postoJ3 Trije proti petnajstim.«