ŠTEVILKA 5 LETO XL 1. FEBRUAR 2008 CENA 1.35 EUR I ÄE 1 >Wti L si^ Commerce "IšT" | \Zm d licu ®ßi@ im UK04MJE *§&mš$a 44ußc\t! 1 UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE I (g) 080 22 36 www.hp-commerce.si 1 KURILNO [QlIjCD®D3fe(lb3I)C9e[IIII8 ©3080 882® dB -gVf^^fTgTrrflnTa-^fOrflTimTffìrTrnfrrhTrrfh^ 0iB[lH^EEaa^™iT83nDaaidj) BENCINSKI SERVIS ZARJE Savinjska cesta 11 f/ E R A KOPLAS do PDA l/r\Ot AC rl n \ /aIahia DrnAnrnm.o ERA KOPLAS d.o.o., Velenje. Prešernova 10 °.°. I J Cene mesnih izdelkov veljajo do 15. februarja 2008 Zadirnga mozirje Krofi različnih dobaviteljev po ugodnih cenah! Rebrca 4.90 5.20JUR/ks Tjaša! Ob 8. rojstnem dnevu ti želimo veliko odkritij in čudežev ter neskončen ocean sreče. Pogumno in odločno stopaj življenju naproti m sledi svojim sanjam. Ti si naš sonček! Vedno ti bomo stali ob strani vsi, ki te napadamo s poljubčki! Prekajeni vrat 5.20 EUR/ks Šunka v mreži Naročila za kokoši rjave, ki bodo stare 18 tednov, oddajte v poslovalnici do srede, 13. februarja 2008. Dobava bo v petek, 15. februarja 2008. - Trsovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno - Trsovina Bočna, Bočna 129, Gornji Grad 4*62 EUR/ks Laška klobasa 584-51-32 584-50-05 Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3 584-75-09 Trgovina Rečica, Rečica 61, Rečica 583-51-35 Teh. trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno 838-80-43 Trgovina Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30 PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje 837-07-84 Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8 839-44-20 Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno 584-12-41 Železnina Luče, Luče 34, Luče 584-40-24 5imEr okna in vrata Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03 42 55 800 ( (C» oso 10 27 ) www.simer.si 8% zimski popust za PVC elemente!!! KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno obl >aki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 Žaga namizna profi - 53,40 € - PEPSI COLA 0,25l St., SAMO 0,29 € - voda OAZA rdeče grozdje 0.50I pvc 0,41 €/kos - voda za life JABOLKO 0,50l pvc 0,41 €/kos - ledeni čaj SOLA breskev 0,50l pvc 0,41 € - sir topljeni Slovenka 200g 1,90 € - sir gavda Celeia kg 5,87 € - prekajeni vrat b.k. v.p. Strašek kg 4,65 € - salama zimska Strašek kg 7,59 € - pršut extra bk Brozina 1/4 kg 9,90 € - pivo Laško - Union 0,501 st., SAMO 0,70 €/kos Možnost plačila tudi s kreditnimi karticami! OD 17.1. DO 29.3.2008 ~ TEDEN DNI LETOVANJA M•jlU'.l’.l'J » TERMAH OHMI*. PODČETRTEK ZA 4 OSEBE + karte za bazen ~ VIKEND PAKET .) j v termah 0LIMIA. PODČETRTEK ZA 4 OSEBE + karte za bazen ^ TRIJE ZABOJI JABOLK jAMMl'h SONARAVNEPRIDEUVE TOLAŽILNE NAGRADE ^ Žrebanje 31.3.2008 no radiu BAKLA fri ntn ao*w» i fetonte né SO i Upolntt kopemtk m f» tMtjtt Stroj brusilni 150 W -122,70 € I Stroj vrtalni 350 W - 63 € Steber betonski 270 cm (10x6 cm) 6 f/kom [**1 J £ £ Jj Izolacija isover 16 cm, | rola že od 19,59 € 2 bi za Vas/ Stiropor EPS 70 - 5 cm samo 2,90 €/m2 Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas ________U SREDNJA____________ { KNJIŽNICA ^----------CELJE------------- Prihaja era sivolase generacije Evropska in s tem tudi slovenska družba se stara. Evropa si bo tako v prihodnje še bolj zaslužila naziv »stara celina«, saj bo leta 2040 kar polovica Evropejcev starejših od 50 let. Danes generacija, ki je že »srečala Abrahama«, predstavlja 30 odstotkov celotnega evropskega prebivalstva in tega se je začela zavedati tudi marketinška industrija. Jean-Paul Tregner se je prav specializiral za generacijski marketing oziroma komunikacijo in prodajo za generacijo, ki je že dopolnila 50 let. Svoja spoznanja in nasvete je zbral v knjigi z enostavnim naslovom 50+ marketing. Tregner ugotavlja, da je pri marketingu za sivolaso generacijo zelo pomembno, da ponudnik ustreže stranki, sicer jo izgubi za vedno. Kupcem omenjene generacije ni všeč, če se omenja njihova starost, v principu ne želijo biti odvisni od kogarkoli ali česarkoli, oglasi zanje jih ne smejo spominjati na spremembe v zunanjem videzu, ki jih prinesejo leta, poleg tega pa nimajo radi niti precenjevanja niti podcenjevanja njihovih zmožnosti, saj se zelo dobro zavedajo, kaj (še) zmorejo. Kdor želi uspešno prodajati starejši generaciji, mora v strankah zbuditi občutek, da so pomembne oziroma nekaj posebnega. To je mogoče doseči s posebnimi popusti, z brezplačno dostavo na dom, s povračilom stroškov parkiranja, s članstvom v klubih ipd. Starejši kupci prisegajo na kakovost in se zelo neradi odločajo za nakup izdelkov neznanega izvora. Cenijo prijazno postrežbo in osebje, ki jim je pripravljeno nuditi dodatna pojasnila ali odgovarjati na njihova vprašanja - tudi večkrat, če je potrebno. Seniorji in seniorke z zanimanjem vzamejo informativno gradivo (letake, prospekte, brošure), če je na voljo, in zaupajo izdelkom, za katere prodajalci ponujajo jamstvo. In nenazadnje želi ta generacija tudi dostojne pogoje za preživljanje tretjega življenjskega obdobja, prav to pa je razlog za vedno večje povpraševanje po namestitvah v domovih za starejše. Zgornja Savinjska dolina s svojo lepo in sorazmerno čisto naravo vsekakor predstavlja zanimivo lokacijo, zanimanje za kapacitete v zaenkrat edinem tovrstnem objektu pri nas (v Gornjem Gradu) pa je očitno opogumilo tudi druge investitorje. Prihaja torej čas starejših. Tretja stran IZ VSEBINE: Aktualno: Novi domovi za starejše v naši dolini gotovo bodo...........4 Sa-Ša Gospodarska zbornica: Odslej samostojna pravna oseba....5 Upravna enota Mozirje: Vprašljiva smiselnost sobotnega dela.5 Občina Nazarje: Sanacija po poplavah poteka.......6 Občina Ljubno: Podpis pogodbe za izvajanje gasilske službe..........7 Gornji Grad: Potreba po mladih čebelarjih........10 Golte d.o.o.: Slediti ostalim smučiščem ali stagnirati?.... 11 Vrtec Nazarje: Dan odprtih vrat.................11 -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------——— > ISSN 0351-8140, leto XI, št. 5,1. februar 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. (---\ 3 V___/ STORITVE ZA STAREJŠE OBČANE Novi domovi za starejše v naši dolini gotovo bodo V Sloveniji se, kot opozarjajo strokovnjaki, zlomu ne bliža le pokojninski sistem, ampaktudi sistem institucionalnega varstva starejših. Bodoči upokojenci lahko torej po eni strani pričakujemo mizerne pokojnine, po drugi pa velike težave pri iskanju nastanitve v letih, ko ne bomo več zmogli samostojne skrbi zase. Že danes se število čakajočih v domove za starejše približuje številu vseh razpoložljivih mest, populacija pa se nezadržno stara. Pa vendar obeti za nastanitve ostarelih ne izgledajo povsem slabi. Po trenutnih informacijah se s tovrstno problematiko spoprijemajo kar v štirih zgornjesavinjskih občinah. POTREBA PO NOVIH NASTANITVAH STRMO RASTE V Sloveniji domovi za starejše trenutno premorejo okoli 16.500 razpoložljivih mest, število čakajočih pa je nižje le za 2.500 oseb. Potrebe na tem področju se drastično večajo in informacije o reševanju tovrstne stiske so več kot dobrodošle. Kot je bilo mogoče izvedeti na Občini Nazarje, je bilo pri njih že doseženo soglasje k opravljanju storitve institucionalnega varstva podjetju Dom starejših občanov Nazarje d.o.o., ki je v lasti družinskega podjetja Red-nak iz Šoštanja, večinskega lastnika podjetja Elkroj. Omenjeno podjetje želi zgraditi dom s 150 posteljami, nuditi domsko varslvo, varstvo nepokretnih in dementnih oseb ter dnevno varslvo starejših oseb. Ali bo podjetju na pristojnem ministrstvu uspelo pridobiti potrebno koncesijo, bo znano do konca februarja. Tudi županja občine Ljubno Anka Rakun je zatrdila, da je njihov občinski svet dal soglasje k opravljanju omenjene storitve privatnemu investitorju, ki želi na Ljubnem ravno tako zgraditi dom starejših občanov. Neimenovani investitor trenutno zbira potrebo dokumentacijo, več zaenkrat še ni znanega. V Mozirju prav tako poteka projekt, v okviru katerega bo nastal dom starejših občanov. Kot je povedal župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, so zemljišča že rezervirana in se pripravljajo na gradnjo načrtovanih objektov. V Zgornji Savinjski dolini pa že imamo tovrstno ustanovo v Gornjem Gradu. Podjetje Deos, lastnik Centra starejših Gornji Grad, želi svoje zmogljivosti še razširiti in sicerzdograditvijo oddelka za dementne stanovalce. Podjetje Deos se je na ustrezen razpis prijavilo že dvakrat, kljub očitni potrebi po povečanju obsega takšnih storitev pa ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tovrstne širitve ni odobrilo. Direktorica gornjegrajskega centra Francka Voler je povedala, da so se tokrat na razpis prijavili že tretjič, na odgovor še čakajo. POD STROGIM NADZOROM DRŽAVE Kljub očitnemu dejstvu, da se potrebe na tem področju večajo, pa država, po mnenju Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (Skupnosti), za delovanje domov za ostarele namenja premalo denarja. Vsekakor postajajo vse dejavnosti, ki se tičejo storitev za starejše občane, zelo dobra tržna niša. Oziroma, bi to bile, če ne bi država, kot menijo v Skupnosti, s svojo restriktivno cenovno in kadrovsko politiko onemogočala uspešno poslovanje domov in razvoj novih storitev pred vključitvijo v domsko varstvo. V Sloveniji je namreč otežen vstop Naša anketa So domovi starejših zadnja postaja na življenjski poti? Vedno več ljudi doživi visoko starost. Marsikdo ima v zadnjem življenjskem obdobju zdravstvene težave ali pa mu pešajo moči, tako da se ne more sam oskrbovati. Otroci, če jih ima, so cele dneve v službi. Tako starostniki postajajo vse bolj osamljeni in brez pomoči svojcev. Prav zaradi slednjega mnogi vidijo rešitev v nastanitvah v domovih za starejše občane. Ti namreč poleg zdravstvene oskrbe nudijo veliko možnosti za kvalitetno življenje: prireditve, družabna srečanja, duhovna oskrba. V njih ljudje niso osamljeni in sami, počutijo se vame. Pa se v domovih res da polno in kvalitetno preživeti jesen življenja? Franc Pečnik, Ljubija Sam sem še nekoliko premlad, da bi razmišljal o domovih starejših. Verjetno pa, če bo prišla bolezen ali se sam ne bom mogel oskrbovati, se bom odločil za odhod v dom starejših. Tam ti pomagajo in lahko, seveda svojim zmožnostim primerno, živiš polno življenje. Boža Podsedenšek, Mozirje Težko podajam oceno, kako se v domovih živi, ker zadeve slabo poznam. Imela sem sicer izkušnjo z moževo sorodnico, ki pa ni bila ravno zadovoljna z bivanjem v tem zavodu, ker je imela sostanovalko. Prepričana pa sem, da je kvaliteta namestitve v domovih odvisna od finančnih sredstev, ki jih starostnik za to nameni. Če imaš toliko, da imaš svojo sobo in živiš samostojno, potem lahko živiš kvalitetno in polno življenje. Sem pa mnenja, da dokler si sam sebi kos, je najbolje biti doma. Tudi sama, dokler bi imela izbiro, se za dom ne bi odločila. Marko Jelaš, Varpolje Nekaj domov sem spoznal kot gradbenik, ko sem tam izvajal različna gradbena dela, zato sem prepričan, da to niso hiralnice. Ljudje lahko tam živijo polno in kvalitetno življenje. Verjetno bom tudi sam preživel svoj zadnji del življenja v taki ustanovi in s tem razbremenil svojce. Fanči Pahovnik, Rečica ob Savinji Sama sem še premlada, da bi razmišljala o svoji jeseni življenja. Bivanje v domovih se mi osebno zdi bolj hiralnica za tiste, ki so od njih odvisni, saj tja odideš, ko si odvisen od tuje pomoči. Vsi tisti, ki so tam, se namreč zavedajo, da je to njihov zadnji postanek na poti življenja. Zato se lahko zaposleni v domovih starejših občanov še tako trudijo, da jim olepšajo bivanje, je to za starostnika hiralnica. Zato upam, da mi tudi v moji pozni starosti ne bo treba živeti v takem zavodu. Jožica Strojanšek, Doborovlje Ponudba v domovih je odvisna od finančnih sredstev, kijih starostnik lahko da. Mislim, da se ravno po tem domovi razlikujejo, vendar pa to niso hiralnice. Tam lahko starostniki tudi polno živijo. Če bi bila finančno sposobna in če ne bi imela nikogar od domačih, ki bi mi pomagal, se bi verjetno tudi sama odločila za odhod v tako ustanovo. Jože Pančur, Krnica Danes so domovi starejših občanov že zelo kvalitetni in starostnikom nudijo popolno oskrbo. Vendar sam tam ne bi želel preživeti svoj konec življenja, saj, dokler si doma, občutiš svobodo in nisi z ničemer omejen. Seveda pa, če bi bil toliko bolan, da bi bil odvisen od drugih, bi bil prisiljen izkoristiti možnost bivanja v domu, ker lahko le tako razbremeniš svojce. Pripravila: Marija Šukaio, foto: Ciril M. Sem zasebnim podjetjem, ki bi se nudenja storitev starejšim lotila podjetniško, torej s ciljem po finančnem dobičku. Pri nas so tovrstne storitve pod strogim nadzorom države, definirane so kot izključno nepridobitna dejavnost, vsaki dobički pa se morajo vlagati striktno v razvoj. Potrebna je torej pridobitev koncesije, poleg tega pa so strogo nadzorovane tudi cene teh storitev. V Skupnosti opozarjajo, da je zaradi omejenih sredstev in zaradi cene oskrbe, kije z vidika domov kot izvajalcev prenizka, zagotavljanje nadaljnje kakovosti storitev pod vedno večjim vprašajem. Po vsej Evropi se pojavlja trend vlaganja zasebnikov v gradnjo do- mov, kar je povsem razumljivo, saj gre za dejavnost, ki bo ponujala vedno bolj gotov in navsezadnje reden dohodek, da povpraševanja, ki že presega ponudbo, sploh ne omenjamo. Starostniki pa predstavljajo občutljiv trg in navsezadnje populacijo, ki jo država mora ščititi. Zato ukrepi države, ki regulirajo trg, gotovo niso povsem napačni, vprašljive pa so posledice teh ukrepov. Če imamo na eni strani hudo pomanjkanje namestitev za starostnike, na drugi pa velik interes zasebnega kapitala za povečanje teh namestitev, je na ramenih vlade oziroma države, da najde rešitev, ki bo primerna za obe strani. Tatiana Golob UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Vprašljiva smiselnost sobotnega dela Minister za javno upravo dr. Gregor Virant ugotavlja, da je bila uvedba sobotnega dela upravnih enot pravilna. Upravne enote so imele prve sobote v mesecu v pov-prečju malo manj kot 4.000 strank, kar na letni ravni pomeni približno 48.000 strank, povprečno pa je na eni upravni enoti delala četrtina zaposlenih. Pri drugih organih državne uprave je bil obisk manjši, a odprava delovnih sobot po Virantovem mnenju vseeno ne bi bila upravičena. S tem bi po ministrovem prepričanju razočarali okoli 12.000 strank, kolikor jih na letni ravni pride po storitve. Na območju Upravne enote Mozirje so v začetku ob sobotah delali vsi organi javne uprave, razlaga višja svetovalka Terezija Plaznik, vendar seje hitro pokazalo, da nekatere službe niso imele strank, zato imajo uvedeno dežursh/o na sedežu območnih enot. To so zavod za zaposlovanje, zavod za zdravstveno zavarovanje in geodetska pisarna, vse sobote pa so v mozirskem upravnem centru strankam na voljo delavci upravne enote, davčnega urada, centra za socialno delo in mozirske občine. »Na upravni enoti smo imeli ob sobotah skupaj 175 strank, posredovali pa smo 26 telefonskih informacij. Največ strank smo beležili v poletnih mesecih, v času, ko ljudje Višja svetovalka Terezija Plaznik: »Namen povečanja števila delovnih ur in dni je predvsem približati upravne storitve ljudem, ki teh storitev ne morejo opraviti med tednom.« (foto: EMS) menjajo osebne izkaznice in potne liste. Nadalje ugotavljamo, da je večina strank iskala storitve na upravnih notranjih zadevah, to je na matični službi in prometu. Dobro je obiskana tudi informacijska pisarna, na ostalih področjih delaje bilo število strank minimalno,« pojasnjuje Plaznikova in dodaja, da z vidika celotnega upravnega centra resno razmišljajo o dodatni racionalizaciji sobotnega dela, saj naj bi bilo z boljšo organizacijo dela možno doseči enake rezultate. Savinjčan GZS SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA VELENJE Odslej samostojna Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Upravni odbor GZS Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje se je v ponedeljek, 28. januarja, zbral na svoji peti redni seji. Taje bila hkrati tudi zadnja, saj bo zbornica poslej samostojna pravna oseba. Postopke za ustanovitev samostojne zbornice, ki so potekali po rokovniku, so pričeli že lani. V skladu s sprejetim sklepom je bila SŠOZ kot organizacijska enota Gospodarske zbornice Slovenije ukinjena. Savinjsko- šaleška gospodarska zbornica, kot se imenuje sedaj, je formalno pričela s poslovanjem t. februarja. Prevzela je tudi člane ukinjene zbornice. Na seji so predstavili še dve visokošolski ustanovi, ki s študijem v Velenju začneta jeseni. Razvojne usmeritve Premogovnika Velenje je podrobneje predstavil direktor dr. Milan Medved. 0 tem več v naslednji številki Savinjskih novic. Marija Lebar BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si EIC-jan-38 Romunsko podjetje, specializirano na področju svetovanja in izvajanja konstrukcij, vodovodnih in električnih inštalacij, išče partnerje za skupne posle. EIC-jan-40 Poljski proizvajalec lesenih hiš išče poslovne partnerje. EIC-jan-45 Italijansko podjetje, specializirano na področju prodaje naravnih, ekoloških izdelkov (igrač, gospodinjskih potrebščin), išče proizvajalce in tržne posrednike. EIC-jan-48 Poljski proizvajalec kovinskih delov za traktorje išče partnerje za proizvodnjo sodelovanje. EIC-jan-49 Rusko podjetje, dejavno na področju proizvodnje živil išče tržne posrednike. EIC-jan-50 Italijansko podjetje, specializirano na področju inovativnih sistemov in opreme za žice in kable, išče tržne posrednike. EIC-jan-51 Slovaško podjetje, dejavno na področju zbiranja, transporta, recikliranja in sortiranja papirja, plas- tike, gume in stekla, išče tržne posrednike. EIC-jan-53 Finsko podjetje, dejavno na področju čistilnih naprav, išče tržne posrednike. EIC-jan-54 Turško podjetje, specializirano na področju proizvodnje tekstilnih izdelkov, ponuja storitve tržnega posrednika. EIC-jan-55 Romunsko podjetje, specializirano na področju proizvodnje plastičnih izdelkov, išče tržne posrednike. EIC-jan-56 Poljsko podjetje, specializirano na področju proizvodnje lahkih kovinskih konstrukcij in kovinskih ohišij, ponuja svoje podizvajalske storitve. EIC-jan-59 Turški proizvajalec in izvoznik kvalitetnega pohištva za kopalnice in jedilnice, išče uvoznike. EIC-jan-62 Turški pridelovalec krompirja in čebule išče uvoznike. EIC-jan-65 Turško podjetje, dejavno na področju proizvodnje kopalniškega pohištva in sanitarnih izdelkov, išče uvoznike. OBČINA NAZARJE Kljub pomanjkanju sredstev sanacija po poplavah poteka V občini Nazarje je bila škoda, ki jo je povzročila septembrska katastrofalna vodna ujma, ocenjena na 2,5 milijona evrov, na občinskem računu pa se je doslej nabrala desetina potrebnega denarja za celovito sanacijo prizadetega območja. V tej fazi računajo še na kakšnih 200 tisoč evrov namenskih sredstev za urejanje vodotokov. Direktor občinske uprave Samo Begič razlaga da so glavnino sredstev (254 tisoč evrov) prejeli iz predhodnega delnega programa odprave posledic poplav, računajo pa še na sredstva iz rednega programa. »Ob tem je potrebno povedati, da so sredslva odobrena, podpisana je tudi pogodba, vendar denarja še nimamo. Dela se kljub temu izvajajo. Tako smo izvedli 250 metrov kanalet na lokalni cesti Za-vodice-Čreta, velik del tega denarja bo namenjen popravilu vodovodnega omrežja v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti. Na lokalni cesti Rovt-Špitalič je zgrajen nov most in sanirana poškodovana lokalna cesta Vransko-Lipa-Šmartno. Ure- jena je javna pot Potok-Prodnik-Vrbin, enako velja za javno pot pri nazorskih blokih,« pojasnjuje Begič. 40 tisoč evrov, kolikorjihje nazorska občina doslej prejela od kmetijskega ministrstva, je namenjenih za sanacijo javnih gozdnih cest, ministrstvo za okolje in prostor je namenilo še 18 tisočakov za sanacijo plazov v Potoku in Rovtu pod Menino. Iz istega naslova se sanirajo ceste Zavodice-Čreta, Sv. Jošt in v Spodnjih Krašah. Za odpravljanje posledic na gospodarski javni infrastrukturi je služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko namenila 76 tisoč evrov, s katerimi so po Be-gičevih besedah poskrbeli za zago- Direktor nazarske občinske uprave Samo Begič: »Grozeči plazovi so ogrožali stanovanjske hiše, zato smo morali ukrepati, čeprav finančni vir še vedno ni zagotovljen (foto: EMS) tovitev osnovnih življenjskih pogojev, kot so pitna voda in prevozne ceste ter mostovi. »Za obnovo doma kulture je Občina iz proračunske rezerve namenila dobrih 21 tisoč evrov, k temu znesku je potrebno prišteti še 7 tisoč evrov pomoči BSH Hišnih aparatov. Poleg tega je Občina najbolj prizadetim posameznikom zagotovila solidarnostno pomoč v skupni višini 11 tisoč evrov, 5 tisoč evrov je prispevala Liberalna demokracija Slovenije in 137 evrov Slovenska demokratska stranka. 18 tisoč evrov iz naslova Skupnosti občin Slovenije smo namenili za obnovo gospodarske javne infrastrukture,« dodaja Begič in istočasno zavrača očitke o (pre)počasni sanaciji. Povzročena škoda je po obsegu in finančno tako velik zalogaj, da vseh težav preprosto ni možno odpraviti z enim zamahom. Savinjčan Društvo harmonikarski orkester Primož Zvir Vabimo Vas, da^e#edswit^| UgaJradicionalni prireditvi Pokaži kaj znaš, ki bo na Recicrob^Savinji, 16. februarja ob 15. utr**5 v kulturnem domu. Pridite tako mlajši, kot tudi starejši pevci, ansambli, instrumentalisti, plesalci in humoristi. Prijavite se lahko Darji Vrhovnik, Pameče 100b, 2380 Slovenj Gradec, telefon 031- 321-993, studio@melopoja-vrh.si ali Mariji Šukalo 031-459-872, marija.sukalo@siol.net 6 ___ e-uprave UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Novosti Občanom so gotovo poznana prizadevanja države za poenostavitev postopkov, ki jih povzroča zakonodaja. V ta namen deluje državni portal Republike Slovenije e-uprava in državni portal e-VEM: Vse na enem mestu, kjer lahko občani brezplačno uredijo vse potrebno za registracijo samostojnega podjetnika (s.p.). Na voljo je preko dvesto vstopnih točk, kjer delujejo referenti, svetovalci za pomoč pri izvedbi storitev, kijih ponuja portal e-VEM. Točke VEM delujejo pri različnih institucijah v okviru agencij za javnopravne evidence, upravnih enot, davčnih uprav, obrtnih zbornic... Od 1. februarja bo mogoče na vstopnih točkah VEM in pri notarjih opraviti tudi vse postopke v zvezi z ustanovitvijo gospodarske družbe. Pri točki VEM je mogoče vložiti predlog za vpis ustanovitve d.o.o., če se vložki plačajo samo v denarju - z nakazilom na bančni račun (najmanj 7.500 evrov), če se družbena pogodba ali akt o ustanovitvi sklene na obrazcu VEM, v katerem vsebine ni mogoče spreminjati, in pri enoosebni d.o.o., če družbenik želi voditi elektronsko knjigo sklepov. Pri notarju je treba opraviti postopke v zvezi z ustanovitvijo družbe, ki ni organizirana kot d.o.o., na primer družbo z neomejeno odgovornostjo, ko-manditno ali delniško družbo, ali d.o.o. (v drugih primerih). Na območju Upravne enote Mozirje so točke VEM pri Upravni enoti Mozirje, Območni obrtni zbornici Mozirje, Savinjsko-šaleški območni razvojni agenciji v Nazarjah in pri notarju v Mozirju. Na sledečih naslovih so na voljo vse podrobnejše informacije, tudi v obliki opomnika s podatki v zvezi z gospodarsko družbo, ki jo želijo ustanoviti: seznam točk VEM: http:// evem.aov.si/sp./infoVstopneTo-cke.evem in seznam notarjev: http:/ /www.notar-z.si/seznam.DhD. ID [ •' OBČIN» LJUBNO Podpis pogodbe za izvajanje gasilske službe Gasilci so pogodbo o izvajanju lokalne javne gasilske službe sicer podpisali, vendar pomislekov pred tem ni manjkalo (foto: EMS) Občina Ljubnojeza izvajanje lokalne javne gasilske službe med prvimi v Zgornji Savinjski dolini podpisala pogodbo o izvajanju tovrstne službe in tudi tokrat pooblastila prostovoljna gasilska društva z Ljubnega, Radmirja ter Okonine. S pogodbo, ki sojo podpisali županja Anka Rakun, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar in predsedniki društev Slavko Fludernik, Marinko Jurič in Franc Govek, podpisniki urejajo vsebino, obseg, način ter financiranje gasilske službe na celotnem območju občine Ljubno. Občina je v letošnjem proračunu sredstva za osnovne naloge že razdelila. Županja Anka Rakun je tudi ob tej priložnosti poudarila, da gasilci opravljajo humanitarno dejavnost, kjerje potrebno imeti znanje in se žrtvovati za druge ljudi. »V letošnjem letuje na investicijskem spisku PGD Radmirje, kjer želijo nabaviti novo motorno brizgalno. V letu 2009 slavijo Okoninci 70-letnico društva, tako da so v načrtu razvojnih programov sredstva tudi za te namene,« je razkrila investicijske načrte županja in ob tem poudarila, da vsem željam in potrebam ni mogoče takoj ugoditi. Tega dejstva se zavedajo tudi gasilci, kljub temu so prepričani, da je Občina Ljubno v zadnjih letih odločno premalo sredstev namenila za nakup osebne zaščitne opreme. »Vsaka Občina ima določene prednosti in tudi pomanjkljivosti. Na Ljubnem je dobro poskrbljeno za redno delovanje društev in zveze, vendar tukajšnji gasilci ugotavljajo, daje Občina vzadnjem petletnem obdobju premalo investirala v osebno zaščitno opremo,« je v nekoliko diplomatskem tonu predsednik zgornjesavinjskih gasilcev Janko Žuntar razkril glavno težavo gasilcev iz ljubenske občine. Enakega mnenja je tudi občinski poveljnik Bogomir Terbovšek, še bolj odločen pa je bil poveljnik osrednjega ljubenskega društva Tomaž Vrečar, prepričan, da v zadnjih letih lokalna skupnost ni namenila niti tolarja oziroma evra za nakup osebne gasilske opreme. Po njegovem sta Občina in županja, ki je odgovorna za ljudi, naredili odločno premalo. Dokaj jasna in enotna stališča gasilcev so nekoliko presenetila županjo Anko Rakun, kije poveljnike pozvala, da naredijo program, ki naj bi bil osnova za zagotavljanje sredstev in ob tem spregledala, da ima takšen program v predalu že od leta 2006. Savinjčan NARAVOVARSTVENA ZVEZA SMREKOVEC Predstavitev letaka in letna skupščina V kulturnem domu v Šoštanju je v četrtek, 24. januarja, Naravovarstvena zveza Smrekovec javnosti predstavila letak z naslovom Ukrepaj zdaj!, s katerim želijo prebivalstvo še bolj seznaniti s škodo, ki jo na območju smrekovškega pogorja povzročajo motorizirani obiskovalci. Hkrati so izvedli tudi redno letno skupščino. Čeprav je letošnja zima spet dokaj mila, je na Smrekovcu dovolj snega, da nekateri motorizirani obiskovalci, zlasti lastniki motornih sani, drvijo po zasneženih pašnikih in gorskih poteh. V Zvezi, ki jo sestavljajo Planinsko društvo Šoštanj, Savinjsko gozdarsko društvo in Lovska družina Smrekovec Šoštanj, ugotavljajo, da se kljub nenehnemu prizadevanju za ureditev tega problema število motornih sankačev po hribovskih brezpotjih nenehno veča. Z brezobzirno vožnjo često ogrožajo ostale obiskovalce, s hrupom pa delajo neprecenljivo škodo divjadi, zlasti gozdnim kuram, ki so v zim- skem času še posebej občutljive. Vsaka nepričakovana izguba energije (zaradi strahu in bega) je lahko za živali usodna. Kljub zakonodaji, ki opredeljuje način uporabe motornih vozil v naravnem okolju, so kazni nizke, kršitelje pa je skoraj nemogoče zalotiti pri dejanju samem. Da bi problem še bolje predstavili širši javnosti, so pri Zvezi izdali letak, ki ima »temno« in »svetlo« stran. Na temni strani je predstavljena škoda, ki jo vandalsko obnašanje nekaterih vnaša v prostor, ki je v varstvenem območju Natura 2000. Na svetli strani letaka pa je prikazano naravi prijazno zahajanje v gore in sobivanje s takim okoljem. Občinstvo si je poleg tega tudi ogledalo film Zavzemimo se za Smrekovec. V razpravi so poleg članov Zveze sodelovali še predstavniki policije in Gozdarske inšpekcije, ki so problematiko osvetlili vsak s svojega zornega kota. Zlasti so poudarili, da je kršitelje težko dobiti pri dejanju. Izpeljali so tudi tretjo redno skupščino. V minulem obdobju je nekaj članov upravnega odbora zaradi delovnih obvez, dva pa žal zaradi smrti, zapustilo njihove vrste. Zato so vrzel zapolnili z novimi člani, ki bodo delovali vsaj do konca mandatnega obdobja leta 2009. Naravovarstveno zvezo Smrekovec bo odslej vodil dosedanji podpredsednik Iztok Hrastel. Marija Lebar Problematiko na območju smrekovškega pogorja so osvetlili z več zornih kotov (foto: Martina Pečnik) 0 JOŽE NAPOTNIK, SLIKAR IN SCENSKI MOJSTER Ko oči slišijo ... svet Jožeta Napotnika Jože Napotnik (foto: Jože Miklavc) Le kdo ne pozna Jožeta Napotnika, slikana in »scenskega mojstra velikega formata«, ki že dolga leta ustvaija na slovenski estradni in predvsem glasbeni sceni. V idilični vasici Gavce, v občini Šmartno ob Paki, je pognal v letu 1938. Na domačiji Zim je že kot mladenič namočil čopiče in se nato skozi dolga desetletja dokazoval z vse večjimi uspehi. Veliko kasneje, po uspešni delovni karieri vGoren-ju, ko seje odločalo o njegovi lepši usodi, seje "zastrupil" s slikanjem na velika platna in ustvarjanjem naravnih scen za različne potrebe najpomembnejših izvajalcev narodnozabavne glasbe, gledališč in televizijskih študijev. Sredi februarja bo obeležil svoj sedmi križ, še ves vnet za delo in navdušen z novimi idejami. Pol stoletja trdega dela slikarja, aranžerja in producenta velikih odrskih scen mu ni vzelo te ustvarjalne energije. Pred dnevi smo se z njim pogovarjali o njegovem delu. - Kdaj ste prvič začutili sposobnost likovne predstave in tovrstne ustvarjalne vneme? Že v osnovni šoli sem imel uspehe pri predmetu risanje, menda sem bil najboljši za ta predmetna vsej šoli. Zelo uspešno sem naslikal Mostišče ter portret Prešerna. Največjo vzpodbudo pa mi je namenjal takratni ravnatelj Drago Kotnik. To je bilo povsem dovolj, da se je moja poklicna pot že v osnovni šoli usmerila proti negotovi prihodnosti slikopleskarstva in kasneje slikarstva. - Kateri mejniki so bili za vaše življenje najbolj odločilni? Zagotovo moje rojstvo leta 1938, ko sem bil kot dvojček skoraj pogubljen, žal pa je v resnici umrl bratec. Zato sem najbrž prevzel dvojno vlogo. Zelo srečen sem bil ob dokončanju šole za slikarje pri Obrtni zbornici Celje in postal pomočnik v letu 1956. Delo za Rudnik lignita Velenje in kasneje, najdaljše obdobje v Gorenju, so bili moja pretežna delovna preokupacija. Ob zimski olimpiadi vSarajevu sem opravil velikansko delo, za malo Guinnessovo knjigo rekordov, če bi obstajala. V Planici sem izdelal največji, kar 90 metrov velik reklamni napis Gorenja. Za to evropsko firmo sem opremil kar 2.640 poslovnih vozil z reklamnimi barvami, logotipi in napisi. Pomemben dogodek je bil tudi prva televizijska oddaja Šimekova Marjanca, v kateri sem predstavil eno svojih najlepših scen velikega formata. Zagotovo pa je ena najlepših letnic v mojem življenju srečanje s sedanjo ženo Milico, saj najina ljubezen greje, traja in vztraja. Brez nje si težko predstavljam svojo uspešno kariero v zadnjem obdobju pred upokojitvijo. - Ste kdaj prešteli vsa vaša dela, slike, scene... Koliko tisoč kvadratnih metrov ste pokrili z vašim neutrudnim čopičem? Ne, žal ne, saj je moja burna produkcija zares obsežna in ni bilo časa ustvarjati kakšnih bilanc. Zagotovo pa vem, da sem naslikal na tisoče slik, največ v tehniki acryl na platno, ustvaril sem preko 500 scenskih platen velikega formata. Imam kar 400 posnetih scen, skupaj s televizijskimi nastopi In prireditvami s tv kamero. Lep kup izdelkov, ki me vedno znova in znova vzpodbujajo in tudi navdušujejo. Če se izrazim po »nogometno«, najbrž sem naredil toliko slik in scen, da bi prekrile več velikih nogometnih igrišč. - Katera zvrst dela vas najbolj privlači in zadovoljuje? Celotna podoba narave, naravni motivi, pejsaži, scene, ki so v naravi vedno dovršene, dokler jih ljudje ne prizadenemo s svojimi posegi. Tudi odrske in televizijske scene so zame vedno del te ponovitve narave, predvsem tudi zgodba celotne vsebine neke predstave. Vedno hočem vedeti, kako je kakšna predstava, prireditev ali televizijska oddaja zgrajena, da nato s simbolnimi elementi narišem prizorišče, ki prekriva dobršen del dogajanja na odru. Tako ima fotografska ali televizijska kamera kje odpočiti svoje oko. Seveda predvsem tudi gledalci na teh prireditvah in oddajah. - Vas politika zanima, kakšen odnos imate do nje? In do slovenske kulture? Do kulture v politiki? Svoj čas sem bil na lokalni ravni celo sam zagret politični akter, celo idealist. Razslojevanje na te in one, brezmejno bogatenje posameznikov in revščina, ki smoji priča neposredno med nami, so procesi, ki so odšli povsem drugam, od pričakovanj Slovenčevo naši novi ureditvi, demokraciji in tržnem vedenju. Pokradli nam niso le bogastvo, vzeli so nam dostojanstvo! Ali se naj kot preprost človek in kot kulturnik identificiram s takšnim stanjem? Nikoli! Zaničujem takšno vedenje slovenske vodilne politike. Zato se obračam bolj v kulturo in poslanstvo slike ter likovne umetnosti v kulturne namene. To me pomirja. PGD MOZIRJE Mozirski gasilci dajejo besedo mladim 26. januarja je mladinska komisija PGD Mozirje pripravila in s pomočjo mladih gasilcev tudi uspešno izvedla zbor mladih. Iz poročil o aktivnostih pionirjev in mladincev v letu 2007je razvidno, da so bili zelo aktivni ter da imajo željo tako delovati tudi v prihodnje. Zbor je s svojo prisotnostjo in pohvalnimi besedami počastil tudi mozirski župan Ivan Suhover-šnik. Dejal je, da občini ni težko podpirati dejavnos- ti društva s tako plemenitim poslanstvom in odgovornim vodstvom, ki skrbi za podmladek, ki bo nekoč prevzel vodenje društva. Mentorji in člani mladinske komisije so s predstavitvijo načrta dela za leto 2008 pokazali, da se zavedajo pomena vzgoje mladih v sproščene, a odgovorne člane s široko paleto znanja in občutkom za sočloveka. Med smernice za delovanje vtekočem letu so zapisali udejstvovan- je na kulturnem področju, poudarek na prometni varnosti, spoznavanje delovanja drugih društev, še vedno pa na prvem mestu ostaja gasilstvo in pomoč bližnjemu. Mladi so med drugim na zboru sprejeli sklep, da medse sprejmejo kar 40 novih vrstnikov. S tem se bo število mladih članov v PGD Mozirje povzpelo na 87. Roman Čretnik ml. Intervju, Ljudje in dogodki [ ■ Kako doživljate svoja zrela leta, prvo starost? Kaj je to starost (se segavo ujezi)? Nekateri so mladi že stari, nekateri mladi v visoki starosti umrejo. No, sploh ne umrejo, kar odidejo s te scene. Tudi sam tako doživljam tole... Saj sploh nimam časa poslušati svojega staranja. Ko delam, mislim na stotero stvari, analiziram, ocenjujem, predvidevam, vsebinsko kalkuliram in se poglabljam v detajle. Najmlajše se počutim, ko slišim izraze zadovoljstva preprostih ljudi, povezanega z mojim delom, mojim odnosom do njih in do druženja. In tisto, ko oči slišijo... ter seveda vrh planine, ko zadiham z vsemi pljuči. Brez stika z gorami bi se menda res počutil starega. - Načrti, želje? To, kar delam, bi delal še enkrat, če bi se še enkrat rodil. Pa saj sem se skoraj še enkrat rodil, ko meje iz zdravstvenih težav izvlekla dr. Zorče-va. Zdi se mi, da s svojim delom in poslanstvom osrečujem ljudi. Ti mi to zadovoljstvo vračajo. Noben denar ne more nadomestiti tega občutka. Torej bom slikal in skladal moje zamisli na odrih, dokler bodo ljudje s tem zadovoljni in bom to zmogel. Brez čopiča in »pofarbanih« rok sploh nisem jaz. - Odločitev za spektakularno praznovanje, ki je pred vami 16. februarja v kulturnem domu v Velenju? Ko oči slišijo ... svet Jožeta Napotnika? Za praznično slovesnost so se namesto mene odločili bolj drugi kot sam. Naredil bom simbolično razstavo novih slik - menda jih moram v teh dneh še ustvariti - skupaj bomo s prijatelji in ljudmi, ki so zaslužni za moje pestro življenje in uspehe. Silvo Teršek me namerava javno izprašati, a ste ga vi že prehiteli. Vsem nam pa bodo zapeli in zaigrali umetniki Nuša Derenda, ansambel Spev in drugi, s katerimi se skupaj družimo ob najinih scenah (Napotnik je povedal, da jih v zadnjih letih ustvarjata skupaj z ženo Milico). Spregovorili bodo še ljudje, ki so me vodili za rokav: Rajko Djor-djevič, Vinko Šimek, prof. dr. Metka Zorc in župan moje »fare«, Alojz Podgoršek. Pogovarjal se je Jože Miklavc MOZIRJE Za lažjo pomo< človeku v nesreči Minuli konec tedna je 19 tečajnikov iz osnovne šole Mozirje in dveh prostovoljnih gasilskih društev, Mozirje in Gornji Grad, z uspešno opravljenim izpitom zaključilo tečaj nudenja prve pomoči. Obsegal je 70 ur predavanj in praktičnih vaj, skozi katere so pridobili temeljna znanja nudenja prve pomoči in oživljanja ponesrečenih oseb. Podobne ekipe bolničarjev bi morale delovati v sestavu vseh občinskih štabov civilne zaščite in večjih organizacij, a temu ni tako. Vse prevečkrat je težko poiskati finančna sredstva za plačilo tečaja in čakati trenutek, ko pride do nesreče. Takrat pa, koje morebiti za koga že prepozno, ni težko poiskati potrebnih sredstev. Pod strokovnim vodstvom Darje Es, predavateljice z licenco, so tečajniki zadnjih nekaj mesecev sobotne dopoldneve posvetili prido- Na zaključnem preverjanju znanja so tečajniki pokazali tudi praktično znanje (foto: Benjamin Kanjir) bivanju osnovnih znanj, ki jim lahko pridejo prav predvsem ob večjih nesrečah in naravnih katastrofah, tudi doma ob morebitnih nesrečah ali pri njihovem delu. Vsak človek bi moral posedovati vsaj osnovne veščine pomoči ob morebitnih nesrečah, saj se z njimi dnevno srečujemo. Največkrat na cesti, kjer pa izkaznica o opravljenem tečaju prve pomoči v sklopu opravljanja vozniškega izpita večinoma nič ne koristi. Na zaključnem preverjanju znanja so morali tečajniki najprej opraviti pisni test, nato pa po pogovoru z zdravnikom iz Šoštanja Ivanom Urbancem pokazati tudi praktična znanja. Na modelu so dokazali znanje oživljanja in obvezovanja različnih poškodb. Z opravljenim izpitom so postali zakonsko obvezani, da bodo ob morebitnih nesrečah vedno na voljo in pripravljeni nuditi svojo strokovno pomoč. Benjamin Kanjir Le kaj se vam zgodilo je, nadučitelji mozirski, od Mozirjanov s kipi počaščeni, v vse občinske kronike vneseni? Pravijo, da noč ima svojo moč. In to ste tokrat sami doživeli. Iz sobote na nedeljo vaši obrazi onečaščeni, s pustnim sprejem ozaljšani, s cigaretnimi ogorki zamazani in z nedolžnimi rožicami na glavah pokriti. Prišli so vandali iz vseh strani, da škodo bi vam, hramu učenosti in vsem iz Mozirja delali. Pa niso le vas, dragi predniki, se lotili, saj so tudi smetnjake, polne smeti prevrnili, luči so polomili, se oken lotili in stekla razbili. Pa tudi tojim ni bilo dovolj. So vzeli si čas, da vnesli bi nemir med nas. Tudi cvetlična betonska korita jim niso ušla, jih čakala je kruta usoda, da v črepinjah so jutro sončno dočakali. Le kaj vsem tem, ki iz objestnosti škodo delajo, poreči gre? Nič, saj sramu nimajo, jim srca zgolj takrat zapojo, ko nedolžnim škodo delajo. Pregovor pravi, da za vsako »rit šiba raste«, tudi za vse te se bo našla. Pa za tiste, ki klopce v parkih lomijo, za vse tiste, ki otrokom igrala kvarijo, za vse, ki drugim nesrečo povzročajo, ob cesti znake lomijo in še in še. Benjamin Kanjir ČEBELARSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Potreba po mladih čebelarjih Promocija medu domačih čebelarjev in doseganje ustrezne cene v primerjavi z medom pogosto dvomljivega izvora na policah velikih trgovcev ostaja, poleg izobraževanja in pridobivanja mladih čebelarjev, ena glavnih nalog gornjegrajskega čebelarskega društva. Na območju celotne občine Gornji Grad trenutno čebelari 37 čebelarjev s približno 450 do 500 čebeljimi družinami. Gre predvsem za starejšo populacijo čebelarjev, saj je njihova povprečna starost 60 let, kar je vse prej kot optimističen obet za prihodnost čebelarjenja na tem območju. Zaradi tega predsednik društva Franc Bezovšek na prvem mestu vztrajno izpostavlja potrebo po izobraževanju in pridobivanju mladih čebelarjev. Temu sledi pomoč društva pri zdravstveni zaščiti čebel, za kaj več, tako Bezovšek, ni denarja. V preteklem letu jim je Občina Gornji Grad za delovanje namenila 700 evrov in tudi sicer se Bezovšek o sodelovanju z lokalno skupnostjo izraža pohvalno. »V preteklem letuje bila letina srednje dobra. Zaradi izredno mile zime so se čebele hitro razvijale, kar pomeni, da seje hitro razvijal tudi uničujoči zajedavec varoja, katerega zdravimo po navodilih in z zdravili, ki jih predpisuje veterinarska stroka,« je na letnem občnem zboru med drugim dejal Bezovšek, zadovoljen s sodelovanjem med čebelarji znotraj Savinjsko-šaleške regije. Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Marko Purnat je izpostavil številna izobraževanja za zatiranje varoje. Ukrepi gredo v smeri naravnega zdravljenja vendar, kot rečeno, ima zadnjo besedo veterinarska stroka. Purnat je tudi odločno proti visoki članarini, saj večina čebelarjev težko plača okroglih 50 evrov, kolikor trenutno znaša letna članarina. »Čebelarji so v glavnem kmetje in po finančni plati ne pretirano močni. Država in ČZS bi se morali zavedati ljubiteljskega vidika čebelarjenja in še bolj družbeno koristnega dela, ki ga opravljajo čebelarji, saj čebele v veliki meri skrbijo za ravnovesje v naravi,« je dejal Purnat in zavrnil očitek, da je ČZS kriva za komplicirane postopke, zaradi katerih le redki čebelarji uspejo pridobiti sredstva za nakup opreme. Škarje in platno, zagotavlja Purnat, imajo v rokah na ministrstvu za kmetijslvo, gozdarstvo in prehrano. Savinjčan Predsednik gornjegrajskih čebelarjev Franc Bezovšek (v sredini) pričakuje, da kar tretjina čebeljih družin letošnje zime ne bo preživela (foto: EMS) KNJIŽNICA LJUBNO OB SAVINJI Ljubenri - aktivni uporabniki knjižnice V Knjižnici Ljubno ob Savinji je vedno živahno. Za to so najbolj zaslužni krajani Ljubnega sami, saj domačo knjižnico radi obiskujejo in številčno sodelujejo v projektih, ki jih zanje organizira Osrednja knjižnica Mozirje. Ljubenci so z lanskim avgustom bogatejši tudi za igroteko, ki je nastala ob podpori županje Anke Rakun in ljubenskih svetnikov. Najmlajši obiskovalci knjižnice si lahko izposodijo tudi igrače (foto: Tatiana Golob) Kot je omenjeno že v uvodu, so Ljubenci zelo aktivni člani knjižnice. Na Ljubnem ima svoje zametke tudi projekt bralne značke za odrasle, ki bo februarja letos doživela že svoj tretji zaključek. Tokrat seje skupnemu branju na Ljubnem pridružilo kar 19 bralcev. Zelo obiskanje tudi računalniški kotiček, kjer predvsem mladi bralci brskajo po svetovnem spletu, pišejo in urejajo dokumente ter prebirajo pošto, na voljo pa so jim tudi barvni tiskalnik, skener in spletna kamera. Seveda je v Knjižnici Ljubno poskrbljeno tudi za aktivnosti najmlajših. Najnovejša pridobitev knjižnice, ki je namenjena prav njim, je igroteka. Vsebuje okoli osemdeset igrač, ki so na voljo za izposojo na dom in so namenjene vsem otrokom v naši dolini, od prvega leta starosti dalje. Od otvoritve igroteke v avgustu pa do konca leta so si člani knjižnice igrače izposodili že 151-krat. Knjižnica Ljubno ob Savinji pred ostalimi krajevnimi knjižnicami v naši dolini prednjači predvsem v številčnosti obiskov njenih članov skozi vse leto. Za Knjižnico Mozirje beleži tudi največjo izposojo knjižničnega gradiva od vseh ostalih krajevnih knjižnic. Res je, da je njen delovni čas dobro razporejen skozi ves teden in sicer v ponedeljek od lido 15. ure, v sredo od 14. do 17. ure ter v četrtek od 16. do 19. ure, a člani knjižnice ga tudi maksimalno izkoristijo. Tako je bilo v lanskem letu zabeleženih že preko 2.700 obiskovalcev, ki so si izposodili okoli 5.800 enot gradiva. Uporabniki lahko izbirajo med 6.500 enotami različnega gradiva, med katerimi je seveda največ knjig, velik izbor pa je tudi med video programom. Vsekakor najboljši pokazatelj za prihodnje dobro delo knjižnice na Ljubnem so vpisi novih članov. V lanskem letu seje uporabnikom knjižničnih storitev na Ljubnem pridružilo malo manj kot 50 novih članov. Najmlajšim obiskovalcem knjižnice, pravzaprav vsem otrokom, ki še radi prisluhnejo pravljici, so vsako drugo sredo v mesecu namenjene pravljične urice. Pravljičarji vsakič prisluhnejo novi pravljici, spoznavanju s knjigo pa vedno sledi krajša ustvarjalna delavnica. Žal so, kljub obveščanju otrok v vrtcu in v sami knjižnici, pravljične ure, ki so v vseh drugih knjižnicah priljubljena dejavnost otrok, še vedno slabo obiskane. Pa vendar je takšno prijetno spoznavanje s knjigo pravzaprav nekakšen uvod v svet znanja, privzgojitev ljubezni do knjig pa eno izmed večjih bogastev, ki jih starši lahko nudijo svojim otrokom. Tatiana Golob SLOVENSKI IN ITALIJANSKI LASTNIKI DRUŽBE GOLTE ŽELIJO PRODATI ŠPORTNI CENTER NAD MOZIRJEM Slediti ostalim smučiščem ali stagnirati? Na Golteh se po najboljših močeh trudijo zadovoljiti smučarje, čeprav so skoraj v celoti odvisni od umetnega snega (foto: EMS) Direktor družbe Golte Ernest Kovač je ob otvoritvi letošnje smučarske sezone med drugim omenil tudi možnost prodaje edinega zimsko turistično-rekreacijskega centra v Zgornji Savinjski dolini. Njegove besede so pretekli teden na skupščini potrdili italijanski in slovenski družbeniki, ki so se dogovorili o prodaji oziroma zbiranju ponudb za odprodajo Golt. Družbeniki pričakujejo, da se bo za 4,2 milijona evrov vredno naložbo odločil kdo, ki bo na Golteh tudi v prihodnje razvijal turizem. Po napovedih naj bi se na trgu že vteh dneh pojavil stoodstotni delež. Kovač pričakuje, da bodo v lastniški strukturi ostale lokalne skupnosti, ki bi morale v razvoju Golt videti svoje lastne interese. Dejstvo je, da so bili v preteklih letih vloženi precejšnji napori, da so Golte zopet vidne na smučarskem zemljevidu in ker konkurenca ne spi, bo potrebno vlagati tudi v prihodnje. Pomanjk- ljivosti Golt so znane; kljub obljubam še vedno ni zgrajena cesta z Ijuben-ske strani do Kladja. Od tam je načrtovana hitra sedežnica, za kar je družba Golte že pridobila koncesijo. S sedežnico in nihalko z Ijuben-ske strani bi razbremenili nihalko. Podoben primer je z mozirske stra- ni, kjer naj bi cesto do Planinske ravne dogradili prihodnje leto. Precejšen problem so tudi nočitvene kapacitete, saj je povpraševanja veliko, trenutno pa imajo na voljo samo 70 ležišč. Sedanja lastniška struktura Golt seje oblikovala pred petimi leti, ko je italijansko podjetje Schör&Re-den polovico podjetja prodalo enaindvajsetim slovenskim solastnikom, med katerimi ima največji delež invalidsko podjetje HTZ, povezano v družbo velenjskega premogovnika. Ker smučanje ni osnovna dejavnost Italijanov, je logično, da niso pripravljeni intenzivno vlagati v razvoj centra, vendar bodo v družbi ostali, v kolikor ne bodo uspeli pridobiti novega investitorja. Na Golteh se torej trudijo in kljub temu, da naravnega snega skoraj ni, vse proge obratujejo. V pretekli smučarski sezoni so na Golteh prešteli 55 tisoč obiskovalcev, v letošnji sezoni je smučišče obiskalo že približno 30 tisoč smučarjev, kar kaže, da bi lanske številke lahko presegli. Več smučarjev pa seveda pomeni več denarja, zato je nadaljnji razvoj ali morebitna stagnacija v resnici odvisen od sedanjih oziroma morebitnih novih lastnikov. Savinjčan DAN ODPRTIH VRAT V VRTCU NAZARJE Dnevi sprostitve in druženja Otroci so se skozi različne vaje razgibavali in sproščali V nazorskem vrtcu so v sredo in četrtek, 16. in 17. januarja, pripravili dan odprtih vratin medse povabili tiste otroke, ki dopoldneve preživijo v zasebnem varstvu ob tetah, stricih, dedkih in babicah. V sredo so pod naslovom Razgibajmo življenje pripravili različne vaje za razgibavanje in sproščanje. Telovadbe v nazorski športni dvorani se je udeležilo le manjše število tistih otrok, ki ne obiskujejo vrtca, kljub temu pa je bilo na parketu zelo veselo. Vrtčevski otroci vseh starostnih skupin so preizkušali svoje sposobnosti na plezalni steni in številnih drugih športnih rekvizitihter zaplesali ob ritmih kitar. Bolj živahno je bilo naslednji dan. Ob igrici Pesem o zimi avtorice Jane Milčinski so mali gledalci iz Nazarij in okolice uživali ob dramatizaciji, ki so jo pripravile strokovne delavke vrtca. Po igrici so se otroci družili v ustvarjalnih delavnicah in v različnih tehnikah oblikovali junake predstave. Varuhi otrok, ki so vrtec obiskali, so poleg svojih varovancev lahko pokukali tudi v igralnice in tako vzgojno varstveno ustanovo tudi pobližje spoznali. Druženja so se udeležili tudi mali nadebudneži iz šmarčkega vrtca, ki so z vrstniki iz Nazarij preživeli del delovnega dopoldneva. Po besedah organizacijske vodje vrtca Stanke Cajner so kljub slabšemu obisku uspeli predstaviti delo in življenje v vrtcu tudi tistim, ki ga ne obiskujejo. A ker želijo strokovne delavke otrokom, ki otroštvo preživljajo doma, vrtec dodobra približati, bo vsako zadnjo sredo v mesecu od 8.45 do 9.30 ure nazorska športna dvorana odprta za vse predšolske otroke. Na popoldanske aktivnosti pa jih bodo kot do sedaj vabili s plakati. Cajnerjeva je namreč prepričana, daje vrtec pomemben zaradi otrokovega osamosvajanja, razvijanja znanj in spoznavanja na vseh področjih ter sposobnosti razumevanja sebe in drugih. Tekst in fotografiji: Marija Sukalo Nekateri so preizkušali svoje sposobnosti na plezalni steni Prvi letošnji izlet dobro uspel Zakaj bi čakali in se skozi zimo polenili, planine vabijo v vseh letnih časih, so prepričani pri PD Nazarje, zalo že tretje leto zapored takoj v januarju organizirajo tradicionalen pohod na Tolsti vrh, ki se ga vsako leto udeleži več ljubiteljev planin. Letos je bilo udeležencev že okoli štirideset, ne preveč naporna pot je privabila cele družine, udeležence štiriumega pohoda pa je najbolj navdušil ogled jame Štebimice. Najbolj pridni planinci so "naskok" na Tolsti vrh, kije na višini 1.077 metrov, pričeli že v vasi Potok, ostali pa sojih pričakali na Farbanci, planinski koči nazorskega društva. Od tam so skupaj krenili v smeri Črete, nato proti Križu, razgledišču nad Vranskem, kjer so si privoščili prvi počitek. Sicer meglenojutro ni pokvarilo lepega razgleda, prve letošnje trobentice, ki so rasle na gozdnem pobočju, pa so presenetile večino pohodnikov. Čas res še ni pravi za občudovanje pomladanskega cvetja, a to ni zmotilo niti številnih telohov, ki so namesto snega belili gozd. Od Križa je pot vodila mimo Ručgarjeve kmetije, nato pa se vzpenjala proti prvemu cilju izleta, Tolstemu vrhu. Tam so se razgreti planinci "poštempljali", si oddahnili od dolge poti ter se okrepčali. Po odmoru so krenili protijami Štebirnici, ki skrita pod bregom vabi s svojo kraško lepoto. Pravi stalagmiti in sta- Pohodniki so si z zanimanjem ogledali jamo “Štebirn’ca” (foto: Tatiana Golob) laktiti so pričakali pohodnike in tisti, ki sojamo videli prvič, se lepemu kraškemu pojavu niso mogli dovolj načuditi. Zanimivemu ogleduje sledila pot navzdol proti Farbanci. Tam jih je pričakala okusna malicama žlico« in bila dosežena skupna ugotovitev, daje bil dopoldan izkoriščen dobro kot že dolgo ne. Tatiana Golob PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE SOLČAVA Ledeni obelisk Čeprav je letošnje pretoplo vreme za januar dodobra stalilo sneg, znanilci pomladi pa že korajžno poganjajo na prisojnih legah, bo zima zagotovo še udarila. Takrat bo snega in ledu zagotovo na pretek. Velik leden obelisk pa še kar vztraja v senčni legi v naselju Robanov Kot, ob cesti med Solčavo in Logarsko dolino. Ledeni stalagmit je s pomočjo novoletnega mraza, vode in smreke izdelal Cene Roban, znan alpinist in ljubitelj lednega plezanja iz Robanovega Kota. Ko v Solčavi ni bilo več mogoče vzdrževati lednega poligona za plezanje, seje navdušen nad ledenimi slapovi in svečami Cene odločil, da si bo okrasil bližino doma, karje storil leto poprej. Letos pa je skupaj s svojimi prijatelji oblikoval kakšnih deset metrov visoko ledeno skulpturo, ki privablja mimoidoče in krasi porečje Savinje. Celo ponoči, koje naravna umetnina osvetljena z reflektorji, je vredno postati in si ogledati ledeni stolp. Prizorišče so izkoristili tudi domačini, ki so družno silvestrovali kar ob ledeni sveči izjemnih razsežnosti. Zakurili so kres, zakuhali vino ter zapeli v naravni, zaledeneli prirodi. Jože Miklavc Ledeni obelisk krasi naselje Robanov Kot (foto: Jože Miklavc) KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polic LEPOSLOVJE - MLADINA: Leeuwen, Joke van: Čiv!, Bouwens, Eric: 365 povestic za lahko noč, Zupan, Dim: Deklica za ogledalom, Koren, Majda: Tia, Umek, Evelina: Pravljičar. LEPOSLOVJE - ODRASLI: Kehlmann, Daniel: Izmera sveta, Strubel, Antje Rävic: Tupoljev 134, Širovnik, Azra: Tašča, Achebe, Chinua: Razpad, Vrtačnik, Karolina: Super mami z napako. STROKOVNA LITERATURA: Bogataj, Janez: Okusiti Slovenijo, Hamberger, Lars: Od spočetja do rojstva, Frye, Curtis: Microsoft Office Excel 2007 hitro in jasno, Fink-Hafner, Danica: Lobiranje in njegova regulacija, Warren, Richard: Odgovori na težka življenjska vprašanja, Mali katekizem, Splošni religijski leksikon Ferrucci, Piero: Moč prijaznosti, Skrivnosti gozda. Piše: Aleksander Videčnik Prav zanimivo je prisluhniti kateri od starejših žensk, ko pripovedujejo, kako naporna je bila nekdaj žehta perila. Če ob tem upoštevamo, da je bilo med perilom veliko lanenega, tudi rjuhe in prti, potem si lahko predstavljamo, kako težaško delo je bilo pranje perila. V tistih časih ni bilo ne pralnih praškov in seveda sploh ne kakšnih drugih pripomočkov, ki bi to opravilo olajšali. V novejšem času imajo gospodinjstva domala povsod pralne stroje, na voljo so razni pralni praški in drugi pripomočki, ki poenostavijo pranje perila. Danes to opravilo v gospodinjstvih ne pomeni več posebnih naporov. PRANJE PERILA NALOGA ŽENSK Pranje perila je bila od nekdaj naloga žensk, ki so v preteklosti nasploh telesno veliko bolj trpele kot "močnejši" spol. Da ne bo zamere, poleg pogostega rojevanja, dela na polju, vsega dela v gospodinjstvu, skrbi za otroke in še česa, je dejansko pomenilo, da na njih stoji troje hišnih vogalov. Sodobna ženska v današnjem času sploh ne pomisli na "matro" ob žehtah, tudi na kmetijah ne. Danes glavno delo opravi pralni stroj in potem še po možnosti sušilnik. Velja pripomniti, da je bilo v časih pred prvo svetovno vojno na kmetijah veliko več ljudi, družine so bile številčne in poslov pri hiši je bilo kar dosti. To pa je pomenilo tudi večjo žehto perila. PRIPOVED STAREJŠE ŽENSKE O NEKDANJI ŽEHTI Prav zanimivo je opisala žehto na kmetiji nekoč Ana Jeraj iz Lok pri Mozirju. Uvodoma je pojasnila, da se perilo ni pralo tako pogosto kot danes, saj se kmečki ljudje tedaj niso toliko preoblačili. Vendar je bil večji del osebnega in posteljnega perila iz hodnega platna, ki je bilo težko pralno in še robato povrhu vsega. Pa kar k pranju. Babice so prale v posebnih čebrih, ki so bili dokaj veliki in ponavadi leseni. Stali so na podstavku, saj so imeli čep za spuščanje vode. Zvečer seje perilo namočilo v mlačni vodi. Zjutraj naslednjega dne so ga požulile, nato pa s toplo vodo sprale. Sledilo je miljenje, kije zahtevalo veliko moči v rokah, saj je bilo treba milo temeljito vtreti v perilo. Potem so perilo zložile v čeber in ga spet polile z vrelo vodo, tako je stalo preko noči. Zjutraj je zopet sledilo žuljenje, nato pa so z vozički vse skupaj peljale k potoku, kjer so splakovale. Tudi to delo je zahtevalo veliko moči, saj je bilo treba vsak kos tolči na "privneku" in hkrati splakovati. Čeje bilo na perišču dosti peric, je bilo slišati, kot bi mlatili. Vasi so imele ponavadi ureje- Žehta in na perišča, ponekod so bili perivneki iz kamna ali betonirani. Kjer tega ni bilo, so te "plohe" prinesle perice od doma. Sledilo je prevažanje perila domov, kjer so ga zložile v čeber. V kotlu so zavrele vodo, še prej pa so pripravile presejan bukov pepel in mu dodale jajčne lupine. To so dale v platneno vrečko ter vložile v krop v kotlu. Voda je morala nekaj časa vreti, daje dovolj izlužila pepel iz lupine. Raztopina je bila zelo ostra in marsikatera ženska je po pranju imela poškodovane roke. Ta krop so polivale na perilo včebru, v lužini seje perilo namakalo kakšnih 15 minut. Nato so vodo odlile in postopek ponovile kakih petkrat. Ko seje žehta ohladila, so vse skupaj spet požulile ter jo z več vodami spirale. In perilo je spet potovalo perilo k perišču ob strugi, kjer so ga dokončno splaknile. Taka žehta je torej trajala kar nekaj dni, enako je potekala pozimi in poleti. Sušile so vedno na planem, saj se je tako perilo zdravo sušilo, na soncu in zraku. Pobiranje je sledilo vedno v dvo- Ljudsfeo izročilo je Nekoč sem po naključju prebiral časopis Slovenec iz leta 1939. V njem je bil uvodnik pod navedenim naslovom. Že besede »Slovenci smo iz preteklosti v naš čas pripeljali bogato izročilo, ki bi moralo naše življenje spremljati tudi v sedanjosti,« so pritegnile mojo posebno pozornost. Spomnil sem se na čase pred drugo svetovno vojno, ko smo se morali Slovenci, posebno na Štajerskem, nenehno spopadati z nadutostjo in zvišenostjo nemških someščanov. Na vsakem koraku so nam, in to na naši zemlji, dali občutiti, da so oni gospodje, mi pa le delovna sila. PAŠE NEKAJ IZ SLOVENCA In zato ni nikoli dovolj pisanja o šegah in navadah naših prednikov. Za primer cvetna nedelja in veliki teden. Cvetni nedelji pravijo na Goriškem in v Benečiji periimefe je, da so prtiče lahko že tam zložile, likalo se je boljše srajce in lažje perilo. ČISTI DOMOVI IN LJUDJE Seveda so že naši predniki poskrbeli, da so živeli v čistem domu. Zato je bilo v navadi, da so pred prazniki na veliko čistili. Tedaj seje pospravljalo vse okoli hiše in v njej. Ženske v tistem obdobju niso imele na voljo raznih čistil, zato so lesene plošče na mizi in na klopeh, če niso bile barvane, ribale z drobnim, dobro presejanim kremenčevim peskom. Drgnile so s koruzno slamo in še morda s krpami. Pod v hiši so ribale s sirkovo krtačo in brisale s hodnim platnom. Ženske so to delo opravljale najtemeljiteje tedaj, ko na polju ni bilo veliko dela. Če si vse povedano prav predstavljamo, potem ni odveč trditev, da je ženska od nekdaj temelj družine. Zato ni slabo predstaviti sedanjemu rodu način življenja prejšnjih rodov. Morda bomo tudi s spoznavanjem težkega življenja naših prednikov pridobili bolj spoštljiv spomin nanje. feullurna dediščina "oljčna nedelja", saj je praznik posvečen spominu prihoda Jezusa v Jeruzalem. Evangelij navaja, da gaje množica navdušeno sprejela in posipala predenj oljčne vejice. V preteklih časih so ta dogodek obnavljali s sprevodom, kjer je igralec predstavljal Kristusa, jezdil sprva na pravem konju, pozneje pa na lesenem oslu. Danes tega obreda ne poznamo več, pač pa po vsej Sloveniji ta dan nosijo butare k blagoslovu. Butaram pravijo v različnih krajih različno. Na Ljubnem so potice, v Prekmurju jim rečejo pušeljc ali šop, na Štajerskem butara, presmec, medeni les, na Koroškem prajtelj, na Gorenjskem beganica in še bi lahko naštevali. Žegnan les iz butar ima obredni pomen, zažigajo ga proti streli, z njim kropijo mrliča in podobno. Vsekakor bi kazalo o naših običajih več pisati. 3ščemo stare Fotografije Bogomir Supin pred “poštno skorjevko”. Sliko je pred leti posnel Ciril M. Sem na prireditvi Lučki dan. Izberite dobro kombinacijo KARIN BITENC svetovalka za modo Bela in črna barva presekata monotonost gladke površine in se poigrata s silhueto, hkrati pa dopuščata dovolj prostora za barvno harmonijo. Črno bela sestavljanka, ki je bila zelo priljubljena v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, se vsako sezono z različnimi slogi z modnih stez preseli na ulico. Tipični moški kosi se vedno prerinejo tudi v žensko modo. Strog moški slog deluje izredno svečano in ne dopušča prostora za igro z barvami. Raje uporabite različne sive odtenke, ki se znajdejo med sivo in črno. Bela srajčna bluza, široke hlače z dvojno gubo in kravata so nepogrešljive. Če pa si vseeno želite nekoliko poudariti ženstvenost, obujte gležnarje z visoko peto, dodajte lakast pas ali oblecite suknjič na golo kožo. Kariraste hlače izfine volnene tkanine, grob MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje V soboto, 2. februarja, je svetovni dan mokrišč (Word Wetlands Day). Označuje spomin na leta 1971 podpisano Ramsarsko konvencijo o mednarodno pomembnih mokriščih. KAJ SO MOKRIŠČA? Mokrišča so življenjska okolja na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosistemi. Skupnojim je to, da njihov življenjski utrip narekuje voda, saj so stalno ali začasno zalita s sladko ali slano vodo. So izredno raznolika, njihova opredelitev in razvrstitev je zapletena. Mokrišča so naravnega, lahko pa tudi umetnega nastanka. Razpon velikosti mokriščje zelo velik; od poplavnega gozda ob Amazonki, ki meri petnajstSIovenij, do najmanjših kalov, ki merijo nekaj kvadratih metrov. pulover v zamolkli barvi, telirani suknjiči iz žameta, prevelike črtaste srajčne bluze ter večni jeans so odlični za kombiniranje. Oblačila grobih vojaških krojev so iz nežnih, lahkotnih materialov. Stro- gi kroji, detajli našitkov in poudarjenih šivov so uniforme v novi mehki preobleki. Vedno modno in vedno seksi je tudi ozko krilo, ki lahko sede na boke ali pa se vzdigne visoko v pas, pomembno je, da se proti kolenom oži. Izbira idealne, ob telesu V vsakdanji govorici ljudje mokrišča pogosto imenujejo kar »močvirje«, a so močvirja le del velike in pestre skupine mokrišč. Tudi samo močvirje je pogosto le del nekega mokrišča. Med mokrišča uvrščamo: nizka in visoka barja, trstičja, šotišča, močvirja, presihajoča jezera, kraška polja, podzemne jame z vodo, priobalne pasove jezer in morij, mangrove, obrežne sisteme tekočih voda, kot so prodišča, loke - poplavna območja rek in potokov, mrtvice, delte in sama obrežja vodotokov, mlake, mokrotne travnike, kale, opuščene glinokope, akumulacije, riževa polja, soline in še bi lahko naštevali. Splošno poznana mokrišča so že omenjeni amazonski poplavni gozdovi, nato Pantanal v osrednjem delu Južne Amerike, ki meri več kot deset Slovenij, Everglades na Floridi, Okavango, Lemmenjoki na Finskem, delta reke Donave, Kopački rit ob sotočju Drave in Donave, ter številna druga, katerih najbolj ohranjeni in pomembni deli so uvrščeni na svetovni seznam mokrišč. Skupaj je sedaj na tem seznamu 1.708 mokrišč, pokrivajo pa 1,5 milijonov kvadratnih kilometrov, kar predstavlja površino 77 Slovenij oziroma 1 odstotek kopne površine na Zemlji. MOKRIŠČA V SLOVENIJI Delež mokrišč na območju Slovenije ni velik, jih je pa veliko po številu, saj so majhna po površini. Pokrivajo manj kot dva odstotka površ- krojene obleke, je eden izmed večjih izzivov. Lahko ga mojstrsko ovije in poudari njegovo lepoto. Klasične telirane obleke najlepše pristajajo ženskam z izrazitimi oblinami. Gube na oblekah pa lahko ustvarijo volumne, ki bodo dodali nekaj oblin, podobno učinkujejo tudi pentlje. Večno modni trenč iz kakovostnih materialov in dodelanega kroja je lahko prava naložba, kije ne boste obžalovale, saj ima neomejen rok modnega trajanja. Zelo modni so z različnimi velikimi ovratniki ter prepasani s širokimi pasovi. Ne pozabimo še na naše dekolteje. Za lep dekolte gotovo ni odločilna velikost prsi, ampak pravilna izbira vratnega izreza. Če ne marate globokih izrezov, obstaja odlična rešitev: okrog vratu zavežemo šal v pentljo. Za povešene prsi so primernejši pod prsmi rezani kroji. Spodaj naj bodo močno stisnjeni, zgoraj pa naj dajejo prsim potreben prostor. Če imate močne prsi, izbirajte med dekolteji V-oblike. Tiste z drobnimi prsmi si pomagajte z nežno draperijo, ki se poveša čez prsi. Če vaša koža ni brezhibna, lahko izrez prekriva čipka. Zakrila bo nepravilnosti kože in pustila pogledu do vašega dekolteja. Da pa se izognete težavam z nedrčki, ki kukajo izpod oblačila, poiščite takšna, ki imajo že všite košarice. Želim vam mnogo dobrih kombinacij! ine, ob upoštevanju vseh poplavnih površin pa pet odstotkov. Po površini prevladujejo umetna, ta so nastala predvsem zaradi akumulacije vode, po številu pa naravna, ki pa so zelo ogrožena. Na seznam svetovno pomembnih mokrišč so uvrščena tri: Sečoveljske soline, Škocjan-skejame in Cerkniškojezero, kije bilo skupaj z okolico (Križno jamo, Karlovico, Zelško jamo in Rakovim Škocjanom) na seznam uvrščeno leta 2006. Škocjanske jame so prvo v Evropi zaščiteno podzemno mokrišče. Njihova skupna površina znaša 8.205 hektarov, kar predstavlja štiri promile ozemlja. Poleg njih so znana mokrišča Zelenci, Ljubljansko barje, Krakovski gozd, Lovrenška jezera na Pohorju in mokrišča ob Muri. Mokrišča umetnega izvora so kali na Krasu (ki so tam edine površinske vode), pri nas pa kali na pašnih planinah, ribniki (pri vili Široko v Šoštanju), zajezitvena jezera (Ptujsko, Šmartinsko, Žovneško jezero) in seveda udorna jezera v Šaleški dolini. Na našem območju večjih oziroma širše znanih naravnih mokrišč ni veliko, so pa številna majhna, največjih najdemo v ali ob gozdovih. Najbolj znana so: izvir Črne (eden od izvirov Savinje) v Logarski dolini, Covnikovo barje, Jezernikovo jezero nad Lučami, Blate pri Rečici ob Savinji, močvirje ob učni poti Debrca. Tudi številna ledinska Svetovni dan mokrišč imena spominjajo na mokrišča: Blato, Creta, Huda mlaka, Kropa, Loka, Lokovica, Luže, Mlake, Vrbje, Žabja vas. OGROŽENI EKOSISTEMI Mokrišča so izredno ogroženi ekostemi, ker so na meji dveh svetov, in kot taki zelo občutljivi. V Evropi veljajo za najbolj ogrožene ekosisteme, saj so kot »močvirja« dolgo veljali za ničvreden, neproduktiven svet, ki gaje bilo treba za vsako ceno meliorirati, izboljšati. Praktično vsa naravna mokrišča pri nas so bila kdaj pred tem, da jih uničijo ali vsaj poskusijo uničiti, tudi svetovno slavno Cerkniško jezero. Danes je zaradi svoje ogroženosti vsem znano mokrišče Brje ob Savi Dolinki, pred desetletjem je bilo to mokrišče Mlake v Vipavski dolini. Zaradi njihove vloge pri kroženju (in zlasti čiščenju) vode mokrišča imenujemo tudi »ledvice pokrajine«, zaradi njihove funkcije v prehranski verigi in biotske raznovrstnosti pa »biotski supermarket«, saj so po biotski pestrosti eden najbogatejših ekosifemov. V preteklosti so vplivala na razvoj civilizacij (namakanja), pa tudi danes so vir hrane (ribolov, riž) zadrževalniki vode, ki varujejo pred poplavami ali omogočajo namakanje. Čistilni sistemi odpadnih voda, ki posnemajo delovanje mokrišč, so danes v splošni uporabi tudi pri nas. Leta 2008 bo svetovni dan mokrišč potekal pod imenom Zdrava mokrišča - zdravi ljudje. S tem sloganom želijo članice Ramsarske konfer- ence opozoriti na pozitivne učinke zdravih mokrišč na ljudi preko oskrbe s hrano, čisto vodo, farmacevtskimi izdelki in podobno. Opozoriti pa želijo tudi na negativne učinke napačnega up- ravljanja z mokrišči, ki se kažejo v katastrofalnih poplavah, onesnaževanju voda, boleznih in zažiganju šotnih barij. Mokrišče Blate pri Rečici ob Savinji HONDA CBF 600 S, SUZUKI GSF 650 S BANDIT IN YAMAHA FZ6 FAZER Motoristična sezona se že bliža Zgleda, da prave zime letos ne bo. Hud začetek v avstrijskih Alpah v lanskem letu je dajal upanje na zasnežene površine. Žal se je zgodba obrnila drugače in do februarja ni bilo pravega snega. Ko pa posije sonce in pripiha topel vetrič, že zagledamo prve motoriste na cestah. Motoristična sezona se nezadržno bliža in marec ter topli dnevi tudi. Motorrad je za letošnjo sezono opravil primerjalni test vstopnega razreda, kije namenjen začetnikom, damam in povratnikom. Vsi motocikli so v tem primeru opremljeni s poloklepom, ki vsaj teoretično razbremenjuje voznika pri hitri vožnji in na avtocesti, seveda pa so za vse modele na voljo tudi »slečene« verzije. Honda CBF 600 S je v tem letu popolnoma nov motocikel. Vendar tega vsaj na pogled žal ni opaziti. Je kot VW golf v avtomobilskem razredu, saj so oblikovalci pustili osnovno obliko nespremenjeno in le izurjeno oko bo opazilo, da gre za nov model. Spremembe so na okvirju, kije sedaj iz alu konstrukcije, največja novost pa je motor, ki se je dokončno poslovil od vplinjačev in ročnega čoka. Moč je ostala enaka 78 KM, spremenili so le podajanje navora in s tem lepšo krivuljo za pospeševanje iz nižjih vrtljajev. Suzuki GSF 650 S bandit je temeljno prenovo doživel v lanskem letu, ko se je znebil starega oljno hlajenega motorja in postal vodno hlajen z direktnim vbrizgom. Od trojke je najmočnejši, saj iztisne resnično uporabnih 86 KM in ga dajejo drugim za vzgled. Yamaha FZ6 fazer je bila na testu v zadušeni različici, ki ponuja 78 KM, vendar pa lahko z minimalnimi stroški odpremo motor na normalnih 98 KM. Končna lestvica je bila nekako pričakovana. Najbolje seje odrezala popolnoma nova honda. Briljantne vozne lastnosti, natančna, udobna in vodljiva ter ne pretežka. Večje bilo pričakovati od novega motorja, ampak glede na direkten vbrizg goriva so lahko tu spremembe hitre in učinkovite, saj je motor v osnovi iz razreda CBR oziroma hornet 600. Drugo mesto je zasedel bandit. Odličen motor, vendar ga tepe stara zasnova in suzuki je kar 25 kilogramov težji od honde. To se pozna v lahkotnosti vodenja, pa še bridgestone gume mu ne pristajajo najbolje. Mogoče bi druge gume prinesle tudi boljšo vodljivost. Je pa suzuki najcenejši, kar ga v razmerju lastnost-cena uvršča med zmagovalce. Toliko motorja za tako malo denarja ne dobite nikjer drugje. V Sloveniji za 6.800 evrov, v predsezoni pa okoli 6.000 evrov. Yamaha. Briljantno podvozje in slabo zadušen motor. Tudi v odprti verziji je motor preveč naravnan na visoke vrtljaje in namenjen dirkačem, vtem razredu pa bolje pride lepa krivulja navora in zvezno podajanje moči. Kot edina od trojice ima yamaha zadaj gumo 180, honda in suzuki 160. In yamaha gre na servis vsakih 10.000 kilometrov, suzuki in honda na 6.000. Skratka vsi trije motocikli se lepo obnesejo v vsakdanu. Za v službo, Dolomite, za izlet z družico. Igor Pečnik c---\ 15 V___/ Yamaha FZ6 fazer Honda CBF 600 S Suzuki GSF 650 S bandit Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS,št. 22/98) in 6. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno (Ur. list RS št. 42/03) objavlja Občina Ljubno v skladu s sprejetim proračunom za leto 2008 javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v letu 2008 I. Naročnik: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji II. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje sledečih programov: - športna vzgoja predšolskih, šoloobveznih otrok, mladine in študentov; - športna rekreativna dejavnost odraslih; - kakovostni šport; -vrhunski šport; - športne prireditve; - športna dejavnost invalidov; - medobčinsko in mednarodno sodelovanje; - razvojne in strokovne naloge v športu; - vzdrževanje in sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov in površin; - promocijska dejavnost; - priznanja športnikom in športnim delavcem. lil. Razpisni pogoji: Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež v Občini Ljubno; - da so registrirani za izvajanje športne dejavnosti; - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih dejavnosti; - imajo vsaj že eno leto pred prijavo na razpis organizirano redno vadbo članov; - imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini (ta pogoj velja le za športna društva in zveze); - da redno letno dostavljajo občini in zvezi podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti in poročila o doseženih rezultatih. IV. Orientacijska vrednost: Predvidena vrednost za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v letu 2008 znaša 31.412 EUR. V. Rok in način prijave: Rok za prijavo na razpis je 60 dni od objave. Prijava na razpis mora biti dostavljena na razpisnih obrazcih naročnika, z vsemi zahtevanimi prilogami. Razpisni obrazci so na voljo pri občinski upravi Občine Ljubno, vsak delovni dan med 8. in 13. uro. Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti in jo je potrebno poslati na naslov: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji, s pripisom "Javni razpis -Šport 2008". Kontakt, občinska uprava Občine Ljubno tel. 03/839-17-70. VI. Postopek obravnave prijav: Prejete vloge bo ovrednotila strokovna komisija na podlagi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno in Pogojev, meril in normativov za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno. Izbrani izvajalci bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. Z izbranimi izvajalci bo Občina Ljubno sklenila pogodbo o sofinanciranju športnih programov za leto 2008. Št.: 671-01/2008 Datum: 25.1.2008 Županja občine Ljubno Anka Rakun Občina Ljubno objavlja na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/ 95, 73/95, 9/96, 39/95, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00, 28/01) in 8. člena Statuta Občine Ljubno (Ur. list RS št. 33/07) ter 57. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. I. RS št. 96/02) in v skladu s sprejetim proračunom za leto 2008 javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov kulture v letu 2008 I. Naročnik: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji II. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje sledečih programov: - redna dejavnost registriranih kulturnih društev oziroma njihovih sekcij, oziroma kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost; - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije v delu, ki presega šolske vzgojno-izobraževalne programe; - izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti; - kulturne prireditve in projekti, ki so v interesu občine; - založništvo. III. Razpisni pogoji: Pravico do sofinanciranja kulturnih programov imajo nosilci in izvajalci kulturne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Ljubno; - da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture; - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti; - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, ki jo določa Zakon o društvih (velja za društva); - da vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih; - da aktivno delujejo najmanj eno leto; - posamezni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v Občini Ljubno. IV. Orientacijska vrednost: Predvidena vrednost za sofinanciranje izvajalcev letnega programa kulture v letu 2008 znaša 31.926 EUR. V. Rok in način prijave: Rok za prijavo na razpis je 60 dni od objave. Prijava na razpis mora biti dostavljena na razpisnih obrazcih naročnika, z vsemi zahtevanimi prilogami. Razpisni obrazci so na voljo pri občinski upravi Občine Ljubno, vsak delovni dan med 8. in 13. uro. Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti in jo je potrebno poslati na naslov: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji, s pripisom "Javni razpis -Kultura 2008". Kontakt, občinska uprava občine Ljubno tel. 03/839-17-70. VI. Postopek obravnave prijav: Prejete vloge bo ovrednotila strokovna komisija na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Ljubno. Izbrani izvajalci bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. Z izbranimi izvajalci bo Občina Ljubno sklenila pogodbo o sofinanciranju kulturnih programov za leto 2008. Št.: 610-01/2008 Datum: 25.1.2008 Županja občine Ljubno Anka Rakun KARITAS MOZIRJE Na obisku pri klarisah v Nazarjah Člani mozirske karitas so ob svojem prvem letošnjem srečanju obiskali nazarske klarise (foto: Marija Lebar) Člani župnijske karitas Mozirje so se zbrali na svojem prvem letošnjem srečanju. Tokrat so se srečali v Nazarjah, kjer so si ogledali jaslice in prisluhnili petju božičnih pesmi v kapelici sester klaris. Petnajst odraslih in štiri otroke je pri jaslicah sprejela sestra M. Jožefina in jih nagovorila. Obiskovalci so zapeli Gruberjevo Sveto noč, nato pa prisluhnili ubranemu petju božičnih pesmi. Klarise so za poslušalce pripravile pravi mali koncert. Ob koncu so si obiskovalci lahko postregli s čajem in pecivom, redovnici M. Jožefina in M. Katarina pa sta jim razdelili božične voščilnice. Sestra M. Jožefina je v kratkih besedah predstavila življenje članic svojega reda, ki se zgleduje po sv. Klari iz Asisija. V Sloveniji je najštevilčnejša prav nazorska skupnost. Redovnice so v klavzuri in razen izjem nimajo stikov z zunanjim svetom. »Nekateri častijo Boga z delom, mi pa z adoracijo oziroma molitvami,« je dejala Sestra M. Jožefina. »Vi, člani karitas, nas dopolnjujete tako, da s svojimi dobrimi deli pomagate tistim, ki so pomoči potrebni.« Marija Lebar Dragi Domen! Veselje in zdravje sta bisera dva, naj ti v življenju sledita oba! Vse najboljše za tvoj 6. rojstni dan! Tvoji najdražji Božične pesmi lepo zvenijo tudi v šolskih prostorih Osnovna šola Rečica ob Savinji je tretjo nedeljo vjanuarju gostila božični koncert kolednikov iz Mozirja. V goste so organizatorji prireditve, Kulturno umetniško društvo Utrip, povabili tudi pevke pevskega zbora Nazaret iz Nazarij in komorni kvintet iz domačega kraja. Kvintet mozirskih kolednikov je nastal pred sedmimi leti. Čeprav imajo v svojem programu narodne, umetne in ponarodele pesmi, z veseljem zapojejo tudi cerkvene pesmi. Ob mentorici Jelki Repenšek so zapeli že Slovencem v zamejstvu in ponesli slovensko pesem tako zdomcem na Švedsko kot v Nemčijo. Udeležili so se že vrste tekmovanj, nepogrešljivi pa so na lokalnih prireditvah in pevskih revijah. Komorni kvintet z Rečice ob Savinji deluje le nekaj mesecev. Mentorica Klara Tostovršnikje za instrumentalno ustvarjanje navdušila še sestro Marušo, ki ji je tokratni nastop preprečila bolezen, Mojco Bitenc, Katarino Kok-ovnik in Blanko Štorgel. Dekleta namreč že vrsto let druži ljubezen do petja in glasbe nasploh. Za razvedrilo glasbenice prepevajo v domači cerkvi v dekliškem pe- Prireditev so obogatile tudi članice komornega kvinteta z Rečice (foto: Marija Šukalo) vskem zboru svetega Kancijana, kjer petje obogatijo z igranjem na svoje instrumente. Kvintet mozirskih kolednikov je z božičnimi napevi navdušil ljubitelje tovrstnega petja (foto: Marija Sukalo) Zbor Nazaret je nastal pred več kot dvema desetletjema, od samega začetka pa pevke vodi Tadeja Cigale. Dekleta so se tedaj odločila, da bodo s svojim petjem obogatila nedeljske maše. Kmalu je njihovo petje olepšalo pomembnejše slovesnosti in prireditve v župniji. Zbor se redno udeležuje tudi vseh cerkvenih revij in skupnih pevskih slovesnosti gornjegrajske dekanije. V poldrugi urici druženja s pevci in instrumentalisti sta se kot moderatorki preizkusili Tanja Hudobreznik in Ana Skončnik. Marija Šukalo BOŽIČNI KONCERT KOLEDNIKOV Z GOSTI NA REČICI OB SAVINJI 'J DÜ D Bf JCSrj OS LJUBNO OB SAVINJI SKL med dvema ognjema V prvi sezoni ŠKL - boj med dvema ognjema sodeluje tudi Osnovna šola Ljubno ob Savinji. Učenci so se sredi januarja udeležili turnirja v športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu. Tekmovanje poteka na dveh nivojih, posebej za 1. in 2. razred ter 3. in 4. razred. Učenci 3. in 4. razreda so v močni konkurenci dosegli 4. mesto, medtem ko so učenci 2. razreda z odlično igro premagali vse nasprotnike in osvojili 1. mesto. S tem rezultatom so se uvrstili na zaključni turnir, ki bo potekal meseca maja v Ljubljani. Poleg tekmovanja je bilo dobro poskrbljeno tudi za zabavo, saj so lahko učenci svoje sposobnosti preizkusili v različnih delavnicah, z glasbenim nastopom pa jih je zabavala Romana Kranjčan. Za večino učencev je bilo to prvo tekmovanje, ki si ga bodo zapomnili tudi po prejetih medaljah in priznanjih. Katja Štiftar Medtem ko bomo na evrovizijski izbor 2008 čakali še kar nekaj mesecev, pa so priprave na Emo tik pred vrati. V začetku februarja bomo na Emi 08 slišali dvajset novih pesmi. Strokovna komisija jih je izbrala izmed 162 prijavljenih skladb. O izbranih bo gotovo še govora, zato poglejmo tiste prijavljene, ki se na Emo niso uvrstili. Med bolj znanimi imeni so: Jernej Dermota, Brigita Šuler REČICA OB SAVINJI Rečiški utenti na VTV Potem ko so učenci 7. razreda osnovne šole Rečiški učenci so predstavili svojo občino, Rečica ob Savinji pred kratkim uspešno gostovali predvsem pa šolo, razred in prireditve, kijih naTVSIovenijavoddajiSpetdoma,kijovodiMario pripravljajo. Seveda so se marsikaj naučili, saj je Galunič, so se predstavili še gledalcem VTV- oddaja tekla v živo, že prej pa so snemalci VTV na Vaše televizije Velenje v oddaji Miš Maš. šoli posneli nekaj kadrov. K sodelovanju je sedmošolce povabila njihova Oddaja Miš Mašje namenjena najmlajšim, v njej nekdanja sošolka Gea Gračner, obisk pa so or- pa simpatična voditelja Gea in Niko govorita o ganizirali ob pomoči (menda najboljšega) poučnih ter zabavnih temah iz vsakdanjega živ-razrednika Janija Prgiča, ki jih uči slovenščino. ljenja. Radovednemu Mišmašu, ki je maskota Mlade nadobudneže je spremljala v.d. oddaje, tem nikoli ne zmanjka, saj zelo rad počne ravnateljice Polona Kolenc Ozimic, saj so obisk in spoznava nove stvari. Prav tako kot živahni in na televiziji pripravili tudi v okviru izbirnega pred- zvedavi sedmošolci z Rečice ob Savinji. meta Vzgoja za medije - televizija. Marija Šukalo Rok Kosmač, Nuška Drašček, Marijan Smode, Skupina Malibu, Kalamari, Nina Pušlar, Slavko Ivančič, Žana, Sanja Grohar, Spelea, Peter Januš, Gianni Rijavec, Domen Kumer, Maja Slatinšek in drugi. Med slednje se nekako po sreči ni uvrstila Brigita Šuler, ki je kot prva rezerva nadomestila diskvalificirane Zaka pa ne. Romunska nacionalka je objavila seznam pesmi, ki bodo nastopile na njihovem evrovizijskem izboru. Na veliko presenečenje pa je 18-članska strokovna komisija izmed 282 prispelih pesmi izbrala tudi našo pevko Majo Slatinšek, ki se bo v tekmovalnem delu predstavila s pesmijo Time to Rise. Prvotno različico skladbe v slovenščini, z naslovom Zdaj, avtorja besedila Maje Slatinšek in Igorja Mazula - Amona, so posneli konec novembra. Decembra so pripravili še angleško verzijo, katere avtorje Žiga Pirnat. Čeprav so vedeli, da so možnosti minimalne, so slednjo verzijo poslali na izbor v Romunijo, saj so prijatelji iz Romunije v pesmi začutili zmagovalen pridih. Alenka POLJANE NAD REČICO OB SAVINJI Sproščeno v novo leto V času hitenja in stremljenja po nabiranju materialnih dobrin ljudje vse manj gledajo drug na drugega. Standardni izgovor, pomanjkanje časa, so sredi januarja vsaj za en večer dali na stran vaščani zgornjega dela Poljan, vasice nad Rečico ob Savinji. Zbrali so se pri Tiršeko-vih, na Žerovnicah, in na svojstven način obeležili novo leto. Zbralo se jih je okoli šestdeset. To je bilo njihovo že tretje tradicionalno novoletno srečanje, ki se gaje tokrat udeležil tudi župan Vinko Jeraj. Z drugimi je prisluhnil kulturnemu programu, ki so ga pripravili domači otroci. Manjkalo ni niti plesa, niti pesmi, niti smeha. Otroci so vse skupaj zabelili z venčkom lepih želja v novem letu in ga Domači otroci so poskrbeli za debelo uro kulturnega programa (foto: Benjamin Kanjir) ZAHVALA Učenci 5. a razreda OŠ Nazarje s starši se iskreno zahvaljujemo g. Jožetu Kavtičniku in njegovim sodelavcem za odlično organizacijo in izvedbo smučarskega tečaja vjanuarju 2008 na Golteh. Hkrati se zahvaljujemo donatorjem, ki so nam omogočili, da smo obiskovali tečaj brezplačno, in sicer: podjetju Golte d.o.o. za brezplačne smučarske vozovnice in prevoz z gondolo, smučarski šoli Beli zajec za brezplačno učenje smučanja, podjetju BSH Nazarje za brezplačno uporabo smučarske opreme in OŠ Nazarje za brezplačen prevoz do smučišča. Učenci 5. a razreda OŠ Nazarje s starši ZAHVALA SPONZORJEM Učenci in starši 5. b razreda OŠ Šmartno ob Dreti se zahvaljujemo sponzorjem, kateri so nam omogočili brezplačen smučarski tečaj na Golteh, od 21.1.2008 do 25.1.2008. - OŠ Nazarje, - BSH Nazarje, - Smučarska šola BELI ZAJEC, - Golte d.o.o. Posebej pa bi se radi zahvalili prijaznim učiteljem smučanja: Janji, Bojanu, Primožu in Petru. Hvala tudi ravnatelju g. Kavtičniku, da je našim otrokom omogočil brezplačno šolo smučanja. Učenci in starši 5. b razreda OŠ Šmartno ob Dreti poklonili svojim staršem ter starim staršem. Udeleženci srečanja so tako na najlepši možen način zakorakali v leto 2008. Njihov korak pa ni trden zgolj ob dnevu druženja in zabave, ampak so pripravljeni stopiti skupaj tudi ob raznih drugih priložnostih, ob delu in nesrečah. Življenje v nedrih hribov nad Rečico pač ni postlano s samo lepimi in zaželenimi dogodki. Benjamin Kanjir Ime: Uška '— Èri#!1 spol: samička / IM Kontakt: 040/729-015 (Irena) ali 031/370-798 (Andreja) j o 3* Wh ali DOziv.velenie(5)qmail.com j v . M Opis: Zelo prijazna, nežna in mirna 2-letna muca z amputiranim desnim uheljčkom (sliši normalno) išče nov ■k - ' J dom. Je cepljena, tretirana proti zajedalcem in sterilizirana. Dobro se razume z drugimi mucami. Navajena je na uporabo mačjega wc-ja. Nahaja se v začasni oskrbi v Velenju. mm Drage bralke, dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na izlet z nami. Prav sotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enesa izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. Izmed prejetih kuponov iz 4. številke smo izžrebali odgovor Anite Poljanšek iz Gornjega Grada. Ime in priimek: Naslov:________ =2r*_ Telefonska št.:----------------------------------- V 5« številki Savinjskih novic mije bil najbolj všeč članek z naslovom: KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Črnogleda napoved se uresničuje Žal nazarskim košarkarjem v treh dneh ni uspelo iztržiti več kot dva poraza iz bržkone odločilnih tekem za obstanek. Ta cilj bi dosegli že, če bi na lestvici vzhodnega dela prehiteli vsaj enega nasprotnika in nato v doigravanju premagali še predzadnjega izzahodne skupine 2. SKL. Res, da je do konca prvenstva še sedem krogov in od tega štiri tekme v nazorski dvorani, vendar pa prikazana igra na tekmah z neposrednima tekmecema v minulem vikendu ne vliva pretiranega upanja. GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje V Domžalah je bila tekma še enakovredna in borba za zmago zagrizena ter izenačena vse do 37. minute in rezultata 7l :68 za domače. V tem obdobjuje nekaj odločitev sodnikov, ki nista piskala osebnih napak nad sicer razpoloženim centrom Valen-čakom, razburilo trenerja KK Nazarje Marka Finkšta, kije dobil tehnično napako, po prostih metih in žogi za domačine je razlika narasla na 8 točk in poti do zmage Nazarčani niso znali več najti. Čez dva dni, v soboto, je bila podoba nazorske ekipe drugačna. ( N 20 ___ Bolezen je kar dobro krojila postavo in na tekmi seje poškodoval še Čosič, tako da so Nazarčani celo ostali brez organizatorja igre. Ne glede na to pa je bila zmaga Rušanov več kotzaslužena. Izkušena Želj in motor ekipe Janez Čmer sta z odlično igro že v prvi četrtini stvari postavila na svoje mesto, tako kot so si domačini želeli. V nadaljevanju pa so nato Rušani le še zanesljivo nadzirali potek tekme in si za primer enakega števila točk na koncu prvenslva zagotovili zmago višjo od 11 točk razlike, kolikor so v prvem delu zmagali Nazarčani. Ob porazihje težko poiskati svetle točke v ekipi nazorskih košarkarjev, pa vendar poskusimo. Dolga sezona, kakršne do sedaj niso bili vajeni, igralcem ni pobrala veselja do košarke in ni več opaziti malodušja izpred meseca dni. Glede na to, da je večina igralcev zelo mladih in si še pridno nabirajo tekmovalne izkušnje, na vrata članske ekipe pa iz mladinske ekipe tudi trkajo novi upi zgornjesavinjske košarke, se v prihodnjih sezonah lahko nadejamo vedrejših novic iz tabora KK Nazarje. In morda, ob slabem razpletu letošnjega prvenstva, tudi ponoven naskok na vrnitev iz tretje v drugo ligo. Naslednja tekma v športni dvo-rani Nazarje je jutri, z visoko uvrščeno ljubljansko Ilirijo. Tomaž Križnik V štirinajstem krogu tekmovanja v ženski odbojkarski ligi, v kateri tekmuje ekipa KLS Ljubno, so Ijuben-ske igralke gostovale v Vuzenici pri tamkajšnji ligaški ekipi. V zelo izenačeni tekmi so na koncu zmago slavile domačinke, ki so s tesnim izidom 3:2 vknjižile prvenstvene točke na svoj račun. Rezultati posameznih iger (25:19; 23:25; 25:7; 26:28; 16:14) so odraz prave slike dogajanj na vuzeni- škem parketu, saj sta imeli obe ekipi možnost za zmago. Več športne sreče je imela tokrat ekipa gostiteljic, ljubenske odbojkarice pa so s porazom zdrsnile s četrtega na šesto mesto prvenstvene lestvice. Možnost popravnega izpita bo že v naslednjem krogu, kojih čaka težko gostovanje v Črni na Koroškem, pri trenutno tretjeuvrščeni ekipi na lestvici. Franjo Atelšek Pust mozirski in Čebelarsko društvo Mozirje bosta na gala maškaradi v Mozirju v soboto, 2. februarja, od 20. ure dalje vsakemu obiskovalcu častila eno medico. Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 9. kroga: Pizzerija 902 Gornji Grad : Hopsi mladi 89:75, Avtokontrol : Brglez.com Polzela 78:69, Pivovarna Laško : ŠK Žalec 33:52, Odgovor : Kamnoseštvo Vogrinec 84:124, ŠD Gomilsko : Vrani Vransko 71:83. Vrstni red po končanem rednem delu: 1. Kamnoseštvo Vogrinec 17,2. ŠD Gomilsko 16,3. Celje Avtokontrol 16, 4. Vrani Vransko 15,5. ŠK Žalec 14,6. Brglez.com Polzela 13,7. Pizzerija 902 Gornji Grad 13, 8. Veterani Pivovarna Laško 12, 9. Odgovor 10,10. Hopsi mladi 9. UM Lastovka : Nazarje 86:71 (27:22, 14:12, 14:18, 31:19) Domžale: Dvorana komunalnega centra. Gledalcev: 30. Sodnika: Žiga Fišer (Ljubljana) in Benis Čehič (Celje). Tehnični komisar: Marjan Hafner (Kranj). LASTOVKA: Bokal 11 (IT, 2-4), Bertalanič 10 (2T), Čad, Juvan 10 (2-5), Škrlec 7 (IT, 2-4), Maleš, Mihelič, Novak 6 (2T), Draksler, Šraj 9 (3- 4) , Korošec 22 (4T, 6-6), Balažič 11 (1-1). NAZARJE: Kovačič 21 (2T, 3-3), Čosič 10 (IT, 1-2), Gračner 3 (1-2), Zadravec 1 (1-2), M. Janko 2, Gelb 6 (4-4), Plaskan 2, Valenčak 17 (5- 5) , M. Zakrajšek 9 (1-4). Ruše : Nazarje 99:76 (28:10, 18:18, 19:23, 34:25) Ruše: Športna dvorana. Gledalcev: 50. Sodnika: Aleš Juhart (Maribor) in Marko Zdravkovič (Lenart). Tehnični komisar: Alfonz Jurečko (Slovenska Bistrica). RUŠE: Šumer 2, Rauh 13 (IT, 4-7), Simič 14 (2-4), Pinter 19 (2T, 1-2), J. Čmer 19 (2T, 3-4), Fišer, Bujadilo, Videnšek 9 (IT), Mihelič 6 (4-4), Želj 16 (3T, 3-6), Berglez, Ojstršek 1 (1-2). NAZARJE: Kovačič 24 (IT, 13-16), Čosič 2, Gračner 14 (IT, 1-2), Blatnik, Plaskan, Geib 7 (3-4), Ilič 2, M. Matijevič 13 (3T, 2-2), Marčinko, Valenčak 12 (4-5), M. Zakrajšek 2. Rezultati 13. kroga: Lastovka : Nazarje 86:71 Rezultati 15. kroga: Maribor : Logo Grosuplje 54:60, Terme Olimia : Calcit Mavrica 97:86, Ruše : Nazarje 99:76, Pakman Celje : KD Ježica 82:62, Lastovka : Casino Maribor 48:98, Ilirija : Union Olimpija mi. - tekma v sredo, 30.1.2008. Lestvica po nepopolnem 15. krogu: 1. Casino Maribor 30,2. Maribor 25,3. Logo Grosuplje 25,4. Ilirija 23 (-1 ), 5. KD Ježica 23,6. Pakman Celje 23,7. Union Olimpija ml. 23 (-1), 8. Terme Olimia 21 9. Calcit Mavrica 21, lO.Ruše 18,11.Lastovka 18,12. Nazarje 17. ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Tesen poraz v Vuzenici 9. MEDNARODNO ODPRTO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Namiznoteniški spektakel v Velenju Sredi januarja se je v velenjski Rdeči dvorani odvijalo že 9. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Organizatorji so se v vseh pogledih zopet zelo potrudili in z nagradnim skladom kar 122.000 ameriških dolarjev privabili skoraj vse najboljše igralce in igralke s celega sveta. Manjkali so le Kitajci, ki se pripravljajo na ekipno svetovno prvenstvo, ki bo pri njih konec meseca. Tekmovalci, ki nastopajo v Velenju, so v povprečju vsako leto kvalitetnejši in številni gledalci, ki so si nastope ogledali v živo, so imeli kaj videti. Predvsem so prišli na svoj račun v osmini finala v moški konkurenci, ko je nastopil še zadnji Slovenec Bojan Tokič proti prvemu favoritu in kasnejšemu zmagovalcu turnirja Vladimirju Samsonova Belorus je povedel s 3:0 v nizih, nakarje Tokič z odlično igro in ob glasnem vzpodbujanju gledalcev rezultat v nizih izenačil. V odločilnem nizu pa je prišla do izraza večja izkušenost Samsonova, ki je v Velenju osvojil že svoj šestnajsti turnir svetovne serije. Legendarni Samsonov je po končanem turnirju priznal, da mu je bil Tokič najvišja ovira do osvojenega prvega mesta. Med dekleti seje prve zmage na tako velikem turnirju razveselila Kitajka Jiao Li, ki nastopa pod nizozemsko zastavo. V Rdeči dvorani v Velenju so se pomerili skoraj vsi najboljši igralci in igralke namiznega tenisa s celega sveta (foto: KS) MEDNARODNA SMUČARSKA TEKMA GLUHIH Anja Drev med najboljšimi V minulih dneh seje Anja Drev iz Florjana pri Šoštanju v avstrijskem Gerlitznu udeležila mednarodne tekme Koroškega pokala gluhih. Tekmovala je v kategoriji otrok do 14 let, na obeh tekmah pajoje spremljala trenerka Nataša Bokal. V veleslalomu je Anja, na veliko presenečenje vseh, zmagala pred Avstrijkama Sarah in Natalie Zack. Naslednji danje Anja po najboljši drugi vožnji v slalomu osvojila odlično tretje mesto za tekmovalkama iz Avstrije, Melisso in Kristino Kock. Anja je stara deset let inje članica Gornjesavin-jskega smučarskega kluba Mozirje, kjer trenira pod vodstvom trenerjev Nataše Bokal in Bojana Napotnika. Od 16. do 18. februarja se bo Anja preko Zveze za šport invalidov Slovenije s statusom perspektivne športnice udeležila še enega mednarodnega pokala za gluhe v Wildschönau na Tirolskem, kjer bo prav tako tekmovala v slalomu in veleslalomu. Sonja Drev Anja Drev (levo) je na mednarodni tekmi Koroškega pokala gluhih osvojila prvo mesto (foto: Sonja Drev) Razen v članski konkurenci so igralci tekmovali tudi v kategoriji mlajših članov (do 21 let), kjer je povabilo za nastop v reprezentanci dobil tudi šestnajstletni Patrik Rose iz Mozirja. Podobno Patrik Rose (foto: Jože Miklavc) kakor ostalim petim Slovencem se mu ni uspelo prebiti v glavni del turnirja. Par let starejša nasprotnika iz Romunije in Portugalske sta bila zanj le previsoka ovira. Da bi zmanjšal razkorak do igralcev iz namiznoteniško razvitejših držav, Rose poleg vsakodnevnih treningov v matičnem klubu večkrat trenira tudi s kadetskimi in mladinskimi reprezentanti iz Italije. Od božiča do 9. januarja seje udeležil dvotedenskih priprav v mednarodnem namiznoteniškem centru v Zhengdingu na Kitajskem. Treningi na daljnem vzhodu so bili zelo kvalitetni, a hudo naporni. Kitajci imajo pač ogromno mladih igralcev, zato si lahko privoščijo zelo stroga merila in tisti, ki vse to zdržijo, postanejo res vrhunski igralci svetovnega ranga. Kljub visokim stroškom takšnih namiznoteniških priprav se bo Rose s ciljem, da še bolj napreduje, poleti verjetno še enkrat podal na trening v Meko namiznega tenisa. Ob tej priliki se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so ga pri dosedanji namiznoteniški poti podpirali in upa, da mu bodo tudi v bodoče stali ob strani. TR LJUBNO OB SAVINJI Smučarski skoki dokončno odpovedani Na Ljubnem ob Savinji bi morale biti ta konec tedna kar štiri mednarodne tekme v smučarskih skokih, in sicer dve tekmi za kontinentalni pokal za ženske in dve tekmi za FIS pokal članov. Žal so neugodne vremenske razmere izvedbo omenjenih tekem preprečile, prizadevni organizatorji SSK Ljubno BTC pa upajo, da jim bo vreme bolj naklonjeno prihodnje leto. KF Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Neokusna vrzel v vsebini poročanja Glasila Občine Mozirje, kritika o tem domačinke, priletne ženičke Spoštovani! "Kakšen nezaslišan, neokusen kiks - spodrsljaj je to za uredništvo Glasila Občine Mozirje..." Natanko tako mije pred dnevi rekla sokrajanka, Mozirjan-ka... Tista gospa, priletna, telesno že izčrpana, a duhovno bistra, pobožna ženička ... Edina od krajanov, Mozirjanov, Mozirjank, kije lani meseca decembra obiskala mojo zadnjo od petih likovnih razstav, katere sem tisto leto namenil v razne humane donacije -v pomoč ljudem v hudih stiskah. Tokrat je prišla, da mije povedala svoje negativno presenečenje, nestrinjanje, koje prebrala zadnjo decembersko številko Glasila Občine Mozirje, ker v njem ni našla niti besedice napisano oz. omenjeno o tem, da sem kot njihov soobčan v lanskem letu priredil v Mozirju in po Zg. Savinjski dolini tistih pet dobrodelnih likovnih prodajnih razstav za donacije v stiskah ljudi... In avtorteh gest, da sem upokojenec s svojimi ljubiteljskimi likovnimi stvaritvami. Da je s to ignoranco presenečena tudi zato, ker ve, da sem bil dolga leta tudi v službi višjega občinskega upravnega uradnika Občine Mozirje. In ženička je izrazila željo, da me spodbudi, da dam to povedano verzel, napako - kot je rekla: nezaslišan, neokusen kiks, - na piano, vjavnost. Ja, točno tako je bilo vse o tem, kakorje povedala sokrajanka, priletna ženička. In tako sem tudi tu, v teh vrsticah zapisal. No, ja, resnici na ljubo še moram povedati, da tistih gorko sočnih, mastnih besed - kletvic..., katere je ženička ob določenih mislih dodala, nisem vključil v te vrstice, (upam, da mi bo oprostila). Pred odhodom pa mije rekla:"Le napišite to ..., vi, ki to upate, znate, se po vsaki sapici vetra ne ravnate in nič ne zamolčite." Tako sem edino in zgolj postoril, kar sem ji med obiskom obljubil. Dodam pa svoje, da ne bi kdo rekel, da pač v uredništvo Glasila Občine Mozirje o teh stvareh (mojih humanih donacijah lani) niso imeli informacije, oz. da niso nič vedeli. Ker ne zdrži. Ker sem od petih donacij, že ob prvi osebno obvestil urednika Glasila PUST(N)I DNEVI NA LJUBNEM Tudi letos Pustni Zevnik Pustno mrtvilo na Ljubnem ob Savinji v zadnjih letih pestri izdaja Pustnega Zevnika, ki s svojo ironično in šaljivo vsebino kritično povzema dogodke preteklega leta. Namen časopisa je nasmejati občane ter jih opomniti na neljube »cvetke« preteklega leta. Lani je časopis informiral kar na dvajsetih straneh, letos pa se je ljubenska pustna uprava odločila za vsebinsko krajši, a zato bolj udaren pristop. Ljubenski pusti so nam zagotovili, da bodo lahko bralci letos v Zevniku našli najbolj pereče in odmevne dogodke lokalne in državne politike, se urili v reševanju pustne križanke, izvedeli, kateremu prišleku bodo letos podeljene trške pravice, ostala vsebina pa po besedah uprave mora ostati »pustna tajna«. Časopis bo izšel to nedeljo, zainteresirani bralci pa ga lahko kupijo pri najboljšem (edinem) sosedu na Placu in na Petrolovi bencinski črpalki na Ljubnem. ArtPuk Občine Mozirje, na njegovem domu v Ljubiji, (z menoj navzoča, je bila tudi moja življenjska sopotnica), pa ni o tem dal niti besedice od sebe, na piano, da bi javnost seznanil. Nasprotno od pravkar povedanega, pa so v veliki večini drugi mediji javnega obveščanja, poročanja (časopisi, revije, televizije itd.) po Sloveniji o teh humanih donacijah izdatno s poročanjem obveščalijavnost. Povedano lahko podkrepim z dokumentiranim podatkom. Da je s tistih 5 likovnih razstav namenjenih za humane donacije lani v Mozirju in po Zg. Savinjski dolini, bilo v tiskanih medijih po Sloveniji in v enem primeru v sosednji državi Hrvaški, objavljeno nad 25 mojih likovnih del, slik, ki so bile namenjene v donacije. In da je bila skupna naklada teh objav poldrugi milijon tiskanih izvodov... Torej, kdor je hotel oz. želel, je informacije lahko imel. Pred odhodom domačinke, kritične ženičke, sem ji še dejal; ja, tako pač je na tem, našem Zemeljskem svetu, če si, kot sem bil jaz, več desetletij v službah organov represije (policije, kriminalistike, inšpekcije). Da pač naredi v ljudeh svoje mnenje o tebi... Žal, tudi negativno... in se tudi ob dobrih delih kasneje kaj težko ali pa sploh ne spremeni na bolje, kar gornji podatki nazorno potrjujejo. Vrstice zaključim z naslednjimi mislimi: "Daje resnica - luč v temi", je pred novim letom na nacionalni TV rekel predsednik našega državnega parlamenta. Evropski ambasador za odnose med kulturami pa; da je takšen odnos odraz agresivne pasivnosti. Z najlepšimi željami vas pozdravljam - naročnik in zvesti bralec: Vlado Parežnik Levstikova 9 Mozirje O zamaških za Tilna (SN 3, str. 16) Če le na hitro prebereš članek o zbiranju plastičnih zamaškov za Tilna, lahko rečeš samo: Kapo dol za vse tiste, ki so akcijo organizirali in v njej sodelovali. A žal ni čisto tako. Iz prakse vemo, da na tržišče ne prihajajo le zamaški, ampak prav tolikšno število neprimerno večjih plastenk. Če bi bili pobudnik te akcije dovolj okoljsko ozaveščeni, bi si prizadevali še za hkratno reciklažo plastenk, saj so za naravo res veliko breme. Vsaj sanja se nam menda, koliko se dandanes naredi te embalaže, reciklira pa se je zanemarljivo malo. Dokler plastenki ne odstranimo zamaška, lahko le-to stisnemo z nogo. Takoj nato do konca privijemo zamašek. Takšna potem zavzame bistveno manj prostora. Seveda od brezvestnih ljudi (koliko jih je med nami, presodite sami) ni mogoče pričakovati, da bi, če že odložijo plastenke v kante (vse prevečkrat v neprave) na ekoloških otokih, iz njih iztiskali tudi zrak, čeprav to vzame le malo časa. Ker plastenke v kantah torej niso stisnjene, sta predvsem poleti, koje večja žeja, dve kanti, ki sta na vsakem zbirališču, praktično takoj polni. Pa ne samo do roba. Okoli je še polno plastenk, kot prašički okoli svinje. Skratka, temu pravim, kako drugače, svinjak. Vsake kvatre potem komunalci plastenke (z ostalim ni tak problem) le odpeljejo. Iz tega sledi, da četudi bi ljudje hoteli vestno odlagati celo stisnjene plastenke, tega ne bi mogli, ker, enostavno, največkrat ni prostora. Velika korist za naravo (ostajam kar pri tej koristi) bi torej bila, če bi osnovnošolci večkrat po domovih pobirali plastenke. Če kdo vidi kakšne ovire, naj napišem, da so gornjegrajski šolarji leta 1976 (organiziran odvoz odpadkov v Zg. Savinjski dolini je od 1.2.1977) pobirali steklenice in stekleno embalažo, ki jo je potem prevzel celjski Dinos (članek v ITD, 9.7. t.L). Delo s plastenkami bi bilo lažje, predvsem pa varno. To, da bi tako zbiranje še nečemu oziroma nekomu dodatno koristilo (primer Tilen), je lahko samo še vzpodbuda več pri delu otrok in njihovih mentorjev. Obstaja celo upanje, da bi otrokom prišlo v zavest, da moramo vendarle kaj storiti, da bomo omogočili življenje tudi zanamcem. Tega se mnogi njihovi starši nikoli ne bodo zavedli, saj je to za njihove glave "prekunštna" tema. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad ČRNA KRONIKA • Z GRAFITI NAD STAVBO Nazarje: Neznani storilec je 19. januarja na delavnici podjetja Glin z modrim sprejem risal grafite. Za svoje delovišče sije neznani risar izbral tudi okoliški asfalt. Policisti za storilci še poizvedujejo. • Z AVTOMOBILOM V ŠKARPO Mozirje: 23. januarja seje na Šmihelski cesti v Mozirju zgodila prometna nesreča s telesnimi poškodbami. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom in trčil v betonsko škarpo, pri čemer se je vozilo obrnilo na streho. Voznik, kije bil pod vplivom alkohola, je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da je v prometni nesreči utrpel lahke telesne poškodbe. • VLOM V LOKAL Mozirje: Neznani storilec je v noči na 24. januar vlomil v lokal Gams v Mozirju. Iz njega je odnesel več zavitkov različnih cigaret in s tem lastnico oškodoval za okoli 500 evrov. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 V SPOMIN Žaniju PURNATU 1922 - 1978 Mineva 30 let, odkar snežinke tiho prekrile so sledi, a čas ni izbrisal dragocenih vezi, ki med seboj stkali smo jih ti in mi. Tvoji ,0oWBt1E storitv*. Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Prazen dom j e in dvorišče, zaman oko te naše išče. Oh, kako boli, kako boli, ko tebe Martin večmednami ni. ZAHVALA Zavedno nas je zapustil naš dragi Martin TRATNIK iz Nove Štifte (30.9.1969 - 16.1.2008) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega Martina se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali sveče, cvetje, za svete maše in nam v tako težkih trenutkih stali ob strani. Še posebej bi se radi zahvalili g. župniku Ternarju in govorniku Rafku za tako lepe in ganljive poslovilne besede, pevcem, pogrebcem, gasilcem, praproščakom, ge. dr. Kramerjevi. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Tvoja beseda seje umirila, še preden sijo izgovoril in tvoje dejanje se je razsulo, šepreden si ga začel. Tvoje trpljenje je bilo skrito svetu in tihi topli besedi. (S. Kosovel) ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, tasta, brata in strica Alojza PRISLANA Frznakovega Lojza iz Melis (1949 - 2008) Besede so premalo, da bi se lahko zahvalili vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ob njegovi prerani smrti. Hvala za vsa izrečena sožalja, sveče, cvetje in svete maše. Prisrčna hvala osebju bolnišnice Slovenj Gradec, sosedom, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, govornici ter vsem, ki vam je ostal v lepem spominu in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Si tudi ti šel k pustni frizerki? NATAKAR, MIR MI DEJ, PROSIM V podeželsko gostilno pride naključni turist nehote delat zgago in izzivat usodo. “Oštir, kozarec mleka, prosim,” reče, kot da je to nekaj povsem normalnega. Gostilničar mu hitro prinese naročeno, le da je to pivo. Mlad čudak ni pripravljen zajtrkovati kot domačini: “Naročil sem kozarec mleka, ne piva.” “Poglejte," ga prične gostilničar prepričevati, “peni se kot mleko, drago je kot mleko, če ga dam piti svojim otrokom, postanejo nerazpoznavni, kot jaz, če bi pil mleko. Ali ni to dovolj razlogov, da bi se vsaj delali, da pijete mleko?” “Kje pa!” “Poglejte, če vam prinesem mleko od krave, bodo tistile biki za šankom pretepli vas in mene in gostilno!” Ne bodi v skrbeh zaradi puščice v nosu, saj jih imam še več. “Dobro, pa mi prinesite kakav,” poskuša gost najti gnili kompromis. “Kaj je rekel?” vzroji en domačin, kije vse skupaj spremljal z mrkim pogledom. “Kdo hoče kakav?” “Nihče!” oštir vse zanika. “Kavo je rekel, kavo hoče, kavo bo dobil.” “Kakšno kaaavo? Pira mu dej!” “Saj ima pivo, kaj si siten?” “Aja, zakaj ga pa potem ne spije, a bi mogoče raje kaaa-kav?” Spet se oglasi gost: “Ko ste že ravno omenili...” “Tiho bodi!” reče gostilničar domačinu, gleda pa gosta. “Gost bo pivo spil, ko bo imel mir.” “Pa enga konjaka mu še dej. Zgleda tako, kot da ga potrebuje.” “Ne mešaj se in ne odganjaj mi gostov!” reče oštir redni stranki. “Bom pa res raje šel, da ne bo še večje zdrahe,” predlaga Hčera mi je povedala, da računaš na kariero v pomorstvu. gost. Ko pa hoče vstati, ga sila teže kosmate šape na njegovem ramenu prilepi na stol. “Zakaj pa ne spiješ piva? Ati mogoče naša družba ni všeč?” reče gromko domačin, ki je vstopil v gostilno in z ušesi ravno še ujel zadnji del dogajanja, da mu je bilo takoj vse jasno. “Ko ste že ravno omenili...” hoče gost povedati, da bi se kar strinjal z njim, če bi mu le glas lahko prišel do konca iz grla, ko bi ga ne dušila bolečina iz rame. “Glas se ti zatika. Spij eno pivo, da boš lahko govoril kot normalni ljudje," prišlek poda brezplačen zdravniški nasvet. “Kaj delaš z mojimi gosti?!” vzroji gostilničar. Spusti ga iz primeža. Kaj ne vidiš, da ga boli, če mu drobiš ramo?” “J-ja,” zajamra gost, “pa še ravno desno ramo, ko imam samoto na tej strani.” KONEC PRIHODNJIČ NOVA ČLANARINA - STARA VALUTA Člani mozirskega planinskega drušlva so, kot kaže, obenem tudi člani numizmatičnega drušlva. Kako bi si sicer lahko drugače razlagali dejslvo, da bodo članarino za leto 2008 poravnali še v tolarjih. Res je, da bodo v hribe hodili po starih poteh, toda če bodo v postojankah hoteli priti do okrepčila s staro valuto, bodo težko ometli pajčevino v trebuhih. ČLANARINA VRSTE ČLANSTVA, ZNESEK PRIPOROČENE ČLANARINE IN BARVA ZNAMKICE ZA LETO 2008 vrste članstva v letu 2008 članarina 2008 barva znamkice A - najbolj aktivni dani z največ ugodnostmi 11.000 rdečo Ad- družinska Članarina z družinskim popustom 10.340 rdeča B- aktivni Ciani z veCino ugodnosti 4.100 modra Bd- družinsko Članarina z družinskim popustom 3.460 modro BI - osebe starejše od 70 let, z ugodnostmi B Članov 2.500 modro PN0- (osebe, ki jim je odvzeto poslovno sposobnost) odrasli 2.000 modra 5+Š - srednješolci in Studenti do 26. leto starosti oli mladi, ki niso zaposleni in so brez lostnih dohodkov 2.600 zeleno S+Š d/ - družinsko Članarino z družinskim popustom 2.260 zelano P+O- predšolski in osnovnošolski otroci 1.000 rumena P+O d/ - družinsko Članarina z družinskim popustom 860 rumena DUA . (nrnkn Li nm in n/linntn nnrlnimn rnnrnknnrA i nnn rnmann DŽAKI ČAN RESTORAN Presenetljivo, kako je lahko kitajščina podobna slovenščini ali pa je naš materin jezik tako blizu jezikom z daljnega vzhoda. Kitajci, ki so se udomačili pri nas in vam postrežejo v svojih restavracijah, so nam povedali: »Vi boš nas obiskale, ker mi vam postrižemo v slovenščina!« Na vprašanje, kako gosti razumejo njihove menije, pa so nam odgovorili: »Pridite pri nas. Smo ceneje od konkurenca, ker ne uporabljati lektorji« AKCI JA če pri nas praznujete npr.rojstni dan,dan za poroka ali uspešni posli... Vam tudi bomo pripravii spominsko darilo. Pri nas enkrat zapravite več kot 10€ = 1 kupon 30€ = 2 kupon 45€ = 1 kupon + 1 steklenicev kitajsko vino 60€ = 2 kupon + 1 st. Kit. vino 75€ = 3 kupon + 1 st. Kit. Vino 10 kupon lahko dobite eno glavni jed (razen rakci jed) za gratis. Pri konce vsak naše stranke Vam še čaka 1 kozarček kitajsko vino za probat. V______________________________________________J 24 ___/ SESTAVIL PEPS BANKOVEC ZA STO ENOT STRAŠILO NA NJIVI (NAR.) SNOV V ČEBULI IN ČESNU ENAKI ČRKI DEJAVNIK, KI POVZROČI IONIZACIJO POMOL, PRIZIDEK MIRJANA ULE TERMALNO ZDRAVILIŠČE V ČRNI GORI STANJE ONEMOGLE- GA ČLOVEKA SEVERNO- AMERIŠKI MALI MEDVED VNETNI MEHURČEK NA JEZIKU ZNIŽANI ZNESEK, SKONTO AFRIŠKA ANTILOPA MOŠTVO, EKIPA (ANGL.) POTRDILO, CERTIFIKAT (ZAST.) ŠVEDSKI KNJIŽEVNIK (VON PALIN) NEČEDNO DEJANJE, ŠKANDAL PREIZKUS ZNANJA LASTNOST, ZNAČILNOST RESNEGA ESTONSKI KOLESAR (PIKUUS) SREDIŠČE VRTENJA BOGOMILOM SORODNA KrŠČ. LOČINA THOMAS ADDISON ITALIJANSKA PISATELJICA- ANNA VERSKI POGLAVAR ŠIITOV PALESTINS. TABORIŠČE V BEJRUTU SLOVENSKI ŠAHIST- LEON VRSTA ŽITA OMOT, OVITEK ZGORNJI DEL STOPALA NAIVNA UMETNOST (REDKO) KONJSKI TEK BOGASTVO, DENAR (KNJIŽ., EKSPR.) POTOVANJE Več VOZIL SKUPAJ TRAVA DRUGE KOŠNJE ELDA VILER MESTO V PIEMONTU V ITALIJI UMOR OTROKA OB ROJSTVU PESNIŠKA VRSTICA, VERZ OBER, PRIPADNIK AVAROV JAKOB TURK Portal Savinjsko dolina mm MINI SLOVARČEK: IGALO- termalno zdravilišče v Črni Gori ASTI- mesto v Piemontu v Italiji PATOS- strastnost, gorečnost AMNION- ovojnica zarodka pri pticah KATARI- bogomilom sorodna krščanska ločina GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Šolska ulica 22, 3330 Mozirje organizira Prvenstvo Zgornje Savinjske doline v veleslalomu v soboto, 2.2.2008, ob 13.00 na Golteh (proga Lahovnica ali Stari Stani). Prijave: SKI servis Golte in po e-mailu gsk.mozirje@gmail.com ali eno uro pred startom v hotelu Golte Vabljeni! Napovednik • Petek (1. februar), od 15.00 dalje. Mozirje Pustovanje - obhod trških meja________________________ • Petek (1. februar), ob 20.00. Karnevalski šotor v Mozirju Mladinski rock pust______________ ___________________________ • Sobota (2. februar), ob 9.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Šmarje TG Štraus (kadeti) • Sobota (2. februar), ob 13.00. Golte Prvenstvo Zgornje Savinjske doline v veleslalomu________ • Sobota (2. februar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma • Nazarje : Ilirija (člani)_________________ • Sobota (2. februar), ob 19.00. Dvorana zadružnega doma Solčava Pustna prireditev Vinarska^ • Sobota (2. februar), ob 20.00. Karnevalski šotor v Mozirju Pustovanje ^velika gaja maškarada z Vladom Kalemberjem • Nedelja (3. februar), ob 15.00. Gasilski dom Rečica Otroška maškarada______________ ___________ • Nedelja (3. februar), ob 15.00. Športna dvorana Nazarje Otroška maškarada __ • Nedelja (3. februar), ob 15.00. Karnevalski šotor v Mozirju Otroška maškarada z Ireno Vrčkovnik • Nedelja (3. februar). Športna dvorana Bistrica Košarkarska tekma ■ Bistrica : Nazarje (mladinci)______ • Torek (5. februar), ob 15.00. Mozirski trg Pustovanje - mednarodna karnevalska povorka • Sreda (6. februar), ob 19.00. Gostišče Vrbovec Nazarje Planinski večeri: Kostarika - Panama (Anja Dobrovc) • Četrtek (7. februar), ob 18.00. Kulturna dvorana v Lučah Slavnostna otvoritev meseca kulture s podelitvijo priznanj ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca, čb/rh, starega en teden; gsm 041/466-720. Kravo po telitvi, primerno za dojiljo - prodam; gsm 041/783-440. Prodam 8 jagenjčkov, solčavske pasme, za nad. rejo ali zakol, meso dostavim na dom; gsm 041/881-276. Prodam čb telička, starega 10 dni; gsm 031/ 800-046. Prodam bikca srj„ star 10 tednov; gsm 051/ 815-426. ŽIVALI - ODDAM Oddam - podarim psa - šnavcerja, dolgodlakega, 6 mesecev starega; gsm 041/838-680. DRUGO - PRODAM Prodam meso mladega goveda iz kontrolirane ekološke reje, 031/387-183. Prodam vile za nošenje bal - domače izdelave, cena 180 eur; gsm 041/261-565. Prodam ustrojeno, lisasto, govejo kožo 5,5 m2 in električnega pastirja za 15 km ograje; gsm 051/435-134. Prodam odjemalca za koruzno silažo; gsm 040/571-151. Prodam dobro ohranjeno spalnico po ugodni ceni; gsm 041 /324-376. Prodam 2 otroški bundi - plašč, 152 in 12 let, bež; gsm 031/451-330. Prodam ortopedski jogi, velikost 180 x 200, malo rabljen; gsm 041/389-217. Suho meso in krvavice - prodam; gsm 041/ 239-017. Drva suha, cepljena, metrska, klaftre, bukev in gaber - prodam; gsm 031/585-735. Bazen za mleko, stabilni 500 litrov, cena 750 eur - prodam; gsm 041/986-125. Prodam treking kolo trek-7000 IX, metalic siv, alu., kupljen maja '07, cena 200 eur.; gsm 031/591-011. Ugodno prodam nov, lesen rušt z deskami - za fasade (visok); tel. 583-24-85. Prodam mizni rezkar z prečnim vozom In podajalno napravo; gsm 041/727-861. Prodam puhalnik za seno - ugodno in tuš kad 80 X 80 - novo, pol. cena; gsm 041/ 783-448. Prodam tri pomične rešetke 80 x 80 cm; tel. 584-51-61. VOZILA - PRODAM Nissan (erano 2.7 td, let '94 - prodam ali menjam za hlodovino; gsm 031/625-704. NEPREMIČNINE V Nazarjah oddam enosobno stanovanje z balkonom; gsm 070/820-796. Kupim novejše stanovanje; gsm 031/836-378. DELO Iščem kakršno koli delo; 040/395-158 -Roman. OSEBNI STIKI Uspešen moški išče zvesto, skromno dekle; gsm 031/807-376. MORDA STE ISKALI PRAV TO ZAPOSLIMO delavca za delo na žagi (strojnik), upravljanje z žago. Za dodatne informacije se obrnite na tel. št. 031/625-704 ali 041/625-704. K.KRAN-TRADE stavbno tesarstvo, Krančič Ivan s.p., Trnovec 11, Rečica ob Savinji. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A -pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov In naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18. SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36, 3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMiS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm; 051/307-035 ali tel.; 839-56-50. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Siemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. IŠČEMO NEPREMIČNINE Novogradnje, stare hiše, kmetije... Za znana kupca iščemo hišo do 55.000 eur in hišo do 150.000 eur na lokaciji Zgornje Savinjske doline. Gsm 041/315-893. PROPERTY SEARCH; Arnold Vet, Rečica ob Savinji 72, 3332 Rečica ob Savinji. POTREBUJETE RAČUNOVODSKI SERVIS, ki vam bo olajšal delo in da vas ob bilanci ne bo bolela glava? Nudimo vam ažurno, kvalitetno in cenovno ugodno vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike, društva in d.o.o. Informacije 24 ur na dan. Gsm 041/773-985. Pavlin Mija s.p., Na trgu 20, Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. MORDA STE ISKALI PRAV TO ŠMARTNO OB DRETI Veseli večer ljudskih pevcev in godcev Članice pevske skupine Lipa, ki deluje v okviru Kulturnega društva Šmartno ob Dreti, so minulo soboto poskrbele za pravi kulturni posladek. V večnamenskem prostoru domače šole se je zbralo kar deset glasbenih sestavov, ki so s petjem in igranjem ogreli srca obiskovalcev. izgubila, prepevanje pa je bilo nagrajeno z glasnim aplavzom. Za domačimi pevkami so oder zasedla dekleta kvarteta Izborček, Članice pevske skupine Lipa so ponovno oživile ljudsko petje v Šmartnem ob Dreti (foto: Benjamin Kanjir) Slednji so prostor napolnili do zadnjega kotička. Željni druženja in zabave so pozdravili tudi predsednika domače krajevne skupnosti Bojana Štruklja, ki je pozdravil ponovno oživitev nekaj časa mirujoče kulture. Njegove želje in upe bodo še kar nekaj časa očitno uresničevale pevke skupine Lipa, ki so z zagnanostjo in neizbrisno željo po prepevanju pričele dogodek. Svoja življenjska leta so dekleta skrila za nasmehi, ki sojim pomagali premagovati tudi nujno potreben košček treme. Slednja seje kaj hitro ki ga v nazorski osnovni šoli vodi Katja Gruber. Bratje Dobrovnik so z dvema pesmima pokazali, daje bila odločitev za ustanovitev hišnega ansambla dobra. Že tako dodobra ogretemu občinstvu so temperaturo še povečali. Zaželeni so bili tudi člani celjskega kvarteta Grmada, enako ljudska godca iz Kamnika, ki sta se poimenovala Kamilo in Jože. O ljudskih pevkah Pušeijc ne gre izgubljati besed, saj z izbranimi pesmimi vedno poskrbijo za dobro voljo. Habrovi fantje so se tokrat predstavili z Anito Lakner, kije poskrbela za odpete višje tone. Vabilu organizatorjev so se odzvali tudi člani pevskega zbora iz Škofje vasi. Pravijo si kar prijatelji, saj se z veseljem odzivajo na takšna in podobna vabila. Domala domačini so Fantje treh vasi, ki se pod strokovnim vodstvom Jožeta Pustoslemška zavoljo širokega glasovnega razpona lotevajo tudi težjih skladb. Tako je bilo tudi tokrat. Predstavili so se še Veseljaki in člani družine Zavo-lovšek, za piko na i pa so poskrbele članice sestava Predice iz Kamnika. Domačnost prireditve je z vtkanimi izbranimi besedami med različnimi nastopi obogatila napovedovalka Nataša Bele, predsednica KD Šmartno ob Dreti. Benjamin Kanjir To morate poskusiti! Praznujete svoj rojstni dan, diplomo, poroko... in boste povabili večje število gostov? Ste organizator večje prireditve, na kateri potrebujete tudi gostinsko postrežbo? Ste direktor in še nimate organiziranih rednih malic za svoje delavce? Pokličite Catering Gorenja Gostinstva, d.o.o.! Pripravimo, pripeljemo, postrežemo... Gorenje Gostinstvo, d.o.o. - Catering VEČJA POROČNA SLAVJA. SREČANJA IN DRUGA PRAZNOVANJA LAHKO NAJBOLJE PRIPRAVITE V NAŠI NAJSODOBNEJŠI RESTAVRACIJI OB NOVEM RAZSTAVNEM PROSTORU GORENJA. Prednosti: • ODLIČNA GOSTINSKA OPREMA ZA POSTREŽBO OD 50 DO 500 GOSTOV • VELIKO PARKIRIŠČE. PROSTORNOST IN DOSTOPNOST RESTAVRACIJE; • PREVERJENA KAKOVOST IN KONKURENČNOST NAŠEGA CATERINGA. Pokličite nas: 041 745 216 Gorenje Gostinstvo, d.o.o. Celie - skladišče D-Per 7/2008 Javni poziv za uporabo Športne dvorane pri OŠ Mozirje 1. Predmet poziva Zavod za TKSM Mozirje kot upravljavec Športne dvorane pri OŠ Mozirje, na podlagi dne 30.1,2008 sklenjene pogodbe z lastnico, to je Občino Mozirje, objavlja: javni poziv za uporabo Športne dvorane pri OŠ Mozirje Športna dvorana je namenjena individualnim in skupinskim športom (mali nogomet, rokomet, odbojka, košarka, idr. ) ter organizaciji tekem in turnirjev, večjih prireditev in koncertov. Nudimo vam redni in občasni najem. Na podlagi prispelih vlog in sklenjenih pogodb med upravljavcem in najemniki bo upravljavec izdelal urnik najema športne dvorane. 2. Pogoji za prijavo Na poziv se lahko prijavijo športna in druga društva (tudi sekcije društev, ki se ukvarjajo s športom), njihova združenja, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja s sedežem v Občini Mozirje in izven nje ter drugi posamezniki. 3. Pogoji za uporabo prostorov v večnamenski športni dvorani v Mozirju Uporabnik športne dvorane mora: - Pred začetkom uporabe skleniti pogodbo o uporabi. - V skladu z določili v pogodbi poravnati izstavljene račune o uporabi športne dvorane. - Spoštovati in upoštevati Pravilnik o uporabi. - Spoštovati in upoštevati Hišni red športne dvorane. - Pisno določiti odgovorno osebo za vadbo skupin za vsak termin uporabe dvorane. - Sporočiti vsako spremembo odgovorne osebe najmanj v 15 dneh po spremembi. - Spoštovati dogovorjen urnik. - Uporabljati le prostore za katere ima sklenjeno pogodbo o uporabi. Za vsak najem (enkraten ali dolgoročen) se sklepa pogodba o najemu z Zavodom za TKŠM Mozirje. 4. Roki in način prijave Vloge za uporabo športne dvorane morajo prosilci poslati na naslov: Zavod za TKŠM Mozirje, p.p. 94, 3330 Mozirje s pripisom Vloga za uporabo športne dvorane, oddajo jo lahko tudi osebno na sedežu zavoda ali po e-pošti na naslov: ztksm@siol.net. Obrazec VLOGA lahko prejmete na sedežu Zavoda, Šmihelska cesta 2 v Mozirju ali na spletni strani: www.ztksm-mozirje.si. Prijave bomo zbirali do vključno 18. februarja 2008. Po tem datumu bomo vse interesente posamično povabili k podpisu pogodbe. Zavod za TKŠM Mozirje si kot upravljavec športne dvorane pridržuje pravico, da razporedi termine glede na racionalno izkoriščenost in v skladu z Zakonom o športu. 5. Informiranje kandidatov Strokovna sodelavka za šport, pristojna za upravljanje Športne dvorane in izdelavo urnika je Urška Cokan. Info: od 8. do 17. ure na 03 839 33 34/35. Tudi po končanem javnem pozivu bo najem dvorane možen izključno na podlagi pisne vloge. Obrazec Vloge skupaj c Cenikom in Pravilnikom najema dobite na sedežu Zavoda (Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje v Upravni stavbi) ali na spletni strani: www.ztksm-mozirie.si. Vsem društvom in Klubom s sedežem v Občini Mozirje smo javni poziv skupaj z obrazcem vloge in Cenikom ter Pravilnikom najema posredovali tudi po pošti. Zavod za TKŠM Mozirje, 30. januarja Z008 Biserka Povše Tasič, direktorica OSREDNJO KNJ. CELJE