Kje je iskati uzrokov, da nauk v računstvu po nekaterih šolah, vzlasti na višej stopinji ne rodi pravega sadu? Za učiteljsko konferenco v Celji 1. in 2. avgusta 1877 sestavil V. J. (Konec.) C. Da imajo tudi učni pripomočki izdaten vpliv na končen vspeh podučevanja, ne bode — smelo mislim — nihče oporekal. 1. Nekateritn učencem manjka računic, tablic ali papirja, bodi *) V Jjjubljani tudi ncmskcga ni; ali ga prodclujejo ali kaj ? Vi. 21* si uže to iz nemarnosti ali iz revščine starišev. Takšno pomanjkanje pa napredek zaderžuje — kmet brez pluga, ženjica brez serpa, kaj opravita ? 2. Ako učitelj nema v šoli učnih sredstev pri računstvu, razne mere, uteži i. t. d. mu tudi to nauk zavira. Z malano mero na papirji, in s takimi uteži i. t. d. mu nij dosto pomagano. c. Razraerje, v katerem je podučevanje omejeno, razdelitva učne tvarine, in tej v obravnavo odmerjeni čas vpliva tudi na končni vspeh podučevanja. 1. Glede važnosti računstva v ljudskej šoli se velika težavnost — podučevanje v večih oddelkih ob jednera — ne da skrivati. Manj ko ima šola razredov, tem bolj občutljiva je ta zavora, i to posebno na deželi, kjer je včasi šola mnogo prenapolnjena. — V jednem oddelku podučevati je igrača, primerjaje z ODim, v več oddelkih. Majhen prostor, in včasi dvakrat čez postavno število otrok — to je težavno podučevanje! 2. Pomisliti je pa tudi, da se je dan danes ljudska šola z raznimi predmeti tako preobložila, da na posamezne prav malo časa pride. Skoraj se nam bode bati, da bode pregovor: nEx omnibus aliquid, ex toto nihil" nam veljal. Pri vsem tem je pa še opomniti, da so nekateri, ki radi na posameznih predmetih jahajo, bodi si uže iz katerega — koli uzroka, a pri tem navadno druge predmete zanemarjajo. 3. Razven tega, da ima ljudska šola uže mnogo predmetov, naklada se ji pa še drugo breme: podučevanje dveh jezikov. To jemlje mnogo časa in prizadeva veliko truda, pa primerno daje le malo vspeha. Zraven je pa še to naj bolj čudno, da učni čerteži o dveh jezikih nič ne govore, da za drugi deželni jezik niti nobenega časa ne odločujejo — ko ima vendar vsak drugi predraet odštete ure. Ker se pa vendar zaliteva, da se tudi v drugem jeziku podučuje, kje toraj jemati časa zanj? Ure za drugi jezik se morajo tako rekoč krasti od ur, ki so odločene drugim predmetom, ali pa čez postavno število ur podučevati, vsakako toraj proti — postavi —. Lahko je toraj mogoče, da se tu ali tam tudi od računstva vzame kaka ura, da se poduCuje v drugem jeziku. 4. Nekaterim — raorda — tudi to nekoliko težavnosti prouzročuje, ker učne knjige nijso po oddelkih (na 4 oziroma osem let) razdeljene, ker tvarina nij natančno določena vsakemu oddelku. Tu pač nekateri mislijo, da otroci morajo v vsakem oddelku druge računice (in druge bukvice) imeti, in če so prejšnih tudi le do srede vzeli. Na ta način se veliko bistvenih reči spusti, in v nauku, ki nema potrebne naslombe, se ne more zdatno napredovati. To so toraj uzroki v obče, ki veljajo tudi za vsak drug predmet, ako se ne dosežejo zaželjeni vspehi.