BiSsv...-

|—--1	GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ
^ GLASNIK
^Aj 1981
ŠTEVILKA 5
LETO XV
Tovarna inštalacijske opreme Idrija je zgradila nov obrat v Godoviču
t Nadnjo soboto v letošnjem aprilu so v Godoviču odprli nove proi-Jv«dne prostore, v katerih bodo združevali delo delavci tozda TIO
Mnja.
(Pozdravni govor na otvori-(‘Veni slovesnosti je imel pred-’rCt*nik delavskega sveta Evgen jantar, ki je na kratko predstavil |azv°j delovne organizacije TIO ^r’ja: »Leta 1973 smo se delavci riontažnega podjetja Simplex “r'ja na referendumu izrekli za ^'Pojitev k Industrijskemu Montažnemu podjetju Ljublja-Prehod iz izrazito montažne ^javnosti na industrijsko proi-irv°dnjo je zahteval od kolektiva |?JnOgo truda in samoodrekanja. adaljevali smo s proizvodnjo ndustrijskih posod in odtočnih v°zlov, tozd Klima Ljubljana pa nam je odstopila del proizvod-nega programa klima naprav.
razvojem omenjenih programov so postali obstoječi proi-|ZvO(jni prostori pretesni. Neizo-l&bna je bila izgradnja novih. Ker ? a je srednjeročni plan občine dnja predvideval izgradnjo in-uatrijske cone v Godoviču, smo e delavci TIO Idrija, kot prvi v občini, odločili za uresničevanje Im 3 P*ana- Tako smo novembra l y77 odprli nove proizvodne ■Prostore, kamor smo preselili 'Proizvodnjo industrijskih posod, blovi poslovni prostori so nam iPHogočili takšno organiziranost rremeljne organizacije, kot smo si I jo v svojih razvojnih ciljih začrta->, vse to pa se odraža v dvigu Produktivnosti in izboljšanju ponovnih rezultatov.
!• januarja 1978 se je IMF samoupravno preoblikoval v se-
stavljeno organizacijo združenega dela. Temeljne organizacije združenega dela:	Klima-proi-
zvodnja Ljubljana, Panonija Murska Sobota in TIO Idrija, so se združile v delovno organizacijo Klimat. V času izvajanja razvojnih ciljev je prišlo do reorganizacije v delovni organizaciji in takrat so se delavci tozda TIO Idrija odločili za enovito delovno organizacijo. To pa ne pomeni, da so v tem kolektivu prisotne tendence zapiranja v ozke okvire, ampak obratno. Še vedno združujemo sredstva in delo, v bodoče bomo še več, na vseh tistih področjih, kjer bodo ugotovitve pokazale racionalnejša izhodišča in vse tiste interese, ki predstavljajo v IMF moč in so pogoj za naš nadaljnji razvoj. Uresničitev razvojnih poti je bila mogoča le ob prizadevanju celotnega kolektiva, zato izrekam zahvalo vsem, ki so s svojim delom pripomogli, da lahko danes s ponosom vstopimo v naše nove prostore, ki bodo pripomogli k novim delovnim zmagam. Obenem se zahvaljujemo vsem izvajalcem gradbenih del in dobaviteljem opreme, je končal Evgen Gantar.
Slavnostni govornik je bil direktor tozda TIO Pavel Troha, ki je dejal, da pomeni novi objekt v Godoviču veliko pridobitev in poudaril, da se prava borba šele začenja, saj se bodo morali delavci po otvoritvenem dnevu
spopasti z novimi obveznostmi, ki so jih sprejeli z dograditvijo objekta. Opozoril je na nekatere nadaljnje aktivnosti in sicer, da bodo morali v prihodnje vse sile usmeriti v razvoj programskih usmeritev, zagotoviti ustrezno tehnologijo, ki bo omogočala produktivnost in čimboljše delovne rezultate. Intenzivneje se bodo morali vključiti v mednarodno delitev dela in v širši prostor. Posebno skrb bodo morali nameniti dograjevanju samoupravnih demokratičnih odnosov z vsestranskim vključevanjem delovnih ljudi v družbena doga-" jan j a ter spraviti investicijsko aktivnost v realne okvire.
Z nekaj besedami se je dotaknil praznikov 27. aprila in prvega maja ter črnega četrtega maja, obletnice Titove smrti. V* spomin temu velikanu po srcu in umu je mladina ob objektu v Godoviču zasadila 88 brez.
Sledila je podelitev državnih odlikovanj, ki jih je delavcem podelil predsednik idrijskega občinskega izvršnega sveta Cveto Šulgaj. Red dela s srebrnim vencem je prejela Marica Bončina, medaljo zaslug za narod je dobil Miroslav Sedej, medaljo dela pa sta prejela Pavel Gnezda in Janko Vidmar.
Predsednik delavskega sveta Evgen Gantar je podelil priznanja IMP za dolgoletno plodno sodelovanje. Te so prejeli Viktor Cotič iz Ljubljanske banke, temeljne banke Nova Gorica, Alojz Kosi, direktor Interne banke SOZD IMP, Stanko Krumpak, nekdanji dolgoletni
IZ VSEBINE:
Reportaža z obiska pri naših delavcih na gradbišču Doma tiska v Ljubljani (stran 4)
Komunikacijsko-in-formacijske naprave ARCIS so dobile na hanoverskem sejmu priznanje za lepo obliko (stran 5)
Kdor še nima organiziranega dopusta, naj pohiti, dokler je v naših počitniških domovih še kaj prostora! (stran 7)
glavni direktor IMP, Andrej Pogačar, glavni nadzorni organ SOZD, Slavko Rovtar, Ljubljanska banka, temeljna banka Nova Gorica, Jurij Zavec, nekdanji pomočnik glavnega direktorja sozda.
Priznanja za vestno in prizadevno opravljanje delovnih nalog, razvijanje samoupravljanja in nesebičnega tovarištva so prejeli naslednji delavci tozda TIO:
Marjan Alič, Aleksander Bevk, Velimir Bevk, Roman Brence, Venčeslav Brence, Marijan Česnik, Marko Černilogar, Srečko Gnezda, Nastja Ferjančič, Zdravko Hvala, Ciril Hladnik, Silvi Hladnik, Ivan Jereb, Slavko Jereb, Stanko Jeram, Lado Kržišnik, David Lapajne, Andrej Likar, Lucijan Lipušček, Janez Mavri, Vladimir Mavrič in Vinko Mohorič.
Srečko Mrak, Ivan Povalej, Albin Pirih, Ciril Rupnik, Stanko Ržen, Jože Sedej, Venceslav Sedej, Vida Šuligoj, Ciril Štucin, Janko Štravs, Srečko Tončič, Anton Vončina, Vida Velikan je, Marijan Velikan je, Majda Vidmar, Franc Žonta, Alojz Žejn,
Kulturni program so izvedli idrijska rudarska godba in moški pevski zbor IMP.
Nove proizvodne prostore je odprl predsednik sindikata tozda Slavko Jereb. Po otvoritvi so si delavci in gostje ogledali proizvodne prostore in se potem na tovariškem srečanju poveselili ob zvokih ansambla.
M. PRIMC
..........________________________________________________r.. r_________ik sindikata Slavko Jereb.
Misel, ki bo vodila rodove
Velike zgodovinske osebnosti so tisti močni in nadarjeni posamezniki, ki. so najgloblje doumeli objektivne družbene zakonitosti in zgodovinske potrebe svojega časa in ki so hkrati odkrili poti in sredstva, s katerimi so oborožili družbena gibanja in razrede.
Tito je bil zgodovinska osebnost.
V tridesetih letih se je spopadel s frakcionaškimi boji in sektašenjem v KPJ. Partija ne sme biti zaprta vase, je opozarjal, ni njena naloga, da se ukvarja z nekimi svojimi notranjimi problemi, kajti svoje revolucionarne cilje lahko uresniči le, v povezavi s širokimi množicami, saj se bo le tako lahko tolkla za resnične interese delavskega razreda.
Človek in njegova dobrobit je bila Titu od nekdaj vodilo.
Zato se je boril proti vsem oblikam izkoriščanja delavcev.
Zato se je boril za enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije, kajti tako kot je treba preprečiti izkoriščanje delavcev, tako ne smemo dopustiti neenakopravnosti med narodi, ki živijo skupaj v Jugoslaviji. Tito je že pred vojno zasnoval koncept mednacionalnih odnosov, ki se je v skupnem narodnoosvobodilnemu boju prekalil v bratstvo in enotnost.
Vstaja proti okupatorju in domačim izdajalcem sploh ne bi bila možna, če ne bi bila izbruh volje najširših možnosti.
In samoupravljanje, ki ga gradimo dobra tri desetletja, je prav tako utemeljeno na dobrobiti člo veka. Je namreč politični sistem, ki naj omogoči vsakemu posamezniku, da bo odločal o vsem bistvenem, kar uravnava njegovo življenje.
Tudi bistvo neuvrščenosti je enako: Spoznanje, da je možno v tem zapletenem svetu zasnovati takšne meddržavne odnose, v katerih bo vsaka država, velika ali majhna, suvereno odločala o svoji usodi. In ne le možno — vse bolj postaja očitno, da je to edina perspektiva človeštva, kajti poskusi nadvlade in težnje po vojašekm povezovanju držav vodijo le iz spopada v spopad in bi lahko privedli svet do katastrofe.
Titovo delo je vtkano v razvoj, ki ga je Jugosla vija dosegla, njegove vizije so tvorna usmeritev pri naši nadaljnji graditvi kot pri urejanju odnosov v mednarodni skupnosti.
Lepa slovesnost v Mariboru.
Na proslavi 27. aprila in 1. maja v tozdu Montaža Maribor je govoril direktor Konrad Čemdč. (Foto: M. P.)
S seje sozdovega delavskega sveta
Ocena gospodarjenja v lanskem letu
in načrti za naprej
Delavski svet sozda IMP je na zadnji seji, 16. aprila, med drugim obravnaval poročilo generalnega direktorja in analizo o poslovanju sozda v preteklem letu.
Generalni direktor Franc Kumše je navedel naslednje podatke:
• Upoštevajoč gospodarske pogoje v Sloveniji in Jugoslaviji smo lahko s poslovanjem IMP v letu 1980 zadovoljni.
• Ves sozd je dosegel 2 odstotka višji celotni prihodek od načrtovanega. Pod planom so tozd TEN, Dvigalo, MK, Panonija, HVA in PB.
• Obseg montažne dejavnosti se je lani povečal za 31,7 odstotka — najbolj v tozdih KM (60 odstotkov) in EM (40 odstotkov). Skupen obseg industrijske proizvodnje se je nekoliko zmanjšal, čeprav se je obseg kovinske proizvodnje ter izdelave kmetijske mehanizacije povečal. Obseg poslovno-tehničnih storitev se je zmanjšal — zlasti zaradi upada projektantskih ter inženirskih del na domačem tržišču.
• Osebni dohodki v celotnem IMP so bili (kljub nekaterim kršilcem) v okviru družbenega do-
Naš Kidričev
nagrajenec
Pogovor z Valentinom Zorom
Komisija sklada Kidričevih nagrad za študente Univerze v Mariboru je na seji 24. marca letos sklenila, da prejme Valentin Zor, diplomant visoke tehniške šole Maribor — VTO Elektrotehnika Kidričevo nagrado prve stopnje za študente univerze v Mariboru za diplomsko delo Frekvenčna normala, ki je sinhronizirana z radiodifuznim signalom. Omenjeno nagrado mu je podelil 8. aprila letos rektor mariborske univerze profesor lWHoktor Dali Donlagič.
Kidričev nagrajenec Valentin Zor je v IMP s prekinitvijo od leta 1963. Od leta 1968 je v delovni skupnosti DO Emond v oddelku za komunikacije, kjer opravlja delo samostojnega razvijalca. Med študijem je prejemal štipendijo DO Emond. Nagrado je prejel za diplomsko delo za študij ob delu.
Prosila sem ga, naj mi odgovori na nekaj vprašanj.
Kdo vam je dal pobudo za to nalogo?
»To temo sem si izbral v okviru potreb razvojnega oddelka.«
Kdaj ste se naloge lotili?
»Naloge sem se lotil marca lani.«
In kdaj ste jo končali?
»Zaključil sem jo v začetku lanskega junija.«
Ste pričakovali, da boste nagrajeni?
»Nagrade za to delo nisem pričakoval in je bila zame presenečenje.«
Kakšne načrte imate za prihodnost?
»Ko bom dogradil hišo, se bom lotil nadaljevanja študija«.
M. PRIMC
govora. Ob povečanih prispevkih in davkih iz osebnega dohodka je realna vrednost osebnih dohodkov padla na 15 odstotkov.
• Število zaposlenih v IMP se je lani povečalo za 3,2 odstotka.
• Bruto naložbe so se v letu 1980 povečale za 41 odstotkov, torej za 10 odstotkov bolj kot celotni prihodek.
Lanski rezultati dajejo dobro izhodišče za uresničitev načrta za letošnje leto, je v sklepu dejal Franc Kumše. V samoupravnem sporazumu o temeljih plana je cilj, da bomo prihodek povečali za 23 odstotkov, osebne dohodke in skupno porabo za 18 odstotkov in akumulacijo za 30 odstotkov. Ob tem pa je glavni direktor opozoril, da vsi tozdi najbrž ne' bodo imeli možnosti, da bi povečali obseg svojih del, zlasti ne na tujem trgu, zato so tem bolj pomembni ukrepi za boljšo organiziranost na investicijskem področju.
Razprava se je v glavnem osredotočila na kadrovska vprašanja. V proizvodnji in montaži manjka kvalificiranih delavcev, zato zbuja skrbi podatek, da je zaposlovanje učencev zaostalo 9 odstotkov za načrtovanim, čeprav se je število učencev pove-
Mladi OO ZSMS Panonija so ob letu invalidov izdali bilten. Izvolili so uredniški odbor, sodelovali so večino mladi iz predsedstva, obiskali naše invalide na domovih, jih intervjuvali.
Kot je zapisal tovariš Tito, invalidom, posebej težkim, je potrebno ustvariti takšne pogoje, da se bodo čutili koristni člani naše družbe.
Helmut Vidic piše o odpiranju delovnih mest za invalide. Pripravlja se ustanovitev invalidskih delavnic v Murski Soboti v centru poklicnih šol. Sodelovale bodo naslednje delovne organizacije: ZGP Pomurski tisk: tiskanje in kopletiranja vizitk, etiket, kuvert, Kartonaža: izdelovanje registratorjev, Panonija: sestava nahrbtnih škropilnic in rotorjev za motorne škropilnice, Blisk: sestava cevi za vinogradniške škropilnice. Janez piše o skrbi za ostarele inavalide. Kot že rečeno, so se mladi pogovarjali z nekaterimi invalidi, ki so jim povedali svoje življenjske zgodbe in o tem, kako živijo danes. Naše sogovornike pa je zanimalo, kako je danes v tozdu, kako posluje in očitno je bilo, da še danes živijo z delovno organizacijo tako kot prej. Vlado Horvat je napisal pesmi. ‘
Ob koncu pa naj naštejem vse, ki so sodelovali:	Uredniški
odbor: Metka Ružič, Rija Albert, Edo Bokan. Sodelovali so še: Darko Kuzmič, Janez Drvarič, Marjetka Fenos, Dragica Gomboc, Mičo Totič, Stanko Sukič, Vlado Horvat, Stanko Kramar, Dominik Zvez, Helmut Vidic in predstavniki DO Mura, ki je prispevala h skladu velik znesek. Izdali so 150 izvodov.
F. K.
čaloza 16 odstotkov v primerjavi z letom 1979. Predsednik delavskega sveta Janez Ocepek je ob tem opozoril, da bo v okviru nagrajevanja po delu nujno ustrezneje ovrednotiti fizično delo.
ja), Andrej Zadravec (Panonija Murska Sobota).
Ker smo v preteklosti zanemarili pridobivanje kadrov, grozi nevarnost, da bomo imeli premalo tehničnih kadrov, je dejal Urož Korže, ki je tudi opozoril, da bodo v prihodnosti nekateri delavci, ki delajo na tujem, destimulirani zaradi velikih razlik v osebnih dohodkih.
• Komisija za informiranje:
Mojca Ipavic (OV Ljubljana), Milan Šilc (IPKO Podpeč), Janez Tancig (VIPO Iv. gorica), Vlasta Zagorac (Alchrom Ruše).
• Svet počitniške skupnosti:
Zdenka Repar (IPKO Podpeč), Milan Podobnik (VIPO Iv. gorica), Vinko Lovrenčič (Alchrom Ruše).
Proslava ob 27. aprilu in 1.
Delavski svet sozda je sprejel tudi srednjeročni plan sozda IMP za obdobje 1981—1985 (potem ko’je ugotovil, da so vsi tozdi pristopili k samoupravnemu sporazumu o njegovih temeljih) in plan sozda za leto 1981.
• Komisija za planiranje in družbeno-ekonomske odnose:
Mira Filipič (Promont Ljubljana), Alojz Kamin (IKO Ljubljana), Jasna Gruden (Klimat Ljubljana), Bojan Šefman (IZ1P Ljubljana), Lucijan Lipušček (TIO Idrija), Jože Zver (Panonija Murska Sobota).
Zaradi reorganizacije nekaterih delovnih organizacij je delavski svet razširil nekatere organe z novimi člani:
• Uredniški odbor IMP Glasnika: Ciril Hladnik (TIO Idri-
• Komisija za samoupravljanje: Marjana Pliberšek (PMI Maribor), • Miro Dražumerič (Klimat Ljubljana), Milan Kostanjšek (TIO Idrija), Jože Kovtr (Panonija Murska Sobota).
maju
Zadnji petek v letošnjem aprilu so v TOZD Montaža Marib.vese kratkim in prisrčnim kulturnim programom proslavili praznik V prvi maj, obeležili obletnico Titove smrti ter podelili pismena prti/bje nja desetim delavcem za uspešno delo.	) og
Na začetku proslave je direktor tozda Konrad Černčič v kratila govoru poudaril pomen obeh praznikov ter spregovoril nekaj besc*ko letošnjih prvomajskih priznanjih in med drugim dejal, naj bi v prih«6ne nje postala priznanja za uspešno opravljena dela stalna oblika čes^Ot ob 1. maju.	roč
Kulturni del programa so izpolnili učenci Osnovne šole Slava Kleni vora s petjem, z recitacijami, ritmiko in s folkloro.
Pismena priznanja so delavcem podelili predsednik delavska n, sveta tozda Rado Zupan, predsednik sindikata Milan Belej in direklja( tozda Konrad Černčič.	jjj
Priznanja so sprejeli naslednji delavci: Ivan Pem, Anton Kuh^ s Franc Štumberger, Franc Huzjak, Ivan Lah, Slavko Kolbl, Franc fcfcjji nik, Maks Amon,	Franc Kampi in Rudolf Kosmačin.	ran
TOZD Montaža Maribor je najbrže v IMP edini svetel primer, I kulturnim programom proslavi 27. april in praznik dela. Lepo bi b* y da bi v prihodnje ta zgled posnemali še drugi tozdi v IMP. ,l, 1
--------—ujM*
MARIJA PR
Fakturirana realizacija za marec 1981
Fakturirana realizacija za zareč 1981
Akcija mladih v letu invalidov
Realiz.	Plan	(v 103din		Izvršitev			1 Indeks iz’	
	1981 I	3 mes.	marec	marec	3 mes.	3.mes.1980	let.pl. (5:1)	pl. (5:2
TOZD, DO	1	2	3	4	5	6	7	
KLIMAT	396.00C i	86.300	30.700	32.335.141	83.987.697	63.653.265	21	97
Ul	3CO.OGC	67.800	25.800	23.179.386	63.388.003	55.661.751	21	93
PANONIJA	765.000	214.000	78.000	63.620.627	183.346.167	124.076.908	24	86
TRATA	58C.GG0	126.900	44.500	44.326.036	120.337.490	153.277.563	21	95
ITAK 1	145.350	37.100	13.100	13.665.049	38.368.737	33.589.938	26	103
SKtP	386.56C	78.397	42.763	42.835.275	79.699.824	.	98.741.727	21	102
IPKO	114..180	9.272	3.600	6.378.443	U. 088.630		10	120
IKO	1.126.090	251.669	103-963	107.204.803	249.494.681	235.609.228	22	99
LSNL	413.GG;	95.794	" 36.296 '	40.537.099	105.429.934	81.507.968	26	no
HVA	155.oc:	32.500	12.500	13.496.051	33.696.157	39.071.049	22	104
VIPO	48.375	U. 958	4.170	7.041.651	12.218.492	-	25	102
IBK	79.SOC	19.450	. 6.975 59.941’	7.681.229	21.045.450	16.434.386	26	103
LIVAR	696.175	159.702		68.756.030	172.390.033	137.013.403	25	108
IP	470.949	109.500	36.500	36.677.174	109.928.702	89.769.341	23	100
MP ~ SFRJ	261.297	59.576	21.426	22.005.882	60.712.225	47.349.140	23	102
- inoz.	12.500		-	-				
KLIMA SFRJ	732.246	169.076	57.926	58.683.056	170.640.927	137.U8i481	23	101
KLIMA stopaj	744.746			58.683.056	170.640.927	137.118:481	23	
INŽ	92.056	22.600	8.000	6.323.276	13.538.736	19.380.264	15	60
PB	67.000	16.292	6.160	4.249.421	13.813.912	12.447.440	21	85
ZAST	165.000	33.784	14.892	16.957.057	36.866.525	38.546.930	22	95
ALCHHCM	117.558	24.500	12.530	16.424.908	24.582.159	20.019.594	21	100
IC	15.297	4.095	1.365	1.540.650	4.259.358	3.424.629	28	104
IZB?	456.9U	106.271	42.947	45.495.312	93.060.690	93.818.857	20	88
PD	11.140		“	216.542	614.542	57.275	6	
IMP SFRJ	8.836.887	2.053.506	787.177	770.765.291	2.003.612.618	1.731.293.920	23	98
IMP stopaj	9.242.767			783.964.075	2.035.118.300	1.735.235.999	22	
__c
100
103
101
'3rn
I32arij IH str«
146

- ■ (073-
.> ti o
and
Fakturirana realizacija za zareč 1981

Realiz.
Plah (v 10 din
1981
3 nes.
TOZD, DO
OV SFRJ inoz
KM - SFRJ inoz.
MK — SFRJ inoz.
PB Kp.
SD
PKMNT _ SFRJ PRCMCNT - skrpaj MM - SFRJ inoz.
IB
BLISK - SFRJ
-	inoz.
EKO - SFRJ
inoz.
p: a	- sfrj
PMI skupaj
EM - SFRJ m.brez bi.izv. m. z bi.izv. projekt
EM brez bi. izv. inoz.
DVG - SFRJ inoz.
TEN
-	jaki tek
-	šibki tok ISO
CK
EMOND - SFRJ EMOND - stopaj
644.000 60.000
329.000
65.000 393.500
42.000 12.829
3.696
1.383.025
1.550.025
690.000 85.530 72.600
252.000 13.570
331.000 6.780
1.345.600
1.451.480
139.980
78.030
92.650
2.640
880
314.180
160.900
17.800
58.700
77.100
314.500
597.000
560.000
577.000 20.000
580.000 116.000' 228.500
4.500
600.000
344.000
256.000
175.000 24.200
1.624.700
1.745.200
146.010 136.970 141.130 4.880 141.850
50.272
127.348
73.875
53.473
40.413
5.965
370.008
54.980
28.710
34.600
1.100
320
119.710
63.600
6.200
23.200
30.500
123.500
52.050
48.83
50.310
1.740
50.570
20.435
54.560
31.185
23.375
15.535
2.110
144.690
Izvršitev
61.166.301 2.621.008 18.882.646 2.078.363 23.079.138 1.813.899 -	150.000
305.844 103.283.929 109.797.199 56.902.137 3.254.348 6.545.218 20.008.772
34.097.947
117.554.074
120.808.422
58.800.503
48.525.149
58.469.353
331.150
48.856.299
3.004.366
21.461.808
426.800
54.528.771
31.459.987
23.068.784
13.667.682
1.977.627
150.436.391
153.867.557
3 me s.
136.681.403
4.968.097
65.620.136
4.347.640
67.313.208
3.159.803
346.936
938.704
270.900.387
283.375.927
162.415.910
10.392.275
15.772.547
49.433.671
64.156.871
291.778.999
302.171.274
203.505.688
175.967.122
202.824.783
680.905
176.648.027
8.211.067
48.758.467
426.800
129.587.442
80.313.782
49.273.660
36.598.717
5.560.178
424.010.492
432.648.359
3.mes.1980
123.068.249
68.684.464
76.498.307
4.786.826
921.981
273.959.827
273.959.827
154.445.676
2.494.139
11.789.275
50.218.552
52.302.513
268.756.016
271.250.155
125.132.462
121.973.701
122.505.384
2.627.078
124.600.779
1.447.940
36.742.976
98.997.060
48.841.006
50.156.054
25.643.388
5.053.023
291.568.909
293.016.849
13
107
86
. 101
139
128
144
14
124
102
109
92 91
93
112
95
113
39
US
19
97
105
100
101
99
88
94
1?1
10V
l#St;
4l>1afi
i^vit
4ii
x
10; kov rf|cira
JM ^Ov
iččasi
,4) nen
5<?v=>r: ])> roč (‘etr l^sku Z Sle, 143 Pr0
Al,
^ 1981
1 LIVAR GRADI NOVO TOVARNO ARMATUR V IVANČNI GORICI
IMF GLASNIK
ečji prostor in sodobna oprema — nujnost za širitev programa
^8 Livarjev tozd Hladnovodne armature (HVA) bo 4500 m2 novih Vzvodnih površin pridobitev, če vemo, da ima sedaj le okoli 600 m2 ®e to neustreznih prostorov.
Pred tremi leti, ko je bila ustanovljena temeljna organizacija HVA tedanji oziroma sedanji prostori glede na kapacitete, strojno 'remo pa tudi kadrovsko zasedbo, še ustrezali. Toda nagel razvoj in 'Polnjevanje proizvodnega programa je narekoval hitro ukrepanje takojšen pristop k reševanju tega problema, kajti že tedaj je bilo ano, da bo temeljna organizacija prišla v velike težave, če v treh do tth letih ne bodo zgrajene nove prostorske kapacitete. Delavci vseh rrieljnih organizacij delovne organizacije Livar so uvideli potrebo po naložbi, združili sredstva in gradnja omenjene nove tovarne je je-n' lanskega leta stekla.
^elo neugodna in dolga zima je sicer gradnjo za nekaj mesecev poenotita zaustavila. Toda delavci Gradbenega podjetja Grosuplje ter j1 ostali izvajalci si intenzivno prizadevajo, da bi zamujeno v zimskih ,</esecih nadoknadili v dokaj ugodni pomladi in približujočem poletju.
Jbjekt je pokrit, opravljajo se že vsa ostala montažna dela vodovoda 1 ogrevanja, v teku pa so že tudi priprave za električno instalacijska kra ter računamo, da bo objekt gradbeno v nekaj mesecih zaključen, e«kojda bi lahko v avgustu pričeli z montažo strojev in opreme ter imeli li®nec oktobra slovesno otvoritev, ko bi novo tovarno v skupni izmeri sCOOnr proizvodnih površin in 500 m2 aneksa za družbeni standard ■r°čili delavcem tozda Hladnovodnih armatur oziroma svojemu najdeno.
proizvodni prostori, kakor tudi sodobna oprema, četudi sled-Ja domačega izvora, bodo omogočili tej temeljni organizaciji, da bo Jr* V bodoče tako hitro napredovala v svojem razvoju kot v preteklo-j/pjaj bo morala že v prvem letu obratovanja v novih prostorih pod-^jiti svoj letni prihodek ter intenzivno osvajati nove proizvodne pro-/a»e in s tem razširiti paleto svojih proizvodov.
h' v ‘ —
TSe težave, ki jih je temeljna organizacija imela v preteklem letu [/hko rečemo, da izhajajo izključno iz ozkega proizvodnega programa i Pomanjkanja specialnih namenskih obdelovalnih strojev. Razvojna zba na nivoju delovne organizacije je za to že pripravila nekaj m programov toda realizacija teh je pod sedanjimi pogoji proi-
,v°dn
Je praktično nemogoča.
Ko se bodo delavci te temeljne organizacije preselili iz sedanjih r°storov v novo tovarno, bo temeljna organizacija Livarna sivega in odularnega liva pridobila nekaj proizvodnih prostorov ter bo tudi tej rneljni organizaciji ob sedanji prostorski stiski omogočeno, da nekake Pomožne proizvodne procese preseli v te prostore. V novi tovarni Ji?0 Organizirana tudi centralna kuhinja za vse temeljne organizacije in Jtelovno skupnost temeljne organizacije Livar. Tako bodo delavci li-'arne dobili več prostora v garderobah in sanitarnih napravah, saj se-ani' prostori v livarni, četudi pred leti sodobno urejeni, danes več ne g rezajo, predvsem zaradi prostorske stiske.
; Glede na zaostreno gospodarsko situacijo, ki je nastopila v času vajanja tega projekta, smo glede na prostorske možnosti v tej.to-arni dopolnili program strojne opreme tako, da bo mogoče proizva-‘‘ r1 tudi proizvodni program nekaterih danes deficitarnih proizvodov.
n
t je° s° ventili in lopute nazivnih premerov nad 0 400 do 0 800mm. To ,8 L .'ti eden od razlogov, da v dosedanji praksi nismo bili kljub konku-8 , ncn* kvaliteti naših proizvodov tržno konkurenčni. Imeli smo proi-2 n^ul program pri nekaterih armaturah dokaj omejen oziroma do g javnega premera le 0 250mm. Zato je kupec, četudi smo bili do te ' , Izaije konkurenčni, moral iskati zaradi kompletnosti programa 7 uTf.^utenzije pri naši konkurenci. V tovarni bodo za to trije namen-1 v*sbko produktivni obdelovalni avtomati ter horizontalno rez-0 n° Vrtalni stroj, na katerem bomo lahko proizvajali armature več-| ^z!vnih premerov.
Predračunska vsota nove tovarne armatur je okrog 165 milijonov. V tej vsoti niso vštete podražitve, do katerih bo prišlo v času gradnje, čeprav gradnja poteka po planu in bo do roka tudi zaključena. Sredstva za to investicijo so zagotovili 40% LB, 20% trgovske organizacije in 50 % delovna organizacija Livar.
29. oktobra praznuje občina Grosuplje svoj občinski praznik. Zato se je kolektiv odločil, da vloži maksimalne napore, da bo investicija do tega roka tudi zaključena. Ob tej otvoritvi nove tovarne, ki je izrednega pomena za celo občino Grosuplje pa tudi za sozd IMP, seveda pa najbolj za kolektiv delovne organizacije Livar, se bo delovna organizacija Livar poimenovala po morda doslej manj znanim, a vendar za našo današnjo stvarnost izredno pomembnem revolucionarju Viktorju Koleši.
V novi proizvodni hali bodo dobili prostor tudi delavci temeljne organizacije VIPO (vzdrževanje in proizvodnja orodij), tako da bodo tudi ti delavci glede na pomembnost svojega poslanstva v proizvodnem procesu tako ene kot druge temeljne organizacije lahko svoje obveze do teh v zadovoljstvo vseh izpolnjevali.
Gledema to, da z novimi proizvodnimi prostori rešujemo prostorsko stisko v bistvu vseh temeljnih organizacij, bo tudi breme pri odplačilu kreditov za temeljno organizacijo HVA nekoliko olajšano. Saj tako kot v investiciji bodo tudi pri vračilu kreditov v določenem razmerju sodelovale vse temeljne organizacije DO Livar.
Notranjost
Delovna organizacija v Ivančni gorici bo nosila njegovo ime
Revolucionarno delo Viktorja Koleše
Komisija za proučevanje zgodovine NOB in delavskega gibanja pri CK ZKS in pri OK ZKS Grosuplje sta na eni izmed sej, obravnavali pobudo za postavitev obeležja predvojnemu revolucionarju Viktorju Koleši. Na podlagi te pobude so samoupravni organi, družbenopolitične organizacije delovne organizacije Livar sprejeli odločitev, da se ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov, ki bo predvidoma za občinski praznik 29. oktobra 1981, delovna organizacija IMP Livar Ivančna Gorica poimenuje po predvojnem revolucionarju Viktorju Koleši.
Ker je bil Viktor Koleša kovinar ter izredno pomemben v ob-
4	, Sv4janje novih proizvodov za zahtevnejše pretočne medije je za
J >rid ?**ac* kolektiv zlasti na tem področju zelo težka naloga. Da bi •jf. °°ili na času ter lažje prodali na svetovna tržišča, pa tudi doma, an i$e °d*°čih na osnovi zelo ugodne ponudbe, ameriško oziroma ho-č rom. ■ firmo Keyston za skupno osvajanje njihovih proizvodov ozi-1	23 poslovno-tehnično sodelovanje s to firmo. Firma Keyston je
^jugoslovanskemu tržišču dobro znana ter ima svetovne reference. Pa-$e a Proizvodov Keyston je tako široka, kvalitetna in vsestranska, da 8a n.jena uporabnost v vso industrijo in za vse pretočne medije.
,;te'^Poredno ob osvajanju novih proizvodnih programov pa se bo il X) 0 Podrejeno kupovala tudi ustrezna oprema. Zato ni govoriti, da * )q a tovarna že ob otvoritvi polno zasedena z vsemi stroji, temveč se H PtoPes investiranja tudi v bodoče nadaljeval glede na idealne progi 0v, e možnosti in odvisen od osvajanja novih programov. Seveda bo 'Cj: atoa zavzela širši proizvodni program kot ga je temeljna organiza-9’ J G V A imela dosedaj. V srednjeročnih planskih dokumentih sozda diPro- *3revzel> obvezo, kot nosilci razvoja armatur, zato moramo svoj
bil ranjen in so ga ujeli Rusi. Leta 1917 se je udeležil velike oktobrske revolucije in je bil član društva ruskih bol jševikov. Po vrnitvi iz Rusije je na domačih tleh začel širiti ideje marksizma in leninizma. Bil je eden vodilnih socialdemokratov leve smeri in med prvimi organizatorji revolucionarnega gibanja v Sloveniji, bil je soustanovitelj komunistične stranke Slovenije, udeleženec ustanovnega zbora 11. aprila 1920 in podpisnik sporazuma o prenehanju socialdemokratske stranke 13. aprila istega leta.
15. aprila 1920 je Viktor Koleša pomagal organizirati železničarsko stavko v Ljubljani na Zaloški cesti, kjer so slovenski delavci prvič v zgodovini prote-
stirali proti tedanji vladajoči kliki.
Njegovo nadaljnje revolucionarno delo je bilo za določen čas prenešeno na Ravne na Koroškem, v nekdanji Guštajn, kjer je skupaj z Lovrom Kuharjem in ostalimi nadaljeval z delom. V tem času so Ravne na Koroškem dobile svojo delavsko borbeno organizacijsko — komunistično partijo in to tik pred kongresom komunistične partije Jugoslavije, ki je bil junija 1920 v Vukovarju. Pri rojstvu komunistične, partije tega kraja je sodeloval kot preizkušen član partije ter zastopnik pokrajinskega komiteja. Poleg tega pa je bil soorganizator vukovarskega kongresa, saj je bil član komisije za izdajo dovolilnic udeležencem kongresa, kar je razvidno iz dokumentacije tega kongresa.
Od decembra 1928 do odhoda v Moskvo leta 1930 je bil član pokrajinskega komiteja komunistične partije Jugoslavije za Slovenijo. Leta 1930 in 1931 je v Moskvi obiskoval mednarodno
leninsko šolo, jo leta 1932 absol-viral in se zaposlil kot kontrolor v mehanični delavnici v tovarni krogličnih ležajev »Kaganovič«. Po sklepu Kominterne je oktobra leta 1936 odšel v Španijo in živel pod imenom »Jože Hoppe«, zaposlen je bil v vojni industriji in si pridobil čin kapetana. V Jugoslavijo se je vrnil, leta 1944-45, se v Zagrebu zaposlil pri železnici, postal član centralnega odbora zveze sindikatov Jugoslavije in leta 1946 omahnil v prerani grob.
Izredno zanimivo je pismo še živečega sodelavca tov. Ivana Kokalja-Imre, v katerem opisuje delo Viktorja Koleša izpred šestdesetih let, zato bomo v eni od naslednjih številk objavili pismo v celoti.
Člani kolektiva smo lahko ponosni, da je bil dan predlog ravno za našo delovno organizacijo, ki naj bi nosila to ime. To je priznanje našemu dosedanjemu delu in obveza, da bomo v prihodnje še bolje delali.
IZTOK MUNIH
/^ia'zv°dni program razširiti tudi na druge pretočne medije. Praksa
Ua^Laže, da je konkurenca prav na hladni vodi, kot najcenejšem in Viktor Koleša (1884—1946) j z-"	•	• ' •
6-L °*'ti tlakih za kar imamo ustrezno surovino (nodularni liv) in na
jj Potočnih medijah, ki so sicer bistveno zahtevnejši kot so plin, gijtvj ta 'to. in sicer za procesno industrijo. Zato bomo morali ob otvori-0>ujj e tovarne spremeniti tudi ime te temeljne organizacije, kajti seda-\ naziv že danes ne pokriva celotnega proizvodnega programa.
kovj2*10^110 °d tovarne pa je temeljna organizacija livarna barvnih h) ciranVi se danes nahaja v izredno slabih prostorih in to v dveh dislo-0 n0v °bratih v Ljubljani, kupila 10.000m2 zemljišča, za izgradnjo 5ča$ .'varne barvnih kovin. Pri tem je potrebno poudariti, da smo v gra . 'z8radnje tovarne armatur pripravili tudi vso infrastrukturo za netTlnto livarne barvnih kovin. Predvidevamo, da bi takoj po uspeš-x varn Zaključku tovarne armatur pristopili k realizaciji programa ligi točn^ °arvnih kovin. To investicijo smo postavili tudi v naš srednje-' tetne razv°jni program, v okviru sozda IMP je dobila status priori-jj sknD 'nvesticije, v okviru delovne organizacije Livar pa investicija
5	Slede*6®3 Pomena- V teh dneh se dopolnjuje investicijski elaborat
6	Ptogr nove veljavne kriterije investiranja. Prepričani smo, da bo jj Pri ^.pozitivno ocenjen in dobil popolno podporo tako pri LB kot <1 °rgan-a .^hmževalcih, zlasti glede kriterija izvoza, saj ta temeljna
izrednZac'ja ze danes izvaža 20 % svoje proizvodnje, četudi pod V <el0 0 težkimi pogoji. To pa je že solidna osnova za izpolnitev tega ahtevnega kriterija.
dobju ob ustanovitvi komunistične stranke Slovenije in kasneje, je bil predlog komisije, da se po tako velikem revolucionarju poimenuje večji delovni kolektiv sorodne stroke. Na ta način bo obeležen trajen spomin enemu izmed ustanoviteljev komunistične stranke Slovenije, ožjemu sodelavcu pomembnih voditeljev pa tudi tovariša Tita.
Kdo je bil Viktor Koleša?
Viktor Koleša se je rodil 8. oktobra 1884 pri Stični na Dolenjskem, kot tretji otrok v številni cjružini. Izučil se je v kovinarski stroki in postal strojni ključavničar. Preden je končal osnovno šolo, se je vsa družina z Dolenjske preselila v Ljubljano.
V začetku prve svetovne vojne
je bil poklican v avstrijsko voj-	. ,	...
sko, poslan na fronto v Galicijo, Viktor Koleša (v krogu) v Španiji, kjer je delal v republikanski vojni industriji.
NAŠA GRADBIŠČA
Dom tiska
bo v letošnjem letu dokončan
V Ljubljani bo letos nared Dom tiska, ki so ga začeli graditi januarja lani. Gradnja bo predvidoma zaključena avgusta letos. Prvega novembra naj bi bila stolpnica pripravljena za izdajanje časopisa. Izvajalec gradbenih del je Slovenija ceste — tehnika. Inštalacijska dela pa bo opravil IMP s svojimi tozdi: OV, Klima montaža in Elektromontaža. Predvidena vrednost del IMP z vračunanimi podražitvami je 135 milijonov dinarjev.
Na gradbišču sem obiskala monterje, ki delajo instalacije ter se z njimi pogovarjala o njihovem delu, problemih v zvezi z delom na gradbišču, itd. Takole <o pripovedovali:
Janez Slabanja, vodilni monter vodovoda iz tozda OV: »Na gradbišču Doma tiska v Ljubljani imam v skupini 4 monterje. Odnosti v skupini so urejeni. Na gradbišču, ki je dokaj dobro urejeno, primanjkuje materiala. Delo je tu zahtevnejše kot na gradbiščih stanovanjskih objektov. Na gradbišču so delavci obveščeni prek Glasnika, Samou-pravljalca in prek zapisnikov. Gradiva za seje in zbore delavcev prihajajo na gradbišče včasih z zamudo. Težave pri delu so neusklajeni načrti, velike višine, prepih, ropot, veliko pešačenja po gradbišču, nošenje orodja in materiala v višine. Monterji prihajajo na delo na gradbišče iz Velikih Lašč, z Brezovice pri Ljubljani in iz Ljubljane z avtobusi, z osebnimi avtomobili, s kolesom.«
— S kakšnimi težavami se srečujete pri delu na gradbišču?
»Problemi so pri napravi za povišanje tlaka, ker primanjkuje materiala.«
Jože Lisjak, vodovodni inštalater iz tozda OV: »Na tem gradbišču sem nekaj več kot eno leto. Delo na gradbišču je dokaj zahtevno. Gradbišče je v primerjavi z drugimi gradbišči, kjer smo doslej delali, dobro organizirano.
Osebni dohodki pa so glede na težke pogoje dela premajhni in
za svoje delo tako nismo dovolj stimulirani.«
Andrej Kocjančič, vodilni monter centralne kurjave: »V skupini imam 7 monterjev in 2 učenca. Odnosi v skupini so v redu. Obveščenost v skupini ni najboljša, saj monterji ne vedo, kaj se dogaja v DO in sozdu. Glasnika včasih ne dobimo. Gradbišče je organizirano približno enako kot druga podobna gradbišča. Delo na gradbišču je zahtevnejše in težje zaradi višine gradbišča. Težave so v neusklajenosti načrtov, v premajhnih osebnih dohodkih monterjev. Monterji prihajajo na delo z Gorenjske, Zasavja in iz Ljubljane z avtobusi, z vlakom in z bicikli.«
— Do kdaj menite, da boste še na tem gradbišču?
»Čez približno štiri mesece bomo gradbišče zapustili.«
Zvone Hauptman, monter ogrevalnih naprav v tozdu OV: »Gradbišče ni urejeno, nezavarovana so nekatera mesta na gradbišču. Pohvaliti moram oba vodilna monterja Andreja Kocjančiča in Petra Borca, ki na gradbišču primeta za vsako delo. V tozdu OV posvečajo premalo skrbi izobraževanju ob delu. Monterji ne dobivamo redno na gradbišče mleka, ki nam pripada.«
Janez Jankovec, učenec v gospodarstvu za monterja ogrevalnih naprav, 3, letnik iz tozda OV:
»Za poklic sem se odločil po naklučju. Sprva sem nameraval obiskovati srednjo tehnično šolo, toda ker so bili za vpis potrebni sprejemni izpiti, sem se premislil
in se odločil za uk. V poklic se bom vživel vendar menim, da je delo monterja izredno težko. Po odsluženju vojaškega roka nameravam študirati ob delu in sicer se navdušujem ^a strojno tehnično šolo. Na delo na gradbišče prihajam z avtobusom iz Pobovega gradca. Vstajam ob štirih zjutraj. Z zgodnjim vstajanjem sem imel sprva težave. Delo sem si prej precej drugače predstavljal, kot pa si ga sedaj, saj sem mislil, da bo gradbišče urejeno, a ni, saj je na gradbišču vrsto pasti. V skupini monterjev se dobro počutim, saj me kot vajenca ne zapostavljajo.«
Anton Berčič, monter specialist iz tozda Elektromontaža: »Na delo prihajam z avtomobilom izGuncelj. Na tem gradbišču sem že več kot 2 leti in bom ostal do zaključka gradnje. Delo na tem gradbišču je v primerjavi z drugimi podobnimi gradbišči dokaj zahtevno. Problemi na gradbišču so večkratne spremembe projektov, prepogosto menjavanje delavcev. Malico na gradbišču si sami organiziramo.«
Franc Jere, učenec v gospodarstvu v stroki elektroinstalaci-je, 1. letnik, tozd Elektromontaža: »Za ta poklic sem se odločil zato, ker me montersko delo veseli. Težav pri delu na gradbišču nimam. Med sodelavci monterji se dobro počutim. Na delo se vozim z avtobusom iz Litije, do kamor moram 10 kilometrov pešačiti. Vsak dan sem že ob 5.30 zjutraj v službi. Delo je glede na mojo telesno šibkost včasih zelo težko. Ker je nagrada, ki jo dobivam majhna, mi nekaj denarja dajo starši. S starejšimi monterji se vsi učenci dobro razumemo.«
Janez Petrovčič,vodilni monter iz tozda Elektromontaža: »V skupini imam običajno 12 monterjev, sedaj pa je skupina
okrepljena in jih je v skupini 24. O vseh pomembnih zadevah so monterji dobro obveščeni. Odnosi v skupini so se popravili. Pred nekaj dnevi so bili namreč problemi zaradi izostajanja z dela nekaterih monterjev. Splošen problem je na gradbišču neusklajenost načrtov, slaba organizacija dela. V skupini vlada nezadovoljstvo zaradi prenizkih osebnih dohodkov, saj monterji menijo, da bi morali biti ti večji zaradi zahtevnih pogojev dela. Problemi so z izdelki iz proizvodnje tozda TEN, ki so narejeni nesolidno, čeprav bi morali biti glede na moč tovarne na so-lidnejši ravni. Prav tako je slaba kvaliteta orodja. Monterji se vozijo na delo z mestnimi in primestnimi avtobusi. Za gradbišče velja, da delo ni organizirano tako, da bi ga lahko postopoma razvijali, ampak se včasih zelo mudi, včasih pa nimamo dela.«
Ivan Djuran, vodilni monter klima naprav v tozdu Klima montaža:
»V skupini imam skupaj z vajenci 11 monterjev. Na gradbišču smo od lanskega februarja. Odnosi v skupini so dobri. Obveščeni o dogajanjih v IMP smo slabo. Glasnik dobimo, če si ga sami preskrbimo. Gradbišče ni najbolje organizirano. Delo na tem gradbišču je dokaj zahtevno. Glede tople malice smo prepuščeni lastnim iznajdljivostim. Problemi na gradbišču so neusklajeni načrti, saj vsak projektant po svoje projektira, investitor se sproti odloča za boljše rešitve; veliko materiala je uvoženega, čeprav bi ga lahko dobili tudi pri nas. Težave so tudi s prenašanjem orodja in materiala, ki ga montiramo od prve do 17. etaže. Problem na gradbišču so nadalje tatvine orodja. Poseben problem
Pogled na stolpnico s Titove ceste.	to
so skrajno neprimerne sanitarije okolice Ljubljane predvsem? -p. za delavce. Manjka nam kontej- sebnimi prevoznimi sredsEvi, t ner. Monterji prihajajo na delo z vlakom in avtobusom. Dolenjske, Litije, Šmartnega in z	M.PRl^
Prva skapina monterjev iz tozda OV.
Skupina monterjev iz tozda Elektromontaže.

Druga skupina monterjev iz tozda OV«


, .Ja
	
pili ■	7 '
Monterji iz tozda Klima montaža.
*
s* mm i
____________ M
222222	22222«mmmmmmmmm
*«»*«•	«««*«*e'22s#s## j
22222222*2^^^** 122222222	2M***«AA«*&«a*«
[22222222	22*22222*••••«• I
1



Prva mednarodna razstava, prva nagrada
Priznanje za dobro oblikovanje informacijskega sistema ARCIS
Tovarna elektronaprav že tretje leto razvija v sodelovanju z Institutom »Jožef Štefan« raču-nalniško vodeni komunikacijsko '"formacijski sistem ARCIS. Že Sam naziv sistema označuje Slavne značilnosti, ki so:
A — automatika R — regulacija G — komunikacije *,— informacije - S— sistem
Marks:____
Good
industrial
je znak priznanja za lepo 0|>uko na hannoverskem sejmu.
Glavni namen tega razvoja je pila razširitev obstoječih bolnikih svetlobno klicnih in hotel-sko receptorskih naprav.
Te vsem današnjim zahtevam ne morejo več zadostiti. Ekonomska in tržna analiza pred pri-Fkom razvoja je nakazala ra-patnalno in utemeljeno rešitev, a ARCIS sistem opravlja na-°ge in funkcije s področij:
hotelsko receptorske objave podatkov
— klicno-komunikacijskih | ^ez v bolnicah in
— centralnega nadzora in Opravljanja zahtevnejših objektov.
lZ,* . .
i.f t°2d Elektrokovinar Ptuj
Vsa tri področja imajo veliko skupnega. Zato že od vsega začetka razvijamo sistem tako, da bo čimveč poenotenih delov. To je predvsem komunikacijska mreža, ki povezuje razne senzorje in aktuatorje nameščenih po celotnem objektu s centralno računalniško enoto.
Pri razvoju sistema je bila dana prednost hotelski aplikaciji ARCIS-H-ju. čeprav so potrebe tudi za ostali dve izvedbi to je za ARCIS-B (bolnice) in ARCIS-N (nadzor).
V hotelu naš sistem racionalno povezuje v organizacijsko celoto hotelske sobe, službe v nadstropjih, recepcijo z vratarsko službo, administracijo, kuhinjo, blagajno, telefonsko posredovalnico in vsa napiačilna mesta. Vnašanje podatkov je avtomatizirano. Računalniško obdelani in sortirani podatki so v vsakem trenutku dosegljivi receptorski in vsem ostalim službam svetlobno ali pi-
Panonija
smeno. Sistem je zasnovan modularno, tako da ga je možno postopno dograjevati in razširjati. To se nanaša na materialno opremo (hardvvare) kakor tudi na razne programske pakete (software).
Pri hotelski izvedbi se za bistvene izdelke izdeluje delavni-ška dokumentacija. Izdelki iz prototipne serije so pa bili že predstavljeni na sejmu »Elektronika 80«, letos pa tudi na sejmu v Hannovru. Tu je mednarodna žirija dodelila izdelkom priznanje za dobro industrijsko oblikovanje.
Projektiranih je že več sistemov. Na osnovi naših pobud in predstavitvijo opreme pri investitorju kaže, da bodo prvi hoteli opremljeni z ARCIS sistemom v Tuzli, Osijeku, Budvi. Ravno tako se je za naš sistem odločil tudi investitor velikega hotela, ki se gradi za olimpiado v Sarajevu- '	RAFAEL ZORKO
Skoraj polovico več dohodka
IMP Panonija je prodala na trgu v prvih treh mesecih 198 L za
124.780.000	dinarjev svojih izdelkov, kar je za 48 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 1980. Tako je bil ustvarjen čisti dohodek v višini
49.987.000	din (1980 — 36,569.000) ,
V	Panoniji so s poslovnimi rezultati treh mesecev zadovoljni. Planirane realizacije sicer niso dosegli, saj so bile težave, ki so spremljale proizvodnjo takšne narave, da nanje niso mogli bistveno vplivati. Zaradi pomanjkanja materiala je moralo večje število zaposlenih na prisilni dopust in pozneje ure nadoknaditi, tako nekateri delavci izgubljene ure rešujejo še v mesecu aprilu.
V	poslovni sklad so namenili skoraj 20 milijonov dinarjev, kar je 199% sredstev za poslovni sklad v enakem obdobju lani.
V	Panoniji smatrajo, da bi na nekatere negativne činitelje lahko
vplivali in tako izboljšali rezultat. Zmanjšati bi bilo treba neupravičene bolezenske izostanke, neupravičene izostanke nasploh, povečati izkoristek delovnega časa itd.	z A.
Na slikah sta dva aparata komimikadjsko-informatijskega sistema ARCIS. Zgoraj je terminal, ki je v hotelski sobi in omogoča poslušanje šestih radijskih programov, razen tega pa lahko posreduje še dvanajst raznih informacij, ki so namenjene gostu ali sobarici. Spodaj pa je terminal servisa, ki je namenjen službam v nadstropjih, telefonistu, kuhinji in drugim.
Novi sejalniki iz Panonije
Tudi nakup družbenih stanovanj"
L y tozdu Elektrokovinar Ptuj Jesujejo stanovanjska vprašanja .svojih delavcev na osnovi pravil-">ka o zadovoljevanju stano-, anjskih potreb na ta način, da ,raziiel!jo finančna sredstva (ki pa r" |majo bolj malo) prosilcem za '"dividualno gradnjo, dozidavo aroma adaptacijo stanovanj.
■ Lani je 60 delavcev prosilo za anovanjske kredite, 4 delavci '	80 prosili za dodelitev stano-
JjHja- Glede na tako visoko šte-'o vlog s predloženo dokumenti0 za individualno stanovanj-...° gradnjo oziroma dozidavo je f.° potrebno nekaj storiti. Ko-za reševanje stanovanj-*dh potreb v tozdu je na osnovi I 1 e '*cega števila prošenj smatra-r -’vda bo prošnje najustrezneje I f *a’ če bo zadovoljila najširši ' prosilcev, preverila stanovanjske pogoje delavcev, ki so Prpsili za stanovanjske kredite in l^aričenost do zaprošenega
^’_9jede na razpoložljiva fi-1' ncna sredstva je lani ta komi-
sija predlagala delavskemu svetu tozda, naj bi 300.000 dinarjev (sredstva tozda in bančni krediti) razdelili 60 prosilcem z ozirom na upravičene stanovanjske potrebe in z ozirom na upravičenost do kredita.
Ker je bilo sredstev za nakup stanovanj premalo, so bile neugodno rešene tri prošnje, ki jih bo komisija reševala letos. Eden od prosilcev za stanovanje pa je dobil kredit za nakup hiše.
Za letos računovodstvo tozda še ni predložilo delavskemu svetu razpoložljivih finančnih sredstev za stanovanjske namene, na podlagi katerih bi ta razpisal stanovanjska posojila, kar je pogoj za nadaljnje delo komisije za stanovanjska vprašanja in družbeni standard.
Za prihodnje nameravajo v tozdu več sredstev kot doslej namenjati za nakup družbenih stanovanj zaradi naraščajoče draginje, saj se zaradi te delavci odločajo za pridobitev družbenih stanovanj.	M. PRIMC
Vključevanje v mednarodno delitev dela
Vključevanje organizacij združenega dela v mednarodno delitev dela, stremljenje k čim večjemu in uspešnejšemu izvozu in s tem zagotavljanje potrebnih deviznih sredstev za ozd in državo kot celoto je ena izmed pomembnih nalog slehernega ozda v Jugoslaviji.
'M

u° Panonija
Dobrih 5 milijonov za stanovanja
dn^i*3VS*t'svet Je na svoji 2. seji Sr ® “"9; aprila 1981 razpravljal o sta stvah namenjenih reševanju novanjskih problemov delav-Vv Panoniji.
razrv!?tU 1981 bo v Panoniji na ,,P° a80 za stanovanjsko iz-s0 s nj° 5-275-392 din. Sredstva na e z*)rala iz vezanih sredstev kred ?d^a^ mesečne vezave in zbral* 3 17 te vezave> tako se je din ? ?■ tega naslova 3.960.000
^WiS2,«anf98r°ne‘
sPre?(7VS.k,1 svet je na svoji seji dua| sklep, da se za indivi-P°trebe delavcev, to je za 'heni8radnie jn adaptacije, na-sredc. P010^^ zagotovljenih ev na podlagi mesečne ve-
Marsikateri ozd pa naleti pri realizaciji te naloge na neštete težave. Na samem začetku ob podpisu pogodbe se zatakne, saj je potrebno čakati po več mesecev, da pride do verifikacije pogodbe na ustreznem organu v federaciji. Vedno večji problem, s katerim se je treba spoprijeti, je vse ostrejša konkurenca na svetovnem trgu, medtem ko so cene naših izdelkov mnogo višje od drugih. Marsikateri ozd izvaža izdelke pod ceno, razliko med doseženo ceno na tujem trgu in dejanskimi stroški pa plačajo domači kupci.
IMP — Panonija se je vključil v mednarodno delitev dela s podpisom pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji z zahod-nonemško firmo Becker s sedežem v Oberweserju. Pogodba je bila podpisana 18. 4. 1979 in verificirana na ustreznem organu v
Beogradu 28. 12. 1979.
Sodelovanje med obema partnerjema po pogodbi obstoja v tem, da IMP — Panonija izdeluje za program Becker nekatere dele in jih kompletira v sestavne dele ter jih dobavlja Beckerju. Podobno dobavlja Becker Panoniji določene sestavne dele strojev za kmetijsko obdelavo zemljišča, ki jih Panonija sestavlja iz dobavljenih delov in doma napravljenih delov. Tako v Panoniji sestavljajo stroje za setev koruze, sladkorne pese, povrtnin, drobnih semen itd.,' kot so AEROMAT II/2R, 11/4-6 R, IV6-8R, 11/8-12 R, S-4R, S-6R proizvajali pa bodo tudi stroje za predse-tveno obdelavo kot so: CULTI-ROTA,	RATIOMAT,
HVDROMATIN RATIONAL.
V pogodbi med obema partnerjema je tudi navedeno, kje lahko prodajata izdelke, ki so re-
^ zultat sodelovanja po pogodbi (Jugoslavija, ZDA, Kanada, Mehika in Argentina).
Medsebojna izmenjava je v letu 1980 dosegla v izvozu Panonije 12,452.000 dinarjev in uvozu 12.211.000 dinarjev. V letu 1981 predvidevajo v Panoniji izmenjavo v vsaki smeri 13,5 milijonov dinarjev.
Rezultat sodelovanja je tudi prodaja izdelkov iz kooperacije na domačem trgu. Letošnje leto smo do 28. 4. 1981 prodali na domačem trgu 135 pnevmatskih strojev serije Aeromat v vrednosti 17.300.000 dinarjev.
Panonija je pred sodelovanjem s Beckerjem proizvajala mehanske sadilne stroje za potrebe individualnih kmetovalcev. Pnevmatalski sadilni stroji Becker pa so namenjeni predvsem družbenemu sektorju. Razlika med enimi in drugimi je precejšnja. Klasični mehanski stroji so imeli določene pomanjkljivosti. Proizvajalci sodobnih sejalnih strojev na zapadu, pa so v zadnjih letih razvili sejalne stroje z
vrsto prednosti.
Pri teh strojih je opuščen mehanski način, katerega posledica je bilo večje število zrn posajenih na istem mestu, drobljenje zrn, obezna kalibrirana semena itd. Nov način sajenja s pod oziroma nadtlakom je prinesel ogromen napredek. Dosežena je izredna natančnost pri odlaganju semen, odpravljeno je odlaganje več semen na istem mestu, prav tako pa tudi potreba po uporabi kali-briranega semena. Dosežena je tudi velika univerzalnost pnevmatskih sejalnih strojev in hitra prilagodljivost spremembam, ki jih zahtevajo posamezne vrste semen. Vse to bistveno zmanjšuje stroške setve še zlasti izjemno močno vpliva na povečane hektarske donose.
Zaradi prej omenjenih pozitivnih lastnosti sejalnih strojev Becker je povpraševanje po teh sejalnih strojih veliko. Kljub sorazmerno visoki ceni se tudi privatni kmetijski proizvajalci odločajo za nakup teh sejalnih strojev.	ZA
zave in kredita iz te vezave, to je 1.980.000 din, ostala sredstva bodo porabljena za nakup stanovanj v družbeni lasti.
Družbenopolitične organizacije bodo pripravile predlog delitve teh sredstev v smislu adaptacije oz. novogradnje in razpisne pogoje. Razpis bo objavljen po sklepu komisije za delovna razmerja in to okrog 15. maja 1981.
Delavci bodo lahko vloge oddali v 30 dneh po razpisu z vso potrebno dokumentacijo, ki bo zahtevana z razpisom. Postopek bo predvidoma zaključen pred začetkom kolektivnega dopusta.
ZA
Sejalni stroj Aeromat II. Skica na levi kaže stroj v prerezu.
V spomin
Marjanu
Šušteršiču
Dragi Marjan, ko smo zvedeli za tvojo prerano smrt, v prvem trenutku nismo mogli verjeti. V naš kolektiv si prišel pred 20. leti in namesto, da bi skupaj prazno-
vali ta jubilej, si nas za vedno zapustil.
Zavedamo se, da smo izgubili prijatelja in dobrega tovariša, ki smo ga vsi cenili in spoštovali. Zahvaljujemo se ti za prispevek k napredku našega kolektiva kateremu si bil vedno zvest.
V spomin
Antonu
Reberšku
Dragi Tone, nismo še preboleli Marjanove smrti, ko je med nas udarila nepričakovana vest, da smo tudi tebe za vedno izgubili.
V teh 15. letih, ko si bil med nami smo se prepričali, da zate ni dela, ki bi ga ne zmogel, ter pri tem
še našel čas, da pomagaš mlajšim in neizkušenim sodelavcem. Zato so te sodelavci tudi izvolili za delegata svoje sredine v delavskem svetu, kjer bo sedaj tvoje mesto ostalo prazno.
Ob tej prerani izgubi se ti še zadnjič zahvaljujemo za tvoj prispevek, kot delavcu in samoupravljalcu pri graditvi in rasti našega kolektiva.
V IMENU SODELAVCEV TOZD TRATA RAJKO PRIMC
OBRAZ IZ KOLEKTIVA
»Najlepša so bila leta, ko sem delal v proizvodnji«
Strojni delovodja Jože Zupančič je bil pred skoraj 47 leti rojen v Ptuju. VIMP je od leta 1976 od združitve Elektrokovinarja Ptuj z delovno organizacijo IMP Ljubljana. V kolektivu Elektrokovinar Ptuj pa je bil od leta 1962. Sedaj v tozdu opravlja delo vodje servisa strojne montaže.
Za strojnega ključavničarja se je izučil v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem pri Ptuju in bil tam zaposlen do odhoda k vojakom leta 1954. Po odsluženju vojaščine se je zaposlil v ptujski Tekstilni tovarni kot tkalski mojster. Leta 1962 je bila tovarna razformirana zaradi ukinitve uvoza surovin in je bil na ta način prisiljen iskati novo zaposlitev, ki jo je isto leto našel pri Elek-trokovinarju Ptuj, kjer je bilo tedaj zaposlenih okoli 150 delavcev. Delali so predvsem obrtniška dela in nekatere manjše hišne instalacije. Njegovo delo je bilo predvsem obrtniške narave.
Najlepša leta službovanja pravi, so bila tista, ko je delal v proizvodnji. Družbeno politično je aktiven, kljub temu, da ga je načela bolezen. Ima sicer nekaj manj funkcij, kot jih je imel še pred leti. Tako je sedaj presed-nik temeljne delegacije zbora združenega dela, predsednik konference zbora združenega dela, predsednik zbora delovnih ljudi v tozdu, predsednik komisije za stanovanjska vprašanja in družbeni standard, član sekretariata ZK v tozdu in v ZK, predsednik komisije za kadrovska vprašanja, član komisije za delegiranje delegatov občin podravske regije ter ima nekaj funkcij v svoji kra;»vni skupnosti in v sisih.
Ob 30 letnici IMP je bil odlikovan s srebrnim vencem za delo od predsednika Tita. Za dolgo-
1MP, nas pestijo težave, ki jih prej nismo imeli. Po mojem mnenju prihaja do problemov zaradi tega, ker delovna organizacija PMI premalo spoštuje določila samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizcijo, v katerem je jasno opredeljeno, kaj vse nas zdržuje, oziroma kakšna naj bo delitev dela.
Prav v tem zadnjem pa niso bile povsem spoštovane določbe, kar občutimo pri letošnji trimesečni realizaciji, ki je bila le 69-odstotna. Zato se bojimo rezultatov 1. polletja 1981, saj v maju nismo dovolj zaposleni. Nadalje smatram, da se premalo samoupravno povezujemo z DO PMI, kar je odraz tega stanja.«
M. PRIMC
Jože Zupanič
letno družbenopolitično delo je prejel srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije.
Posebnih načrtov za prihodnost, pravi, da nima, saj je zadovoljen s tem, kar je doslej dosegel.
»K najinemu pogovoru želim dodati še nekaj, kar me kot družbenopolitičnega delavca teži,« je dejal, in sicer tole: »Odkar smo se združili v sozd IMP in pripadli mariborski delovni organizaciji
lil. KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE
1981	A
Panonija je še brez delavske kontrole
V razpravi brez pripomb — na volitvah neveljavni listki
il
i
ikt
ek
lor
V IMP Panonija so 21. aprila ponovili volitve v samoupravno delavsko kontrolo in disciplinsko komisijo, ki so bile prvič neuspešne. Volilna komisija pa je tudi tokrat ugotovila neuspešen izid volitev.
pa jim je ljubši nered.
Mislim pa, da ni problem v nasprotovanju predlaganim, temveč vsi ti kažejo svojo nezrelost in se obnašajo, kot da so iz druge delovne organizacije in jim Panonija ne daje kruha.
Družbenopolitične organizacije v OZD so predlagale po razpravi po sindikalnih skupinah odprto volilno listo za omenjena samoupravna organa.
Še večje kritike pa so'"|
potrebni tisti, ki se volitev4
niso udeležili, pa čeravno so 1 samo trije.
Toda nekateri zaposleni delavci so volitve vzeli neresno in tako zaradi odprte kandidatne liste volitve tudi drugič niso uspele. Izvoljeni so bili sicer nekateri predlagani v oba organa, vendar ne vsi potrebni.
Člani osnovne organizacije ZKS in Izvršnega odbora osnovne sindikalne organiza- t cije se bodo sestali in kritično Ig razpravljali o volitvah, ter m predlagali nove kandidate za oba samoupravna organa.
Nihče od tistih, ki so oddali neveljavne listke, na kandidacijskih zborih delavcev ni imel pripomb zoper predlagane, z neveljavnimi listki pa predlaganim očitno nasprotujejo ali
Delavski svet EDO Panonija je na svoji seji dne 29. aprila sprejel sklep, da se ponovne volitve izvedejo 19-, maja 1981, vse razprave o 1 predlaganih bo vodila 1 osnovna organizacija sindika- 4 ta.	j
ANDREJ ZADRAVEC j
Maši upoKojenci
Kako je Vinko Kunšič med vojno dvakrat ušel smrti

Šestdesetletni invalidski upokojenec Vinko Kunšič je Gorenjec. Rojen je bil v Krnici pri Bledu.
dva teoretična semestra. Nadaljnje šolanje mu je bilo zaradi okupacije Jugoslavije onemogočeno.
Osnovno šolo je obiskoval in dokončal v Gorjah pri Bledu ter potem odšel k stricu veleposestniku v Podhom, kjer je opravljal hlapčevska dela. To je delal približno eno leto in pol le za obleko in hrano.
Ker je bilo to preslabo plačilo za njegovo delo, je prosil daljnega sorodnika barona Ivana Šveglja v Rečici pri Bledu za finančno pomoč, kajti želel se je šolati na kmetijski ali veterinarski šoli.
Leta 1942 se je zaposlil pri baronu Beillu v Dvorski vasi pri Begunjah kot oskrbnik posestva. Kmalu so ga aretirali nemški žandarji (Vermacht) in ga odgnali v begunjske zapore. Obsodili so ga na smrt. Odpeljali so ga v Drago na streljanje, vendar so ga s strelišča odvedli nazaj v zapore ter par dni potem brez zaslišanja prisilno mobilizirali oziroma odpeljali v nemško vojsko v Travenstein na Bavarsko.
tvijo po hitrem postopku na te-renu. Da obsodbe niso izvršili, je bila zasluga 67 Slovencev, ki so prosili za njegovo pomilostitev. Namesto ustrelitve so ga do nezavesti mučili s plinsko masko.
Kako ste se navadili na upokojensko življenje?
narašča, vendar pravi, da vseef1
srečno živi.
»Zelo težko sem se razmeroma mlad vživel v upokojensko usodo.«
IMP Glasnik prejema, a vča^ pride z zamudo.	L ^
Prek njega spremlja poslo^rt nje IMP in tudi delovanje plaflWta skega društva. Zdi se mu, da sd^e njem včasih - preveč zamoti^*!* številke, ki prikazujejo gosp^at darsko stanje sozda.	Ptis
Iz nemške vojske je dezertiral leta 1944 ter se maja istega leta ves čas delal v saniteti v postojanki SCVPB v Kočevskem rogu. Po vojni je bil še nekaj časa v službi v bolnišnici.
Kako preženete upokojenski dolgčas?
Sorodnik je ugodil njegovi prošnji in ga poslal na kmetijsko šolo v Lienz v Avstrijo, kjer je opravil le dva praktična in
Tam je bil ponovno obsojen na smrt, ker je prosil Slovence, naj ne pojejo nemških pesmi in ne poslušajo nemških povelj. Zato je bil obsojen na smrt z ustreli-
Leta 1947 je prevzel ekonomijo Litostroja blizu Šentjerneja na Dolenjskem, kjer je bil le približno pol leta, ker se je premalo spoznal na vinarstvo. Iz Šentjerneja je prišel v Ljubljano k Toplovodu (sedanjemu IMP) ter ostal v IMP do svoje invalidnosti (leta 1964). Opravljal je delo skladiščnika.
»Tega preganjam z lažjimi deli na vrtu in s hojo v naravi. Dolgo časa sem prebiral razno literaturo, vse kar mi je prišlo v roke, dokler mi ni začel pešati vid. Zbiral sem značke. Ker pa je ta konjiček postal predrag za upokojenski žep, sem zbiranje opustil.«
Želi pa, da bi v Glasniku p intervjujev z upokojenci obja' ljali tudi prispevke upokojen#'.
Z nekdanjimi sodelavci ima še vedno stike, posebno s člani planinskega društva IMP.
Celotnemu IMP želi isg poslovanje.
x	M. PrK 1
Pokojnina je majhna z ozirom na draginjo, ki nenehno
Varstvo pri delu
Še vedno preveč malomarnosti
krat do poškodb pride iz nepazljivosti, malomarnosti in utrujenosti, le redko zaradi neuporabe zaščitnih sredstev.
Na kratko bomo opozorili na nekatere probleme iz področja varstva pri delu, ki se skoraj redno pojavljajo v tozdu Elektromontaža. Ta tozd je po svoji organiziranosti, po številu zaposlenih ter posebej po svojem montažnem načinu dela v DO EMOND in v sozdu IMP po marsičem karakterističen. Na področju varstva pri delu ta specifičnost prihaja še bolj do izraza in se težko primerja z manjšimi tozdi in z tistimi tozdi, ki imajo delavce »pod eno streho«.
Kljub temu lahko rečemo, da smo z varstvom pri delu na gradbiščih še kar zadovoljni, razen z nekaj nenehno ponavljajočimi problemi, ki so bodisi objektivne ali subjektivne narave. O teh bomo napisali nekaj več: Nekatere težave se ob malo več resnosti in malo manj malomarnosti sploh ne bi pojavljale. Tukaj mislimo predvsem na delo na višini in na sredstva, ki se pri tem uporabljajo (odri, lestve, varnostni pasovi ipd.). Dejstvo je, da so lestve dostikrat neprimerne (poškodovane, prekratke ipd.) in da so odri pogosto pomanjkljivo sestavljeni, kar ni krivda le naših delavcev, ampak
vseh zaposlenih na gradbišču. Največ nesreč pri delu se zgodi ravno zaradi teh dveh nepravilnosti.
Zato opozarjamo na natančnost, vestnost, resnost in angažiranost pri delu. Večina ve kakšne morajo biti lestve: zadosti dolge, iz' zdravega lesa, stabilne, varno postavljene, če so to takoimeno-vane »A« lestve pa zavarovane z verigami ali pa z trakovi proti raztegnitvi. Opozoriti moramo tudi na to, da so tako lestve, kot tudi drug material, ki ga uporabljajo naši delavci, čeprav je nov in atestiran, slabe kvalitete.
Odri so dodatna težava. Skoraj povsod so pomanjkljivo nare-
jeni, nestabilni, dostikrat brez ograje, brez lestev za dostop in s pomanjkljivim delovnim podom. Omenjene pomanjkljivosti so poznane vsem zaposlenim na gradbiščih, vendar ostajajo vedno nerešene.
Še nadalje se pojavljajo posamezni problemi v zvezi z garderobnimi, skladiščnimi in delavni-škimi prostori na gradbiščih. Zlasti so te stvari občutne na manjših gradbiščih, le-teh pa je v primerjavi s preteklimi leti vedno več. Na teh gradbiščih pa nastopajo dodatne težave tudi zaradi neenakomernosti del in zaradi stalnega preseljevanja z enega gradbišča na drugega.
V tozdu Elektromontaža je manj nesreč kot v drugih tozdih. V letu 1980 jih je bilo 23 oziroma 3,47 % od povprečnega števila zaposlenih, kar je pod republiškim povprečjem. Lani so bile vse nesreče lažje in upamo, da v bodoče ne bo slabše. Dosti-
Preizkusi iz varstva pri delu so tako kot vedno doslej problem, ki se nenehno pojavlja. Ob tolikšnem številu zaposlenih se l vedno dogaja, kljub naporom, da je 4 do 5 monterjev brez preizkusa znanja iz varstva pri delu (poteče jim rok za preizkus). To so večinoma delavci, ki so veliko odsotni (dopust, bolniška ipd), in ki se zelo spretno izmikajo svojim obveznostim. Na splošno smo poleg tega z disciplino in resnostjo na tem področju zelo zadovoljni. Upamo, da bo v bodoče še boljše.
navijajo in ki se kljub opozorilom ne odpravljajo. Dogaja se namreč, da dela na določenem gradbišču vodijo delavci, ki nimajo potrebne kvalifikacije za to delo.
O orodju in ostalem materialu nebi preveč govorili, ker se žal še vedno dogajajo stvari, ki so splošno znane — malomaren odnos do le-tega. Dostikrat se tudi še dogaja, da iz skladišča prihaja poškodovano, a še uporabno orodje, kar je proti predpisom. Tako vsaj zatrjujejo monterji. «
V tem primeru mora biti pismeno napisano kdo je vodja del in kdo ga nadomešča. Ravno tako je opaziti, da na vseh gradbiščih še vedno ni dogovora o varstvu pri delu, čeprav je dokument podpisan in bi se moral nahajati skupaj z ostalo dokumentacijo na gradbišču. Opaziti je tudi, da se dostikrat izvajajo dela pod napetostjo. Ker je to dovoljeno samo z pismenim dovoljenjem odgovornega tehničnega vodje in dokler tega ni, bomo smatrali takšno delo kot samovoljno kršitev delovne discipline. Za eventuelne posledice pa bodo odgovarjali sami izvajalci.
TIBOR HERCOG —
NOSILEC ZVEZNE
ŠTAFETE	Prip
Tudi letos je štafeta mlad^^j
Opozorili bi še na nekaj problemov, ki se skoraj vedno po-
To je bilo nekaj problemov iz varstva pri delu, predvsem na gradbiščih in nekaj nasvetov, kako jih reševati. Upamo, da bo potemtakem delo potekalo še bolj angažirano, vestno in predv-.
sem varno.
BAREŠ1Č ZORAN
n ** -itPtei prepotovala Slovenijo in aprila prišla v Mursko Sob<’yiva Od Lendavske ulice do odra y0rt] trgu zmage jo je ponesel del*Jvo|j iz prirezovalnice, mladinec iz lovne organizacije Pann^Vj p Tibor Hercog. Ob predaji dejal: »Prinašam zvezno štaf^do^ simbol bratstva in enoto#, q naših narodov in narodno**1 (Tekst in foto: A. Z.)
______________________________
---------------------------------------
f[ V naših domovih je še nekaj prostora
Kam bomo letos lahko šli na dopust?
Dopust je lep tudi v hribih
Tokrat vam predstavljamo možnosti letošnjega počitnikovanja v 'kyiru počitniške skupnosti SOZD IMP. Rok za prijave je sicer že po-I koncem aprila, vendar je še možno dobiti prostor v nekaterih 0|novih predvsem v predsezoni in posezoni.
Komur ni za morje in si želi svežega zraka, sprehodov po hribih in samotnih domačijah, po poteh, kjer je mir takšen, da slišite tišino, se lahko odloči za Vojsko. Vas je 14 km oddaljena od Idrije. Cesta je prevozna v vsakem letnem času, le da je pozimi večkrat obvezna zimska oprema — predvsem verige. Peš pridete na Vojsko iz Idrije v dveh urah. Vojskarska planota obsega poleg vasi Vojsko še več zaselkov, ki ležijo na nadmorski višini 1100 metrov. Vojskarska planota leži na
Delavce IMP obveščamo, da vse informacije o letovanju dobijo pri tov. Jožici Hren v delovni skupnosti SOZD na Titovi 37 ali po telefonu 314-957.
Opozarjamo delavce, ki bodo prejeli okrog 20. maja obvestila, da niso razporejeni tako, kot so se prijavili, da svoje odločitve glede drugih možnosti takoj sporočijo tov. Hrenovi.
Opozarjamo tudi na pravila poslovanja počitniške skupnosti, predvsem tista o pravočasnih odjavah. Od kršilcev bomo zahtevali poravnavo nastale škode. Prav tako tistim, ki iz neutemeljenih razlogov odhajajo predčasno domov, ne bomo vračali denarja.
Vsem, ki bodo letovali v naših domovih, oz. najetih kapacitetah želimo, da bi se dobro počutili, se odpočili in se zadovoljni vrnili domov.
V______________________________________________________________J
j, s
. ® J?* ■
1

[ff.........■-■■■ '. J

3 "Tgl

...........






Letos bomo letovali tudi v Rabcu
glavne ceste Reka — Pula na vzhodni istrski obali. Morje je čisto, nežnosti za zabavo je dovolj. Možnosti za izlete so z ladjo ali pa si V prijavi za letovanje Rabca nismo napisali, ker smo za do- lahko ogledate znamenite kraje v notranjosti Istre. Kraja ni težko končne pogoje izvedeli šele, ko je bila prijavnica že natisnjena. V	najti, saj v Reki zavijete na glavno cesto za Pulo, odcep za Rabac
Rabcu smo najeli 20 ležišč v zasebnih sobah, gostje pa se bodo	pa je potem dobro označen. Možnosti letovanja so od 22. 6. — 31.
hranili v restavraciji Apollo. Rabac je par kilomterov oddaljen od 8.
tašd
om v Fiesi. (Na spodnji sliki je označen s puščico.)
J. 'Csa vedno privlači
I^Naš dom v Fiesi ima 89 ležišč. Zadnja leta je morje čisto, v jezeru je prepovedano, dovoljen pa je ribolov. Plaža je travnata in n,hr^C) primerna za otroke. V domu pripravljajo izvrstno domačo sli sr« J°,' Možnosti za zabavo je dovolj. Ples je v dveh domovih v nepo-tn^Po ' ^žini. Blizu sta tudi Piran in Portorož. Fiesa je naša najbližja na morju. Gostje našega doma imajo možnost odpoto--- ^enodnevni izlet z ladjo v Italijo. Kdor želi v miru preživeti do-
dom v Fiesi kot nalašč zanj. Naš dom je opremljen kot hotel B
lomu na Lošinju.
-oš
'**i j® znan po svoji klimi
boln°?'nj je znan po svoji izredni klimi in zato ni čudno, da je na ot Prjp Snivca.> kjer se zdravijo bolniki iz vrste evropskih držav. Zdrav JotQ,- r°Cajo Lošinj predvsem astmatikom. Na ta severnojadra Pridete s trajektom iz Brestove do Porozine na Cresu in p<
*	\/ i HlOStll TV O I	Dot/Mmnia r\/-\	n	In nrx nocann Hom
/tfv ‘j v v ; uu kvitiiega Lošinja. Ker so zmogljivosti nase Kuninjt Više, . e in je v posameznih izmenah prijav več, kot je na volj • r9 pot-.ierriarno dodatne sobe pri zasebnikih, kar s finančnega sta j (i^citg^^ko skupnost ni najbolj ugodno. V domu so letos prosti e/*°9iu 6 Prec*vsem v pred in posezoni. Na sliki: Gostje pri kos '% (V3 Lošinju
-ih1 Oba*13 k-ošinju
'	naša domova sta odprta od srede junija do 20
samem obrobju Trnovskega gozda in je dobro znana iz časov NOB. Naj omenimo samo nekatere spomenike: Tiskarna Slovenije, bolnišnica Pavla, partizansko grobišče in še mnogi drugi. Možnosti izletov so izredne. V našem domu kuhajo domača jedila, tudi cena penziona je izredno ugodna. V domu na Vojskem imamo 39 ležišč. Rezervacije sprejema upravnica doma na Vojskem pismeno ali po telefonu (065) 71-456. Dom je odprt vse leto.
Hitra postrežba v Verudeli
V Verudeli, polotočku, ki je dva kilometra južno od Pule (ima zveze z mestnim avtobusom) imamo približno sedemdeset postelj najetih že vrsto let. Ležišča so v zidanih pravil jonih, hrana je v skupni restavraciji, kjer je izredno hitra postrežba. Velike so predvsem možnosti rekreacije, saj je v neposredni bližini igrišče za tenis, mini golf, namizni tenis. Velike so možnosti sprehodov, dobro je poskrbljeno za zabavo. Za Verudelo pelje iz centra Pule dobro označena cesta. Naši gostje se morajo javiti v recepciji hotela Arenaturist, kjer dobijo ključ prostorov, ki so v neposredni bližini. Letovanje je možno od 12. 6. — 12.9.



Kali se ponaša s stanovitnim vremenom
Na Kaliju smo najeli 60 ležišč v zasebnih sobah. Gostje se hranijo v restavraciji Kali. Ker so Vodice odpadle, se dogovarjamo, da bi imela polovica gostov možnost polpenziona in da bi del prijavljenih za Vodice letoval na Kaliju. Dosedanji gostje niso imeli pripomb. V tem delu Jadrana je vreme izredno stanovitvno. Na Kali pridete s trajektom iz Zadra, ki vozi vsakih dvajset minut. Možnosti letovanja so od 22. 6. - 3.1. S.	' *
Rab: sonce-morje-tišina
To so karakteristike otoka, kjer so v njegovem največjem istoimenskem mestu najeli štirideset ležišč v zasebnih sobah. Gostje se bodo hranili v restavraciji Grand. Mesto Rab leži na jugovzhodni obali otoka, ki pripada skupini kvarnerskih otokov v severnem Jadranu. Posebna znamenitost mesta je velijo mestni park Komrčar pod katerim leži mestno kopališče Jadran. Na otok pridete s trajektom iz Jablanca.
f it Z3

Ob petnajstletnici gasilskega društva na Trati
Za vajo so premagali eksplozijo, ogenj in potres
Gasilsko društvo tozda TRATA je za 15. letnico svojega delovanja in za praznovanje 40. letnice OF organiziralo na Trati sektorsko vajo, ki je bila 16. aprila letos in proslavo, ki je bila 18. aprila.
Na vaji je sodelovalo sedem industrijskih in prostovoljnih gasilskih društev in sicer TOZD Trata iz IMF, Dekorativna, Av-tomontaža, Litostroj, Zgornja Šiška, Šentvid in Vižmarje. V vajo, ki je zajemala potres, eksplozijo v lakirnici in požar, je bilo vključenih več kot 70 gasilcev in reševalcev. Reševali so ljudi in imetje. Za reševanje v višjih nadstropjih zgradbe so uporabili lestve in drsni prt. Pri tej vaji je društvo uporabilo vse pripomočke, ki jih ima za reševanje ljudi iz lakirnice: dihalne aparate in azbestne obleke.
Proslave 15 letnice delovanja so se poleg članbv gasilskega društva IMP udeležili člani sosednjih gasilskih društev, ki so sodelovali na vaji, predstavniki Rdečega križa občine Šiška, RK Šentvid, predsednik sveta Krajevne skupnosti Šentvid in drugi. Program proslave so izvedli: pevski zbor IMP, dijakinje iz šentviške gimnazije in govornika Slavko Hrženjak, predsednik gasilskega društva IMP ter Janez Škijbina, predsednik občinske gasilske zveze Šiška. V okviru proslave so bila podeljena republiška občinska in društvena priznanja za delo v društvu in za krvodajalstvo.
Turnir v malem nogometu
žarov narašča, raste pa tudi škoda, saj je bila lani v Šloveniji
Predsednik gasilskega društva IMP Slavko Hrženjak je v svojem govoru med drugim dejal, da pri delovanju društva veliko pomaga ljubljanska mestna gasilska zveza, ki organizira strokovne tečaje in ekskurzije, nudi polovični prispevek pri nabavi paradnih oblek.
za 162 odstotkov večja kot predlanskim. Prav tako se povečuje tudi število žrtev požara. Doslej so okoli 80 odstotkom požarov botrovali človeška malomarnost, neznanje in nepazljivost. Zato, je dejal, naj bi v prihodnje več storili za izboljšanje požarne varnosti tudi v organizacijah združenega dela.
Na proslavi so podelili eno gasilsko plamenico druge stopnje, en zlati znak priznanje RK Slovenije, 3 srebrne znake RK Slovenije ter 2 diplomi RK Šiška. Odlikovanje in priznanja so prejeli naslednji tovariši: Slavko Hrženjak (glasi lsko plamenico druge stopnje, zlati znak priznanje Rdečega križa Slovenije, društveno priznanje prve stopnje), Jure Ašič (srebrni znak RK Slovenije za 30 krat darovano kri in društveno priznanje prve stopnje), Marko Doležar (srebrni znak RK Slovenije za darovano kri in organiziranje krvodajalstva v TOZD Trata) Rajko Primc (diplomo z zlato značko za organiziranje krvodajalske akcije in društveno priznanje prve stopnje) Vlado Lipovec (diplomo z zlato Značko za organiziranje krvodajalske akcije v TOZD ITAK in za 20 krat darovano kri), Ivan Šuligoj iz TOZD Idrija (društveno priznanje prve stopnje za prodajo gasilskih značk.
M. PRIMC
Martin Koprivnik.
Poveljnik gasilcev na Trati Slavko Hrženjak (levo) prejema gasilsko plamenico druge stopnje.
Vsi člani (teh je 20) dobivajo Gasilski vestnik in drugo literaturo. Večina gasilcev je tudi krvodajalcev. V gasilski organizaciji je tudi civilna zaščita. Letos je društvo nabavilo vso potrebno opremo.	•
Z nekaj besedami se je dotaknil tudi obletnice organiziranja OF.
Janez Škrbina, predsednik Gasilske zveze občine Šiška je med drugim dejal, da število po-
NAŠI STRELCI SO TEKMOVALI
V soboto 18. aprila letos je bilo v domu TVD Partizan v
Murski Soboti srečanje strelskih ekip tozdov IMP. Svoje strelske ekipe je prijavilo 11 tozdov. Od prijavljenih ekip se ni udeležila tekmovanja ekipa iz TOZD SKIP. V streljanju z zračno puško se je pomerilo 63 tekmovalcev. Srečanje je organizirala strelska družina Panonija iz Murske Sobote.
8. Hočevar Vlado — Livar Iv. gorica	168
TIO
TIO
Drugo soboto aprila letos je bil v Domžalah organiziran turnir v malem nogometu za prehodni pokal DO Promont. Na turnirju je sodelovalo 19 ekip TOZD v okviru SOZD IMP. Organizator turnirja je bila DO PROMONT. Turnir se je začel ob 8. uri na dveh igriščih hkrati in sicer na igrišču v hali KC Domžale in na igrišču IC Domžale. Zaključek tekmovanja je bil v hali KC Domžale ob pol petih popoldne. Uvrstitve ekip je razglasil Samo Poljanšek ter najboljši ekipi DO Klima Celje podelil pokal, najboljšim trem ekipam pa diplome.
Uvrstitve ekip:
1.	DO Klima Celje
2.	TOZD Dvigalo 1
3.	TOZD Projektivni biro
4.	TOZD Klima montaža
5.	TOZD Klima proizvsdnja
6.	TOZD Montaža Koper
7.	TOZD Ogrevanje vodovod 1
8.	TOZD Elektromontaža
9.	TOZD ITAK
10.	TOZD Blisk
11.	TOZD Skip
12.	TOZD Elektrokovinar Ptuj
13.	TOZD Livarna barvnih kovin
14.	TOZD Trata
15.	TOZD Ogrevanje vodovod 2
16.	TOZD Dvigalo 2
17.	TOZD Ogrevanje vodovod 3
18.	TOZD TEN'
19.	TOZD TIO Idrija
Za športno in korektno igro vseh ekip se v imenu organizacijskega odbora DO Promont vsem ekipam zahvaljujemo z željo, da bi se v prihodnjem letu srečali v še večjem številu.
IVAN LAPUH
Ekipe so se razvrstile takole:
krogov
1.	Klima Celje	821
2.	Panonija M. Sobota	817
3.	Livar Iv. gorica	799
4.	Elektrokovinar Ptuj	799
5.	TIO Idrija	749
6.	TEN Ljubljana	731
7.	Trata Ljubljana	723
8.	Montaža Maribor	712
9.	Blisk M. Sobota	689
10.	Elektromontaža Ljub.	594
Ženski ekipi sta bili prijavljeni samo dve. Tako udeleženke niso tekmovale ekipno temveč posa-
mezno.
Tekmovalke so se razvrstile takole:
krogov
1.	Kolmanič Marta —
Panonija	151
2.	Sapač Jolanka —
Panonija	150
3.	Turner Jožica — Blisk 148
4.	Recek Valerija — Blisk 125
5.	Ružič Metka — Panonija 123
6.	Fujs Marija — Blisk 91
9. Uršič Metod
Idrija	167
10.	Kržišnik Lado — TIO
Idrija	166
11.	Kovačič Jože —-
Panonija M. Sobota	165
12.	Štuhec Janez — Klima
Celje	165
13.	Merc Franc — EKO
Ptuj	162
14.	Drvarič Robert —
Panonija M. Sobota	162
15.	Jelenc Edvard —
Montaža Maribor	161
16.	Bizjak Miran — Trata
Ljubljana	161
17.	Hvala Venčeslav —
TIO Idrija	160
18.	Pavlič Janez — Trata
Ljubljana	158
19.	Kunčnik Franc — EKO
Ptuj	158
20.	Jarmšek Edvard —
Klima Celje	158
21.	Martinec Jože — Klima
Celje	157
22.	Leben Stanko — EKO
Ptuj	157
23.	Svetek Ivan — TEN
Ljubljana	157
24.	Zajc Miha — Livar Iv.
gorica	155
25.	Sadar Marjan — Livar
Iv. gorica	152
26.	Koščak Ludvik — Livar
Iv. gorica	151
27.	Presterl Franc — Trata
38.	Likar Edvard
Idrija	139
39.	Ogrin Ado — EKO Ptuj 139
40.	Poljak Drago — TEN
Ljubljana	138
41.	Muhič Miro — Montaža
Maribor	134
42.	Lampret Jože —
Montaža Maribor 133
43.	Panič Štefan — Elektromontaža Ljub. 133
44.	Kamin Franc — Elektromontaža Ljub. 133
45.	Horvat Ernest — Blisk
Murska Sobota	129
46.	Kastelic Karel — Trata
Ljubljana	127
47.	Rebrica Ignac — Blisk
Murska Sobota	126
48.	Kavčič Franc — Trata
Ljubljana	126
49.	Lah Tone — Elektromontaža Ljub. 124
50.	Božičnik Andrej —
Trata Ljubljana	121
51.	Šeruga Stefan —
Panonija M. Sobota 121
52.	Kranjc Viktor — TIO
Idrija	117
53.	Zadravec Andrej — Panonija M. Sobota 116
54.	Zorec Stane — Elektromontaža Ljub. 115
55.	Ferš Dušan — Montaža
Maribor	110
56.	Šeško Srečko —
Montaža Maribor 107
57.	Starčevič Boriša — Elektromontaža Ljub. 65
Ljubljana

Tekmovalci so prav tako tekmovali za uvrstitev posameznikov in so se razvrstili po številu doseženih krogov takole:
krogov
1.	Dovečar Anton —-
Montaža Maribor	174
2.	Bagari Aleksander —
Panonija	174
3.	Zaletel Jože — Livar Iv.
gorica	173
4.	Horvat Vlado —
Panonija	172
5.	Jelen Jože — Klima
Celje	171
6.	Šeruga Milan — EKO
Ptuj	171
7.	Kovačič Ivan — Klima
Celje	170
28.	Zupančič Jože — EKO
Ptuj	151
29.	Arzenak Jože — Blisk
Murska Sobota	150
30.	Štrakl Tomaž -j- TEN
Ljubljana	149
31.	Carli Miroslav — TIO
Idrija *	\	148
32.	Horvat Jože—Panonija
Murska Sobota	147
33.	Bolta Franc — TEN
Ljubljana	146
34.	Varga Ivan — Panonija
Murska Sobota	144
35.	PodlesekŠtefan — Blisk
Murska Sobota	144
36.	Vidigaj Rajko — TEN
Ljubljana	141
37.	Cor Milan — Blisk
Murska Sobota	140
Prikaz gašenja v lakirnici.
Gasilci rešujejo ljudi z drsnim prtom.
Trimski pohod na Rašicoj
Ekipa, ki je dosegla prvo mesto in najboljši posamezniki so prejeli pokal. Ekipi, ki sta bili na drugem in tretjem mestu in posamezniki pa so dobili priznanje.
ANDREJ ZADRAVEC
Mengeški planinci že vrsto let organizirajo pohode na Rašico z namenom, da udeležence seznanijo s konfiguracijo terena, spomeniki NOB. zgodovinskimi dogodki in kar je najvažnejše. privabimo delovnega človeka, da se giblje v naravi. Letošnji pohod Rašica 81 je bil posvečen 40-letnicam ustanovitve OF, vstaje slovenskega ljudstva in požiga prve slovenske vasi.
Pohod je bil 25. aprila. Vsi starti so bili določeni ob 8. uri zjutraj in sicer iz štirih smeri.
Pogledam skozi okno, vreme nezanesljivo, megleno, skoraj deževno, toda odločitev je bila premočna.
Pridem ob 3-4 na 8 pred Črnuški most, seveda takoj so me sprejeli naši člani planinskega društva. Počakamo do 8. ure in gremo proti Rašici. P« je tu kratka, komaj slabi 2 uri, po lepo poteptani gozdni poti, ki je bila res vsakemu udeležencu v razvedržo. Pesem je zadonela, pokazalo se je celo sonce.
Rašica je pred nami. Domačini so nas pozdravili z vzklikanjem. Začeli . smo obujati spomine, kako je kot bakla gorela Rašica. Jaz se spominjam, kako sem se pripeljal domov iz šole s kolesom, vidim dim ter vprašam očeta, kaj tam gori in zakaj se tako kadi. Odgovor: »Tiho mulec, ne vtikaj se v to!« No kasneje sem zvedel, kaj je bilo.
Nato smo se ptoslovtli in nadaljevali p>ot do stolpa. Žal je bila Ljubljana v megli. Po kratkem zalogaju, smo se odpravili naprej na Mengeško kočo. Med potjo ni manjkalo piesmi, humorja, smeha in veselja. Pridružili so se' nam še pohodniki iz končne črnuške smeri in iz Domžal, tako da nas je bila kar dobra kolona. Tako smo po 3 urah hoje prispeli do Mengeške koče.
Čaj so nam organizator^ prinesli
kar nasproti, čim si oddal trimski V Tonček in prejel Trimčka. Pa ta važno. Važno je to, da pridobiš H* pioznanstva, nove tovariše. Sreče* smo se stari planinci, stari borci,* 1 11’ mladi pohodniki pa dobijo vesel j6 obiskovanja naših prelepih pla* Organizator je tudi priskrbel. d» tako lepem pohodu ni manjkalo pdesa in zabave, za kar mu gre ptohvala.	J
Jasno, da tudi mi planinci I" nismo držali križem rok, saj s n’6 udeležili tudi proslave v sporni6' divjanje fašistične hijene po tej
IH
d
'"L
lepi naši Sloveniji, ki ni nikdar in^ "" tzrf”
ne bo klonila pred nobenim cem ali osvajalcem.
Zahvali
Ob boleči izgubi svojo matere se zahvaljuje!* OOS DS DO EMONO* sodelavkam in sodela*-cem ter vsem drugim ** izrečena sožalja ter darovano cvetje in v humanitarne namene.
Posebno se zahvaljujett* vsem, ki ste jo spremili d4 njeni zadnji poti.	,
BORUT GRŽIN1C
Za podarjeno cvetje i® tolažbo ob boleči izgub* mojega očeta se iskren® zahvaljujem kegljaški sekciji in sodelavcem.
JOŽE ŽITNI*,
IMP GLASNIK izdaja Delavski svet SOZD IMP — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.935 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor Boris Bemetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Ciril Hladnik, Janez K rž mane, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Tone Štrus (odgovorni urednik), Andrej Zadravec in Slavko Žagar. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS ŠL 421-1-72 z dne 26.9.1974 je IMP GLASNIK oproščen plačila temeljnega davka od prometa oroizvodov.
III—II——IIIMlIll II ' '	.....