fEUE, 11. MAJA 1972 — ŠTEVILKA 19 — XXVI — CENA I DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Človečnost med ljudmi Na priporočilo Lige dru- štev Rdečega kriza, Rdečega polmesca in Rdečega leva s soncem je zvezni odbor JRK sprejel za letošnji teden RK in proslavljanje mednarodne- ga dne RK temo »človečnost med ljudmi«. Namen tega tedna je pred- vsem prikazati prebivalstvu, kaj je RK storil v minulih letih za povečanje solidarno- sti med ljudmi, za dvig živ- ljenjskih in delovnih pogojev, za zdravstveno in socialno kulturo in pri krvodajalstvu. Svoje poslanstvo je RK o- pravljal v tem, da je pogum- no prevzemal vlogo pobudni- ka, organizatorja in izvajalca pri elementarnih nesrečah in narodni obrambi. Pri kata- strofah je bil vedno priprav- ljen in še nam vstajajo pred očmi slike iz Banja Luke, Aga- dirja, Skopja. Povsod je bil takoj prvi RK. Prisoten je bil tildi in je |e v velikih in neusmiljenih voj- nah. Indija, Bangla Des, Iz- rael, Arabija, Vietnam. Tipal- ke pomoči RK sežejo povsod in pomagajo higienizirati za- ostala področja. Rdeči križ pa ni samo zbi- ranje starih oblačil enkrat na leto. Je nekaj več. Je organi- zacija ljudi z visoko razvito etiko. Organizacija vseh tistih, ki ne pozabljajo na sočloveka, pa vseeno ni karitas. To je borbena organizacija, ki se bori za izboljšanje obstoječe- ga stanja na.zdravstvenem in socialnem področju. Aktivizi- ra ljudi, jih vzgaja in je za- govornik najboljšega, kar nosi človek v sebi. To dobroto pa mora potem prenesti v dru- gega. Letošnji moto Rdečega kri- ža— za človečnost med ljud- mi; je bil ifZbran prav zaradi tega. Zato moramo dejavnost RK razumeti širše in se bo- riti za te medčloveške odno- se. Pa ne saino v tednu RK (potem bi vse bilo le fraza), o-mpak vse dni, mesece in le- tà. Za lepše odriose med ljud- mi. Za trdno vero v nje, pa čeprav so na vietnamskih bo- ^ščih še krvava tla. Z. STOPAR Kolektiv celjske Cinkarne se je zopet znašel pred nereš- ljivim problemom. Grózá mu, da bo letošnje poslonio leto zaključil z vecmiliyardno iz- gubo, v kolikor se ne bodo pravočasno uredile določene zadeve na področju cen. Skrajni napori, odrekanje рп osebnih dohodikih -in mak- simalno angažiranje vseh de- javnikov v pKxijetju je v lan- skem letu rodilo pozitiven sad. Podjetje je prvič po treh letih zaključilo leto s possitiv- no bilanco. Bili so izgledi, ki so vlivali optiimizem, toda .. Stvari so se bistveno spre- menile. Dispariteta med ce- nami reprodukcijskega mate- riala in prodajnimi cenami iz- delkov Cinkarne je tolikšna, da grozi podjetju veiiicanska izguba. Delež dohodka v ce- lotnem dohodku je lani zna- šal še 17,13 odst., dočim bo predvidoma znašal v letoš- njem letu le še 7, 7 odst. Tak- šno znižanje dohodka, pa nuj- no pogojuje posilovanje s pred- videno izgubo in seveda v zve- zi s tem obvezno sanacijo, us- tavljanje obratov, ki nerenta- bilno proizvodnjo ali pa v končni konsekvenci, likvidaci- jo podjetja. Kaj pa to pomeni za kolektiv in celjsko gospo- darstvo, je bolje ne razmišlja- ti! Cene surovinam, ki jih uporablja Cinkarna so se iz- redno povečale, tako da je v povprečju vrednost osnovne surovine v ceni proizvoda le- tos porastla za 30,92 odst. Ob zamrznjenih cenah končnih proizvodov je seveda razum- ljivo, da je stanje, v katerem se nahaja Cinkarna, vse prej kot zavidanja vredno. Gre to- rej za problem, ki je rešljiv izključno izven domene kolek- tiva, kjer ne pomagajo več nobeni ukrepi boljše organi- zacije in racionalnejšega po- slovanja. Tu So možnosti iz- črpane! Kolektiv se je torej znašel v slepi ulici, iz katere praktično ni izhoda. Kolektiv sam si ga ne more najti, od- visno je torej Od drugih. Ka- dar pa probleme rešujejo dru- gi, se zna marsikaj zgoditi... Vsa opozarjanja pristojnih zveznih organov s strani vod- stva podjetja so bila doslej zaman in kot vse kaže se re- striktivni in stabilizacijski ukrepi v posameznih prime- rih uveljavljajo do absurda, medtem ko velja za druge, kakor da jih ni. Kako je to mogoče, oziroma kako dolgo bo to še mogoče, ne da bi kdorkoli za to odgovarjal? Kolektiv ima pred sabo praktično le dve možnosti (tercium non datur!) in to, da mu pristojni zvezni organi nemudoma povečajo prodaj- ne cene vseh kritičnih izdel- kov (ti pa predstavljajo štiri petine vseh cinkamiških pro- izvodov) ali pa bo morala kot nujna posledica slediti likvi- dacija z vsemi svojimi kata- strofalnimi posledicami. Jutri, to je v petek 12. ma- ja, se bodo v Cinkarni sestaH na skupni seji člani organi- zacije ZKS in samoupravnih organov podijetja, da bodo analizirali nastali položaj ter ponovno resno opozorili na kriitičnost situacije. Seji bodo predvidoma prisostvovali tu- di nekateri predstavniki re- publiških oblastnih in politič- nih forumov, zato je pričako- vati, da kolektiv ne bo doži- vel le deklarativne pod.pore, temveč zagotovila, da bodo pristojni pravočasno podvzeli vse kar je potrebno. Tokrat gre za konkretno podporo, za podporo brez jalovih obljub, temveč realnih odločitev, ki bodo kolektivu pK>magale iz zagate, ki je ni ustvaril sam. člani kolektiva Cinkarne so s pnmeri dokazali, kako je treba izvajati sanacijo in kaj mora pri tem žrtvovati kolek- tiv. Sedaj so na potezi drugi in čas je, da tudi oni opravijo svoje! Bemi Strmčnik Včeraj je bila v celjskem Likovnem salonu otvoritev kiparskilh del mladega črnogorskega akademskega kiparja Vasilija ćetkovića, ki sicer že nekaj let živi in dela v Zadobravi pri Škofji vasi. Tja ga Je pripeljala pot iz Črne gore, iz Mojkovca pri Bijelem polju, preko Meštrovićeve male akademije v Splitu pa v Ljubljano na Akademijo likovae umetnosti in končno v Zadobravo, kjer je doma tudi njegova soproga Anica ćetkovićeva. To je kaj skromna predstavitev mladega svobodnega umetnika, ki se je že povsem vživel v ta kraj in ljudi, kaj bolje pa ga boste morda spoznali ob njegovih delih v Likovnem salonu. Drago Medved Žalec Resifeci na ljubo moramo takoj Uvodoma zapisati^ da je bilo v preteklih tednih o or- ganizacij in delovanju zdrav- stvene službe v žalski občini izrečenih precej kritičnih o- cen. Zanimivo je, da so raz- prave o tem vodili na zelo avtoritativnih mestih vse od zborov volilcev pa tja do ob- činske skupščine .Ravno na seji slednje je bilo slišati ne- kaj kritičnih misli in ocen, ki kažejo na določeno neure- jenost, ki vlada v žalski obči- ni na tem področju. Seveda pa stvari ne kaže ocenjevati zgolj na podlagi tega, kar je bilo povedano. Saj bo bile mnoge ocene silno subjektivne in čestokrat po- gojene tudi z osebnimi teža- vami, ki so jih govorniki ime- li v preteklem časv_ ko so iskali zdravniške F>omoči v tej ali oni instituciji v žal- ski občini. Pa vendarle tam, kjer je dim, je tudi ogenj, pravd ljudski pregovor. Os- novni problem v organizaciji zdravstvene službe v žalski občini je v tem, da je kad- rovsko kljub določenim pri- zadevanjem prešibko zasede- na. Po številu imajo v obči- ni sicer enajst zdravnikov, vendar sta od tega dva že upokojena in torej - ne zmo- reta polno angažirano oprav- ljati prakse. Da ni zdravr^- kov^ pa je krivda tudi v tem, ker' ni ustreznih stanovanj. Kljub temu, da se je temu vprašanju posvečala določena pozornost, je stanovanje kljub temu takšno, da terja hitrih ukrepov. Stanovanja za zdravnike je treba zagoto- viti in tu bg morala svoje reči tudi občinska skupščina, še zlasti, ker v nekaterih kra- jih samo krajevni dejavniki tega nikakor niso v stanju opraviti sami. Mnogo so govorili o čaka- nju* v čakalnicah, o določeni protekciji, ki jo imajo ne- kateri in še zlasti o tem, da včasih zelo dolgo traja preden pride zdravnik v kak odroč- nejšd kraj na nujen poziv. Za vse to seveda obstoje objek- tivne okoliščine. Nemalokrat, tudi to je treba odkrito pri- znati, pa je to tudi rezultat subjektivnih momentov in vsaj tem bi se kazalo v, bo- doče izogniti. Poleg vsega tega pa učinko. vitost zdravniške službe zma- njšujejo tudj razprtije, ki vladajo med zdravstvenimi delavai. To velja predvsem za enoto v osrednji zdrav- stveni u-stanovi v občini, to je 2alcu. Vse kaže_ da so se sicer v zadnjem času stvari nekoliko uredile, koristno pa bi bilo, če bi jih uredili en- krat za vselej in dokončno ter vse svoje sile posvetili delu in pacientom. Ob koncu je treba dodati še to, da so tudi л- zvezi z zdravstvom i>orastle zahteve občanov, da le-ti čestokrat izražajo nezadovoljstvo nad stvarmi, ki bi jüi še pred leti sprejeli kot same po sebi umevne Tudi tu smo паргалп- li določeni razvoj. Tako bo potrebno v bodoče ravno v zdravstveni službi, ki tako neposredno zadeva v interese občanov. Prejšnji teden smo našim najmlajšim bralcem pozabili sporočiti, da se je slikanica Med nebotičniki iztekia. No, morda pa ho pisec spet zavihal rokave in nam čez čas napisal dogodivščine Paradižniko vih na Marsu. Poslušalci oddaje Poslušate jih najraje vprašujete, kam naj se daj pošljete kupone. Seveda, še kar na uredništvo. Ne pozabite pa ob- krožiti, kje plošče kupujete. V prihodnji številki začnemo z novo rubriko Vprašanje javnemu delavcu. Nekateri ste se že oglasili, le podpisali se niste. V uredni štvu seveda želimo, da bomo prejeli mnogo tehtnih a podpisanih vpra šanj. Danes smo nekaj več prostora namenili šmarskemu referendu- mu. Za mnoge krajevne skupnosti bo nedelja zelo pomembna, saj bo primerna odločitev občanov marsikje pomagala do vodovoda, ceste, elektrike... Danes ne zamudite prebrati zapis o gostovanju sovjetskih košar- karjev v Celju, Sosed sosedu, reportazo z Vranske m in zanimive ko- mentarje na 8. strani. УЛб UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK Št. 19 — 11. maj 1972 S PARKING PROSTORA J02EF CARTL, iz Hajdine, je v Latkovi vasi zapeljal z osebriun avtomobilom s parkirnega prostora pred gostil- no Kapus na cesto I. reda Pri tem se m prepričal, če je cesta prosta. ZapeljaJ je preko neprekinjene črte, ko je iz Celja privozil s tovornjakom ROMAN ZUPANC, 28, iz Tr- nave. Vozil je s hitrostjo 65 kilometrov. Ko je opazil oseb- ni avtomobil, je močno zaviral in zavijal, vendar nesreče m bilo mogoče preprečiti Osebni avtomobil je po trčenju vrglo deset metrov daleč na njivo. Cartla so hudo poško- dovanega odpeljaili v celjsko bolnišnico, od koder pa je pobegnil, češ da se gre zdravit v Ptuj. PEŠEC Z DEŽNIKOM RAFKO BREMEC, 42, iz Celja, je na Mariborski cesti v Celju prečkal vozišče pri osnovni šoli, ne da bi se pre- pričal, če je cesta prosta. V rokah je imel odprt dežnik. Tako ni opazil voznika osebnega avtomobila ZDRAVKA PONDELAKA, 20, s Prekorij, ki ga je zadel. Bremec je dobil pretres možganov in druge Jj^ude telesne poškodbe. Odpeljali so ga v bolnišnico. TESNO PREHITEVANJE VALENTIN STROPNIK, 24, z Zg. Hudinje, se je peljal s kolesom po Mariborski cesti proti Vojniku pravilno po desni strani. Za njim je pripeljal in ga pretesno prehiteval voz.nik kombija JANEZ ZUPAN, 37, iz Celja. Zadel ga je s stranskim ogledalom. Kolesar je bil lažje poškodovan. Voznik Zupan po nesreči ni počakal. Zbežal je. V Škofji vasi so ga prijeli prometni miličniki. PREUTRUJEN ZA VOLANOM OTO KAČIČ, 44, iz Laškega, je vozil z osebnim avto- mobilom popoldne iz Celja proti domu in v Debru na rav- ni' cesti zaspal za krmilom. Avtomobil je zavozil na desno stran ceste po bankini na nasip ob železniški progi, zadel v obcestni kamen in se prevrnil. Obstal je na travniku. K sreči telesnih poškodb ni bilo, škode na vozilu pa je za 20.000 dinarjev. S STRANSKE CESTE V SMRT KATARINA AJDIC, iz Kranja, je vozila z osebnim avto- mobilom proti Slovenskim Konjicam, ko je pripeljal s stranske ceste, iz smeri Bukovi ja, v Stranicah na pred- nostno cesto mopedist IVAN KOROŠEC, 49, iz Stranic, s sopotnikom FRANCEM ERTLOM, 40, iz' Bukovlja. Voz- nica ju je zadela. Oba sta padla, Ajdičeva je zavila na levo, da ju ne bi povozila. Za njo je pripeljala z osebnim avtomobilom ERNA FERK, iz Grosupelj, ki je oba ležeča na cesti zadela in rinila pred sabo nekaj metrov. Hudo poškodovana so ju odpeljali v bolnišnico, vendar je ERTL med prevozom umrl. SILOVIT ZADETEK MOPEDISTA STANE ZAKRAJŠEK, iz Ljubljane, je hodil pravilno po levi strani ceste iz Laškega proti Rečici. V Debrem mu je pripeljal nasproti mopedist JOŽE HORJAK, 40, iz Debra, ki je zadel pešca tako močno, da ga je odbilo več kot dva metra. Zakrajšek je obležal na cesti hudo poškodovan. V PLOČNIK KAREL ZUPANC, 59, iz Medloga, se je peljal fw Co- pivi ulici v Celju proti Ljubljanski cesti in v bližini že- lezniškega prehoda zadel v rob pločnika. Pri padcu se je laže poškodoval. NESREČA V VELENJU IVAN OSREDKAR je vozil po Tomšičevi ulici v Ve- lenju, ko je z leve strani pritekla na cesto pred avtomo- bil 11-letna MAJDA KEDLICEK, iz Velenja. Zbilo jo je na pokrov motorja, od koder je padla na cesto, vendar je dobila samo lažje poškodbe. OTROK LAŽJE POŠKODOVAN NIKO SEVNIK, 21, iz Velenja, je vozil s kolesom na pomožrd motor po Bračičevi cesti, ki je zaprta za promet v obeh smereh. Pri tean je zadel štiriletnega MARKA MAJHNA, iz Velenja, ki je stopil s pločnika na cesto. Deček je bil laže poškodovan, kolesar pa se je odpeljal. VEČKRAT SE JE PREVRNIL IVAN BOŽIČ, 42, iz Celja, v Tremarjih ni mogel izvo- ziti ovinka. Dostavni avtomobil je zaneslo v desno, kjer je trčil v zid železniškega nadvoza. Zaradi sunka se je avtomobil nekajkrat prevrnil. Voznik je bil hudo p>oško- dovan, sopotnik JOŽE NOVAK, iz Celja, pa je dobil lažje poškodbe, škode na vozilu je za 20.000 dinarjev. BREZ IZPITA MIROSLAV PUŠNIK, 21, iz Dramelj, se je peljal z ne- registriranim mopedom in brez izpita iz Spitaliča proti domu. Srečeval je večjo skupino otrok, ki so hodili po levi strani ceste. Zaradi vožnje sem ter tja je s ščitni- kom zadel šestletnega JOŽETA VERBICA, iz Dramelj, in ga zbil po cesti. Dečka so odpeljali v bolnišnico zaradi lažjih poškodb. V VSAK DOM NOVI TEDNIK CELJJb. Poročilo se je 26 parov, od teh: DRAGO KOPRIVŠEK in MARIJA ŠOLN, oba iz Celja; BRANIMIR ZUPANC in MA- RIJA GRACER oba iz Obrež- ja pri Zidanem mostu; FRANC MOČNIK, Vrbno in DARIN- KA PODRIŽNIK, Celje; STA- NISLAV ŠTIH Lušečka vas in DRAGICA TAJNŠEK, Ce- lje; BORIS MRAK in ANA VREČER, oba iz Celja; JOŽE MAGDIČ, SI, Konjice in MI- LENA POTISK, SI, Bistrica; AVGUST ZORKO in ZDENKA GRMEK, oba iz Kompol; KARL MAGLAJ, Celje in IRE- NA RODOŠEK, Štore; STANI- SLAV KRAMPERŠEK, Štore in RUŽA BUTINAR, Celje; FRANC JAZBAR, Brežice in LJUDMILA VRTOVŠEK, Sev- nica; MARJAN LUŽAR in IVANKA KLARIČ, oba iz Ce- lja ter MARTIN GUNZEK, Krajnčica in JOŽICA MAJ- CEN, Nova vas. HRASTNIK MILAN HRIBAR, strojni ključavničar in NATAŠA GU- ZAJ, študentka, oba iz Hrast- nika, MILAN SALOPEK, de- lavec in BOŽISLAVA KALU- ŽA, gospodinja, oba iz Hrast- nika ter SLOBODAN MLADE- NOVIČ, nabiralec stekla, F4i- la in MARIJA HOHKRAUT, odnašalka stekla, Hrastnik. SLOVENSKE KONJICE ŠTEFAN POVH, 36, Tepanje in TEREZIJA VREČKO, 26, Ostrožno- EMIL BEŠKOV- NIK, 28, Boharina in ANICA PETRIČ 20, Planina na Po- horju; DRAGO REŠ, 23, Dra- ža vas in MIROSLAVA BOB- NER, 21, Celje; Franc OB- RUL, 22, Zbelovska gora in DRAGICA ŽITNIK, 22, Zbelo- vo; ZDENKO TOPLIŠEK, 26, Maribor in VIKTORIJA SO- JIČ, 21, Prevrat; JOŽEF DR- NOVŠEK, 36, Klomberg in MARIJA HRIBERNIK, 18, Sp. Grušovlje; DUŠAN GLAN- ČNIK, 26 m MARJETA VID- MAR 25, oba iz Celja; JANEZ JELENKO, 25, Loška gora in MARIJA JOŠT, 20, Tepanjski vrh; ANTON KUŠTER, 31, Laže in IVANKA KOROŠEC, 23, Jernej; RUDOLF CAROT- TA, 25, Lesce in' TEREZIJA SITAR, 20, Ostrožno; Franc PRELOŽNIK, 24, Brezen in MILENA VIDMAR, 23, Res- nik in FRANC FIJAVŽ, 21, Polene in JUSTINA FIJAVŽ, 23, Bukovlje ŠENTJUR PRI CELJU IVAN KOLMAN, 23, avtokle- par in DANICA STOJAN, 19, krojačica oba iz Šentjurja; JOŽEF VENGUŠT, 23, avto- mehanik, Vodruž in SILVA ŠUSTER, 23, dolavka. Osre- dek; MIHAEL VERHOVŠEK, 24, strojnik, Grobelno in MI- LENA VEBER 22, uslužben- ka, Stopče; LEOPOLD ŽNI- DAR, 46, delavec, Vrbno m MARIJA HORVAT, 33, delav- ka, Prožinska vas; MARJAN DRAME, 22, ključavničar. Lo- ka pn Žusmu in ALOJZIJA SENIČAR 21, trg pomočni- ca, Gorica pri Slivnici; DRA- GO GAJSEK, 22, valjar, Sele in TEREZIJA KOVAČ, 20, de- lavKa, Podlešje; VIKTOR RAJH, 33. delavec, Planina in DANICA TOVORNIK, 20, ši- vilja, Planina; AVGUST VIN- KLER, 21 delavec Dravograd in ROZALIJA AMON, 21. po- Ijedelkh Loüaca; FTIANC KO- VAČ Ič, 26, valjar. Repuž in KAZIMIRA FRECE, 19, po- Ijedelka, Večje brdo; FRANC DEBEVC 35, mizar Postojna in MIROLSAVA LUKANC, 25, usHižbPTika, šentiur Mitja (6) Umnik KAM PO OSNOVNI ŠOLI? že v zadnjem sestavku štev. 5 sem obljubil nekaj informacij o možnostih šo- lanja in zaposlitve na že- leznici. To svojo obljubo danes tudi izpolnjujem, še prej pa odgovor učencu 8. razreda Cvetku Tovorni- ku iz Planincev štev. 21. Za poklic strojnega tehni- ka oziroma šolanje na strojnem oddelku tehniške šole bodo štipendirale na- slednje delovne organizaci- je: Libela Celje, Železarna štore, Merx Celje, avto Ce- lje, Kostroj iz Slovenskih Konjic, Kovaška industri- ja Zreče, SIP Šempeter in še nekatere druge. Tehni- ška šola je v Celju in bo v naslednjem šolskem letu sprejela v strojni odsek 90 ičencev. Kandidati morajo vložiti prijavo do 30. juni- ja t. 1. Glede štipendije pa lahko vložiš prošnjo na podjetje takoj. Toliko v zvezi z našo pošto, sedaj pa k informacijam o šo- lanju pri železnici. Naša železnica predstav- lja r^ivečjo slovensko de- lovno organizacijo, v ka- teri ja zaposlenih 19.000 delavcev, različnih pok- klicev in stopenj izobraz- be. Prav za naša združena železničarska podjetja je značilna izredna pestrost poklicev, vendar pa lahko izbirate v grobem med dvéma glavnima dejavno- stima: elektro-kovinarska smer ali prometno-trans- portna smer, ki imata seveda vsaka svojo ustrez- no šolo. Za prometno— transportno smer obstaja ŽELEZNIŠKA PROMET- NO—TRANSPORTNA ŠO- LA v Mariboru, Prerado- vičeva 33. Pogoj za spre- jem je uspešno končana osnovna šola in zdravstve- na sposobnost. Pouk je razdeljen po stopnjah. Po prvi stopnji, ki traja dve leti, izpolnijo učenci po- goje za priznanje osnov- nega poklica, kot so: kret- nik, premikač, zavirač, tranziter, vlakovni mani- pulant, odjavnik-progovni blokar, popisovalec voz in vozovni evidenčnik. U- čenci, ki nadaljujejo šola- nje na drugi stopnji (tra- ja še eno leto!), se lahko izšolajo za naslednje tri poklice: skladiščnik, bla- govni manipulant in spre- vodnik. Najboljši učenci gredo lahko z druge stop- nje še naprej — za eno leto in se usposobijo za prometno-transportne teh- nike (vlakovne odpravni- ke). Vsi učenci dobivajo štipendijo, ki je odvisna od letnika in šolskega u- speha. Toliko o prometno- transportni stroki. Za elektro-kovinarsko smer obstoja ŽELEZNIŠ- KA ELEKTRO-KOVINAR- SKA SOLA v Ljubljani, Kurilniška 3. Letos se bo ta šola preselila v nove prostore v Aljaževi 32. Pogoja za vpis sta enaka kot pri prometno-trans- portni šoli. Sola ima na- slednje odseke: za elektro- mehanike (jaki tok), me- hanike za železniška vozi- la, strojne ključavničarje in strugarje. Elektromeha- nik je na elektrificiranih progah osnovni poklic v vlečni službi na železnici, mehanik se lahko zaposli pri vzdrževanju in popra- vilih dizelskih vlečnih vo- zil, strojni ključavničar je nasploh poklic s širokimi možnostmi zaposlitve, kar podobno velja tudi za stru garja. šolanje traja 3 leta in je pogoj za nadaljnje šolanje n, pr. strojevodje. Kandidati га strojevodje se vpišejo na železniško stro.ievodsko šolo, kjer traja šolanje eno leto; v tem času ostanejo kandi- dati v delovnem razmerju z železniško delovno orga- nizacijo, ki jih pošlje v to šolo. Strojevodje se delijo na tri vrste, glede na vrste vleke — parno, dizelsko ali električno. Z nadalj- njim enoletnim šolanjem V Železniški šoli v Kastvu pri Reki si lahko kandi dati pridobijo poklic vo- zovnega preglednika. Elek tromehaniki, mehaniki za železniška vozila in strojni ključavničarji imajo poleg tega še možnosti za specia- lizacijo za strojnike na strojih za progovna dela in na gradbenih strojih ali za voznike motornih pro- go vnih vozil (drezin). Kot vidimo, nudi železnica pre- cejšnje možnosti za po- klicno usposabljanje in morda bo prav ta infor- macija vzpodbudila kakš- nega letošnjega absolventa osnovne šole, da se bo od ločil zanjo. Za zaključek naj povem še to, da je bil razpis za sprejem kandi- datov v železniške šole in razpis štipendij že objav Ijen in sicer v časopisu Delo. Toliko za danes — do prihodnjič pa lep po- 7;đrav, St. 19 — 11. maj 1972 NOVI TEDNIK 3. stran Šmarje pri Jelšah Vrsld reicruiidLMTiov za samoprispevek, kakršenkoli že, se v občini Šmaije vztrajno nadaljnje Vsi, brez izjeme, so doslej uspeli, vsi so prinesli nekaj novega, boljšega in vsi pomenijo korak naprej. V zavesti občanov šmarske občine so se za nekaj, kar prinaša napredek, na voliščih vselej odločali za. Boj za razvoj in dobro občanov se nadaljuje in najbrž referendum, ki bo 14. maja, ne bo zadnji. Dogaja se celo to, da hočejo ponekod občani sami povečati prispevno stopnjo, ker so jim nafasle potrebe. Dogaja se tudi to, da hočejo imeti samoprispevek tam, kjer že je. Vse v želji, da se življenje čimfirej izboljša, da se izvlecejo iz globokega blata kolovozov, da v vasi priteče voda in zasveti elektrika. Prejšnji teden .smo obiska- li nekaj zaselkov v šmarski občini z željo, da se pogo- vorimo z ljudmi o njihovem referen di jmii, da nam pove- do, kaj bomo naredili z de- narjem, ki ga bodo zbrali v petih letih in kaj na sploš- iio menijo o tej akciji. Ni bi najbolje izbran dan, ko sva z Vinkom Straškom iz Radia Šmarje rinila v bre- gove Vinskega vrha. Pršilo je in blato je bilo na vsakem koraku. Počasi se mi je za- svitalo. da bo tukaj, sre- di njiv in travnikov, razritih cest in skromnih bajtic, re- ferendum uspel. Drugače tu- di biti ne more. Nekako se j« treba re.4iti. Ljudje z Vin- slceoa vrha vedo. da jim bo. pomagala tudi občina. In menda svoji občini zaupajo, ker skrbi zanje, kolikor je pač v njeni moči. Odločila sva se, daj naj- deva predsednika krajevne skupnosti, a domuje pol ure hoda vstran od Vinskega vr- ha. Napotila sva se k pred- sedniku SZDL, pa je bil na eks-kurziji. Nato sva šla na krajevni urad, k tajniku kra- jevne skupnosti, Fricu ČO- KLC-u. Bil je, na vso srečo, doma, se pravi, v krajevnem uradu. Morala sva čakati, na krajevnih uradih je vedno do- vigli dela, ljudje so prihajali in odhajali, pisala se je šti- bra, štel denar in ura je tekla. Končno je potok oprav- kov usahnil in Fric Cokle na- ma je bil na voljo. Nismo hodili okoli ovinkov. Hitro smo se zakopali v pro- grame, ki jih je naredila kra- jevna skupnost Vinski vrh: kaj vse bodo naredili z de- narjem, koliko ga bodo po- rabili tukaj in koliko tam. 1'rniivsem, in to sva vide- la iiii lastne oči, bodo / d«'- narjem, če bo referendum uspel, morali popraviti in ure- diti krajevne ceste. V poštev bodo prišli cestni odseki v I.ekmarje, v Babno reko na ((dseku proti ¡¡ientjanžu in v vasi (irobelce. To je le en del njihovega namena. Treba bo urediti po- kopališče in /graditi novo mrliško vežico, ki .je v sla- bem stanju. Največ sredstev, ki se bo- do zbrala v petih letih, ra- čunajo, da bodo letno dobi- li okoli tri milijone in pol, vsega skupaj sedemnajst in pol starih milijonov, namera- vajo odriniti za gradnjo ga- к1кчке.ца doma, ki bi imel tu- di avtol)usno garažo. Pri tem računajo na pomoč občinske gasilske zveze in Izletnika iz Celja in seveda na občinsko skupščino Šmarje pri Jel- šah, ki je pomoč že obljubi- la. Kljub samoprispevku bo- do nekaj sredstev primaknili še občani sami in pa seve- da opravili vsa dela, ki bo- d ^ potrebna. Na referendum so se v Vin- skem vrhu dobro pripravili. Organizirali so sestanke, naj, več pa so se zmenili kar sa- mi med štirimi očmi: tajnik -- občan, sosed — sosed in tako dalje. »Prepričan sem, da se bo- do občani odločili za samo- prispevek. ker se zaveda- jo, da je v njihovo korist. Skoraj lahko zatrdim, da bo- mo uspeli.« Tako nama je zatrdil Franc čoklc in če lahko verjamem prepričanju, ki je izvenelo iz njegovega .glasu, je referendum v Vin- skem vrhu že dobljen. Preko Loke pri žusmu sva se po ridasti in preko bregov se vzpenjajoči cesti prekoba- lila v Podčetrtek. Vse je bilo isto. Ljudi, ki delajo, je ve- dno težko najti. Malo več .=reče pa sva le imela: dobila sva Franca Renirja, trgovca in po malem človeka za vse, uradno pa predsednika SZDL Podčetrtek. »Letno se nam bo nabralo od samoprispevka okoli štiri milijone in pol, to pa pomeni v petih letih dvajset in pol starih milijonov dinarjev. Že v naprej smo .se odločili, po predlogu sveta krajevne sku- pnosti. da se 20 mist, teh sredstev odbije za ureditev obeh pokopališč in avtobus- nih postajališč. Na področ.iu Podčetrtka bomo dokočali javno razsve- tljavo, vodo\'od za gornji del trga, uredili bom«) krajevne ceste V, reda, soudeleženi pa bomo tudi pri asfaltiranju ceste skozi trg in kanaliza- cije. Cesie V. reda namerava- mo urediti s tem denarjem še na območju Sopot in Slak, v Olimju pa čim prej ure- «lili javno razsvetljavo iii po- stavili mostove, kjer so po- trebni. V Imenu, nedaU'č stran, in v Imenski gorci moramo po- skrbeti za javno razsvetlja- vo, za dograditev cest Ime no — Imenska gorca in Ime- no — Sv. križ, hirati pa bo- do prišle na vrsto še \Sf ce- ste V. reda.« Podrobno bodo porazdelili sredstva občani sami na zbo- rih volivcev, ki že tečejo, tam pa bodo tudi celoten program še dopolnili. Franci Renir je še povedal, da je prepri- čan, da bo stvar, ki se mu zdi zelo posrečena, uspela že zaradi pomoči občinske skup- ščine, ki se trudi, da bi se občani čimbolj zavedali, pred kako pomembno odločitvijo stoje. Rešila sva se makadama, ki je v teh krajih že marsi- komu požrl živce, in zapelja- la na odrešilni asfalt. Mimo- grede sva skočila še v Atom- ske toplice, kjer nadvse pri- dno vrtajo v Zemljino dro- bovje in iščejo »atom.sk o« vodo, ki naj reši Obsotelje s svojo močjo. Mimo toplic sva se pripeljala v Pristavo, majhen kraj med Podčetrt- kom in Šmarjem. V prodajalni trgovskega po- jetja Jelša v Pristavi je bilo živo kot pred viharjem. V bližnji šoli so cepili otroke Fric Č:oklec je optimi.st in trgovina je bila prav za- radi tega najbrž polna. Nava- jen sem čakanja, pa tudi te- ga je naju kmalu odrešil Pe- ter ČOH, predsednik krajev- ne skupnosti, in si odtrgal nekaj minut, da nama je raz- ložil, kaj nameravajo z »re- ferendumskim« denarjem v Pristavi. Najvažne,fša je predvsem gradnja lokalnih cest in njih vzdrževanje. Precej smo jih že naredili. Del sred- stev smo namenili tudi tako zvani mali komunali in pa dokončni ureditvi vodovoda. So pa še takšne stvari, kot na primer razširitev pokopali- šča, gradnja pokopališke ve- žice, avtobusne.ga postajali- šča, ati;aptacija kulturnega doma, gasilskega doma, mo- stovi, brvi, regulacije, pri tem pa upamo na pomoč celjske vodovodne .skupnosti, no, in še tis«)č drobnih stvari.« Tudi tukaj so doslej obča- na m.nogo prispevali s pro- stovoljnimi sredstvi, pa tudi z delom. Zato meni Peter čoh, da bo referendum uspel. Povsod, kjer sva bila, sva naletela na mnenje, ki sem ga pozneje slišal tudi na »vrhu«, v občinski skupšči- ni. Vsi se namreč trdno zave- dajo da je njihova največ- ja perspektiva prav kmetij- stvo, ki pa je najmanj raz- vito, Prav tako pa se vsi zavedajo, da naprednega kme- tijstva brez vode, elektrike in cest, ki bi vodile v dolino in рЂ katerih bi spravljali pri- delke, ni. Odločenost ljudi ob Sotli, Bohorju in Boču za samoprispevek je torej po- vsem jasna in je ne kaže razlagati na dolgo in širo- ko. Poudariti je treba tudi to, da je obSinska skupščina sa- ma pripravljena pomagati kra- jevnim skupnostim s svojim deležem, saj je jasno, da zbranega denarja še vedno ne bo dovolj in da referendum ne bo rešil šmarskega kme- tijstva in vseh ostalih pro- blemov. Bo pa prav gotovo pomemben korak pri reševa- nju mnogih krajevnih proble- mov, ki bi sicer ostali v oza- dju mogoče še leta in leta. Za konec najinega izleta sva se podala še na občinsko skupščino, k podpredsedniku Jerneju Peterlinu, ki nama je, poln optimizma, dejal: »Bo uspel.« MI LENKO STRAŠEK V Pristavi čaka na občane še mnogo dela Seminar za mlade komuniste Komisija za idejnopoli- tično usposabljanje pri komiteju občinske konfe- rence ZKS Celje bo pri- pravila v sredo popoldne seminar za mlade člane ZK v zadnjih letnikih sred- njih in poklicnih šol. O nalogah komimistov na višjih in visokih šolah jim bo govoril Tone Zimšek, o delu ZK v organizacijah združenega dela pa Staiie Seničar. Pred začetkom študija ali dela v delovnih kolektivih bosta za mla- de člane ZK ta dva raz- govora prav gotovo zelo koristna. Mladi govorijo SMO ZA REFERENDUM ^lak.s > iiser Šmarski občani žive v pri- P^'avah na referendum in člo- ima občutek, da je v ara- ^^ »nekaj«. To se občuti še ^'lasti na občinski skupščini, ^findar nas to tisti dan, ko smo hodili po šmarski glav- ič' cesti, ni toliko vznemirja- Na cesti smo ustavili tri Iliade ljudi in jih povpraša- kaj mislijo o referendumu ^^ samoprisoevek. Znano jc, J^inreč, da so mladi do no- f>sti kritični, da vse procese družbi gledajo nekoliko ^Ч^асе kot starejši. Kaj to- menijo najmlajši šmarski otani o odločitvi, ki stoji njimi? Maks vuser, зо. trgovec «marja: »Brez vsakega po- '^lianja — sem za samo- ^'■»fipevek. To je edina pot, ^larija šarlah da se izvlečemo iz sedanjega stanja, da nekaj naredimo, čisto jasno mi je in mislim, da mora biti tudi v-sem osta- lim, da občina ne zmore vse- ga sama, da ji moramo pri tem pomagati in ji stati ob strani. Ce kdaj, potem na.) vsaj zdaj velja pregovor: V slogi je moč.« MARIJA ŠARLAI-T, 21, na- takarica v Celju, sicer občan občine Šmarje pri ,,'elšah. »Seveda bom glasovala za sa- moprispevek, čeprav tukaj ne živim vedno. Vendar to ni razlog. Poznam ljudi, njiho- ve potrebe in vem, da si mo- ramo danes mogoče bolj kot kdaj koli prej pomagati samn Všeč mi je to, da bodo ob- čani v krajevnih skupnostih sami razpolagali z Jenarjem Friderik Trebče in mislim, da je to res tisto pravo samoupravljanje, ka- kršnega si predstavljam. Ljudje Ixxio lahko sami od- ločali, kam in kako bodo po- razdelili denar. To je vejik korak.« FRIDERIK TREB.SE, 18, mizar iz Rogatca; »čs je ta stvar za ceste, tiste, .ki grejo v hribe m so takšne, tla je groza, potem sem seveda za. Menda bo to kar pametna stvar. Seveda, naj se nekaj naredi, ne pa samo govori. Tistih par kovačev pa res lahko vsak odtrga, ne da bi se mu poznalo v žepu. Skupaj pa se le nekaj pozna. Men: se zdi, da bodo k.ir vsi gla- sovali za samoprispevek, če bodo hoteli imeti lepše ce- ste.« Kmetijstvo KAKO Z MLEKOM? Novi predpisi za odkup mleka bodo precej prizadeli šmarske kmetovalce. Predpi- si namreč zahtevajo, da se mleko zbira v higiensko u.re- jenih zbiralnicah, ohlajeno na 12 stopinj C in da je čas razbarvanja metilenskega modrila (reduktazni test) dve uri. Organizator odkupa mle- ka v šmarski občini, Kmetij- RAZGOVOR Z NOVINARJI Jutri popoldne bo v sejni sobi občinskega komiteja ZKS Celje razgovor s komimisti — novinarji o stališčih, ki jih je o delu sredstev javnega obve- ščanja nedavn«» sprejel občin- ski komite. Že na seji je bilo namreč določeno, da bo komi- te pripravil celovito razpravo o delu informativnih sredstev in o delu novinarjev. ski kombinat Žalec, zbira mleko po zbiralnicah, od ka- terih, vseh je 72, niti ena ne ustreza minimalnim pogojem katerekoli od petih kategorij, v katerih so te zbiralnice razvrščene. Na območju šmarske občine so zbiralnice IV. in V. kategorije, torej najnižje. Ker mleko v zbiralnicah ni možno hladiti, bo razmnože, vanje bacilov v mleku hitrej- še, posledica tega pa bo, da mleko ne bo izdržalo reduk- taznega testa, ki ga vsakokrat opravljajo. Iz tega pa izhaja končna posledica, to je nižje plačevanje mleka za 20 SD za tolščno enoto in izgubo pre mije za organizatorja proiz- vodnje mleka. Rešitev današnjega položa- ja je potemtakem predvsem v izboljšanih pogojih kmetij- stva. Gospodarstva bi nujno morala imeti samostojne hla- dilne naprave, vodo in cesto za dovoz mleka k zb.ú'alnemu centru. Da pa bi dosegli vse bo, je nujna pomoč družbe. Posamezjiik si sam skoraj go- tovo ne bo tnogel pomagati, vsaj v takšni meri ne, da bi docela uskladil svoje proiz vajalne procese z modernim načinom, kakršnega zahteva čas. -ms t- 4. stran NOVI TEDNIK Št. 19 — 11. maj 1972 7 obiska na Vranskem PREGLOBOKO LE V OBČANOV ŽEP! Ugotoviti moramo, da je Vransko v minuliii letih stagniralo, v določenem smislu v kraju zelo aktivno delujejo, pa celo nazadovalo. Nekoč živahen obrtniški, trgovski in gospodarski center je danes Bodo zmogli to sami? praktično odrinjen na stranski tir. Ljudje se čutijo zapostavljene ... Verjeli ali ne, toda večino vsega, kar imajo v celotni krajevni skupnosti, ki je Izredno razsežna, so zgradili občani sami. Preko ŠTIRIDESET SAMOPRISPEVKOV smo našteli in verjetno smo katerega še izpustili. Le kje so ljudje toliko prispevali, da o udarniškem delu niti ne govorimo. Hudi problemi tarejo Vranšane in okoličane, tudi takšni so med njimi, ki jim sami niso kos. Čeprav navajeni, da vse rešujejo sami, tokrat le ne bo šlo. Več razumevanja bo potrebno tudi s strani občine. Prepričani smo, da jim te pomoči ne bodo odrekli! Razgovora na Vranskem se je udeležilo veliko piredstavnikov kraja, zato ni čudno, da je beseda stekla o mnogih problemih, ki tarejo kraj. Na včerajšnji seji Sveta za družbeni plan in fi- nance Skupščine občine Celje, je bila med drugim na dnevnem redu tudi prošnja Kulturne skupno- sti Celje, za dodatna sred- stva iz družbeno investi- si j skega sklada za adapta- cijo del v Slovenskem ljudskem gledališču. Po- krajinskem muzejii in v Kulturnem domu Vojnik. Izven prvotnega dnevnega reda pa je bil pred Svet postavljen problem do konca dotrajane kotlarne na Otoku, kjer je treba nabaviti po sedmih letih že nove kotle. Zaradi te- ga nepredvidenega zahtev- ka je bil v celoti zavrnjen zahtevek Kulturne skup- nosti Celje, ki je najbrž kriva za dotrajanost kot- lov. dm BREZ NAČRTA NI RAZVOJA 2e ko stopite po Vranskih ulicah in cestah, boste prav kmalu ugotovili, da v nasprot- ju z drugimi kraji, tod ni bog- ve koliko novüi gradenj. Kje je razlog? Brez ugibanja naj povemo, da je osnovna kriv- da v tem, ker nimajo urbani- stičnega načrta. Pa so še tisti, ki so hoteli graditi hiše, odšli drugam. Kraj so stagnirali, pridobitve pa, ki so vidne, so sad odpovedovanja in pridnih rok Vranšanov. Tistih šest hiš, tam na moč- vari, je praktično odrezanih, saj ni ustreznih komunalnih naprav in tako bo, kot vse kaže, še nekaj časa tudi osta- lo. Vranšani občini zamerijo, zakaj se je tako dolgo odlaša- lo z njihovim urbanističnim načrtom, kajti to je v glav- nem krivo za prepočasen raz- voj kraja. Sicer pa je treba že uvo- doma priznati, da žive tod aktivni in pridni ljudje, ki niso zaprti vase, temveč ima- jo veliko razumevanje za skupne akcije in skupno do- bro. Aktivno se vključujejo tudi v delo in življenje orga- nizacij in društev. Pohvaljo se lahko z enim najstarejših gasilskih društev, saj bo kmalu slavilo stoletnico ob- stoja in delovanja. Zelo je aktivno. Enako tudi lovsko, pa planinsko in strelci in Partizan. Mlade je predvsem privlačil nogomet, pa kaj ko niso imeli ne dresov in ne »kopačk«. Beseda ni konj, so dejali in hajdi v Ljubljano, k Olimpiji! In glej, sprosili so prve drese, sami kupili »kopačke«, dobili nekaj ma- lega denarja od občine in z jesenjo bodo že pričeli tek- movati v conski ligi. Bravo! Prosvetno društvo ima tri sekcije in društveni dom, ki je bil zgrajen iz Hrašanovega hleva. Etosti na boljšem pa niso gasilci, ki imajo svojo orodjarno v bivši šolski dr- varnici. S tem pa smo se dotaknili osrednjega proble- ma Vranšanov — nov kultur- ni dom, v katerem bi dobile svoj prostor tudi vse družbe- no politične orpanizaclie. ki DOSLEJ PLAČEVAL LE OBČAN Verjeli ali ne, toda doslej so pri reševanju svojih prob- lemov Vranšani poznali le eno učinkovito obliko: samo- prispevek in udarniško delo. Ceste so bile tod že od nek- daj problem. Nič več in nič manj kot sedemnajst cestnih odsekov so zgradili občani s svojim denarjem in žulji svo- jih rok. In še grade in še as- faltirajo. Obrobnim krajem je cesta okno v svet, pomeni jim povezavo z dolino. Le težko je razumeti to, da je za cesto Klance — Pečenik kmet FRANC SEMPRIM02- NIK iz Jeronima prispeval milijon in pol starih dinar- jev. Občina je za ta odsek dala dva, vranski gozdni ob- rat pa nekaj čez milijon in pol! Tudi elektrifikacijo okoli- ških zaselkov in vasi so opra- vili v glavnm kar sa- mi. Enajst samoprispevkov, enajst električnih vodov in stotine veselih ljudi, ko je posvetila električna luč. Tudi vodovodi so bili zgrajeni po isti poti. Devet so jih poteg- nili doslej, ravno sedaj pa na Vranskem grade novega, oko- li 60 milijonov bo stal in kar 18 milijonov jih bodo pri- spevali zopet občani sami. Ne pritožujejo se Vranšani zaradi tega, kar so doslej da- li in nameravajo dati tudi še v prihodnje. Čutijo se le za- postavljene. Preveč so odre- zani od občinskega središča, premalo je tod občutiti sklad- nost razvoja. Ne terjajo veli- ko, le v korak z drugimi bi radi šli. To jim na koncu koncev tudi pripada. Dobili bodo novo šolo. Dogodek sto- letja bo to, so povedali. Vse njihove akcije v prihodnje so posvečene šoli, ki jo bodo pričeli graditi drugo leto. Za opremo bodo sveda zopet morali zbrati sami, zato so dali občani sedaj ravno šoli vso prednost, čeprav imajo še dmgfp iioi> O ZDRAVNIKU, TELEFONU IN ŠE ČEM .. . Zoper zdravstveno službo imajo občani veliko pripomb. Ravno na tem področju, pra- vijo, se jim godi največja krivica. Zdravnik stanuje na Polzeli, pa so v primeru nuj- nega poziva zunaj ordinacij- skega časa vezani na dežurno službo v Žalcu. Traja pa še in še, preden pride zdravnik. Tudi po štiri ure so ga že čakali... Nekaj jim groze, da bo celo živinozdravnik od- šel, lekarna pa je menda ne- rentabilna. Saj tudi je lahko, ko pa ljudje drugam hodijo k zdraviku, potem pa tudi zdravila tam kupujejo. Treba bo zagotoviti stanovanje za zdravnika na Vranskem, po- tem bodo težave odpadle. Vransko je trg in še ob glavni cesti takorekoč, pa zu- naj delovnega časa pošte ni možno klicati od nikoder drugod, kakor s postaje mi- lice. In tudi to bodo menda kmalu zgubili. Ukinili jo bo- do, kaj pa potem? Pa to vse- kakor še ni vse. Trgovina ni ustrezno založena, saj menda še žebljev ni mogoče kupiti, da o tem, da včasih kmetje potrebujejo tudi kakšno veri- go in podobno, niti ne govo- rimo. Tudi mehanika nimajo. In kako bi cvetela obrt, saj ga vse od Žalca do Domžal ni niti enega. Eden je menda poskušal doli na Ločici pri šoferski mamici, da bi si po- stavil delavnico, pa ni dobil dovoljenja in odšel je dru- gam. Hitra cesta je menda »požrla« lokacijo in z njo tu- di mehanika, ki je nujno po- treben. Sicer pa so Vranšani gospo- darni, vedri, kritični in dobri ljudje. Radi pomagajo v sili in sebičnost jim je tuja. Radi sodelujejo pri skupnih zade- vah, še raje pa bi, ko bi jih pri tem kdo ustrezno podprl. Nekatera domača podjetja imajo polno razumevanja, druga pa bolj ob strani sto- jijo. »SLOVAN«, »INDE« in Gozdno gospodarstvo so os- novni nosilci pomoči, kombi- nat pa bolj slabo občutijo ... Je pač tako, da vsi nismo enaki, pa tudi podjetja ne morejo biti. Vranšani pa kljub temu z optimizmom zro v prihodnost, kajti pre- pričani so, da ničesar ni za- mujeno. Poleg tega pa imajo nekaj, kar drugim včasih najbolj primanjkuje. Povezu- je jih neomajna solidarnost, ki je trdo prekaljena. Imajo voljo in enotnost, ki bosta zagotovo rodili sadove. Tekst in slike: BERN I STRMČNIK ALBIN HOMŠAK, vranski od- bornik v žalski občinski skupščini VLADO RANCIGAJ, predsed. nik Krajevne organizacije Naši mana Piše: M. SENIČAR OD LENINGRADA DO RAZVANJA Ce hočeš karkoli napisa- ti o šentjurskem šolstvu, je povsem razumljivo, da boš omenil tudi Ernesta Rečnika, ravnatelja šent- jurske osnovne šole. Reč- nik ni samo ravnatelj šo- le, ampak tudi eden naj- vidnejših družbeno pK>litič- nih delavcev v občini, je človek, h kaiteremu je že marsikdo prišel po nasvet, skratka, je gotovo med najbolj znanimi šentjur- čani, čeprav se ni tu ro- dil. Bil je sončni junij 1913. leta, ko je Ernest »zagle- dal luč sveta« v Leningra- du. Oče je bil Slovenec iz Gornjih Hoč, mati pa Če- hinja .Poklic sodarja je odp)eljai očeta v številna mesta ,med drugim tudi v Leningrad. Ko je izbruh- nila 1. svetovna vojna, je bil oče interniran kot av- strij-^ki državljan v Sibi- rijo. Materi so dali dve možnosti, ali z možem v Sibirijo ali v Avstrijo. Za žensko s štirimi otroki je bilo mogoče samo drugo. Tako je 1915. odšla v Raz- vanje pri Mariboru. Otroštvo med vojno ni bilo rožnato, »životarili smo,« se danes spominja Ernest Rečnik. Otroci brez očeta in mati brez podpo- re. Ob izbruhu revolucije v Rusiji je oče zbežal iz taborišča in v Leningradu poslušal Lenina. Ruski de- lavci so ga hoteli zadrža- ti, želja jK) družini pa ga je vlekla domov. Toda, ko se je z amerikanskim pot- nim listom vrnil, so ga mo- bilizirali. »1919. leta sem začel ho- diti v šolo v Razvanju in vidite, kako neumen sem, še danes hodim v šolo,« se je pošalil ravnatelj Reč- nik. šest let pozneje se je vpisal v meščansko šolo ;n nato na moško učiteiji- šče v Mariboru. Takrat so bila tri učiteljišča, moško, žensko in za šolske sestre. Pet let je hodil peš v šo- lo. Sedem kilometrov tja in sedem nazaj. Dan za dnem. Ko mu je oče ku- pil kolo, je bilo zanj tako, kot bi danes dobil Merce- des. (Prihodnjič: Brez službe) Ernest v naročju matere z rusko kučmo na glavi. Slika je Iz družinskega potnega lista. St. 19 — 11. maj 1972 NOVI TEDNIK 5. stran Bralci pišejo ZANEMARJENO IGRIŠČE Po zaslugi krajevne sku- pnosti m krajevne organi- zacije SZDL je Šoštanj v teh pomladnih dneh spet dobil lepšo podobo. Šte- vilne zelenice z lepo ne- govanimi gredami dajejo mestu prijeten videz. žal pa je v središču Šo- štanja tudi igrišče za ko- šarko in rokomet, ki daje mestu zelo slabo podobo. Igrišče je polno polom- ljenih klopi, obdaja ga raztrgana mreža m da bi bila zadeva še slabša, obe- šajo na to mrežo še bod j raztrgano juto. Prav bi bilo, če bi se to igrišče o Šoštanju primer- no uredilo. V. KOJC ZAHVALA Prosim objavite moj do- pis, da se zahvajlujem vodstvu in celotnemu' ko- lektivu Mondana Žalec, da mi je odobrilo stanovanje v Grižah in da so bili z mano in z družino tako prijazni. Engelbert žertek. Griže 67 MLADI PEVCI PŠC V CELJU v petek, 14. aprila, je bila v Narodnem domu v Celju občinska revija mla- dinskih pevskih zborov. Med drugimi je nastopil tudi dekliški pevski zbor PSC (pedagoškega šolske- ga centra), ki ga vodi Vid Marčen. To je na novo ustanov- ljen zbor, ki deluje komaj šest mesecev. V njem je včlanjenih približno šest- deset dijakinj. Na občin- ski reviji so zadOA-oljivo nastopili s štirimi sklad- baim. z u'spešnim nasto- pom pa so si priborili tu- di nastop na republiški reviji v Zagojju. Na vprašanje pevovodju prof. Vidu Marcenu^ ka- kšni so njihovi načrti za letošnje šolsko le^to in v prihodnje, je odgovoril: »Za letos je naš cilj so- lidno nastopiti na republi- ški reviji. Z disciplino di- jakinj v zboru sem zado- voljen in prihodnje leto bomo z delom nadaljevali. N. P. »Reporter« Celje (Akcija novinar »M«) DEVETI MAJ 1945 Po štiriletni vojni je šel okupator nazaj. Ko bi mogli rajni proslavit' ba prišli 9. maj. Kaj je okupator v štirih letih storil? Streljal, požigal in moril. Naši borci so v gozdovih mogli biti, okupator pa je drznil p>o cesti hoditi. Ko je oki-pator ponižan odšel, pregnanci so se začeli vračati. Vsak prišel je vesel, na svoji zemlji delat je začel. Po letu 1945 svobodno živimo, vsak ima veselje do dela. Veselje do dela dobimo, če je kaj narobe, to pa že potrpimo. Franc Cepin, upokojenec, Žalec PRIDITE Vabimo vas, da se ogla- site pri nas. Mnogo vam bomo lahko povedali o Ti- tu in njegovih obiskih pri nas. K. Ž., Bistrica ob Sotli ODGOVOR: Hvala za po- vabilo! S pismom vred se bo pri vas kmalu oglasil novinar Drago Medved. Prav, ali ne? ODMEV NA 8. MAREC Proslave ob dnevu žena so za nami. A še vedno se sliši kaka beseda o tem praznovanju. Pred dnevi sem bil na Planini pri Sev- nici. Stal sem pred samo- postrežno trgovino in I>o- slušal pogovor dveh pri- letnih ženic. Tožili sta, kako sta zapuščeni, obe vdovi preužitkarici. Ena je pravila, kako rada bi vsaj enkrat videla otroke pri nastopu za dan žena. Toda vsako leto gredo praznovat mladi. Ona pa mora doma opraviti živi- no in nakrmiti prašiče, pa še skuhati večerjo. Ce bi hoteli prirediti proslajvo ob dveh popoldne, bi tudi ona lahko šla poslušat, po- tem pa hitro domov k ži- vini, saj piti itak ne sme. Zamislil sem se. Te že- nice, ki so zdaj že babice, so nam v narodnoosvobo- dilni borbi rezale kruh, ki so si ga pritrgale od ust. Privoščimo jim malo ve- selja m prirej ajmo take proslave tako, da jih bo- do obiskovale tudi tiste žene, ki ponoči ne morejo zdoma. Mladi bi naj malo bolj skrbeli za starejše. Ne pa da јШ piiščajo sa- mo za varuhe pri hiši in pri živini. Š. F., Hrušovje MOŽJE SO IZKORIŠČEVALCI Pridružujem se pisanju o gospodinjskem delu. I- mam moža in dva sinova in sem pri hiši sama žen- ska. Vse delo v gospodinj- stvu moram opraviti sa- ma. Ne tožim zato, ker moram vse sama narediti, hudo je, ker ne morem sama vsega narediti. Ka- dar nanese, da bi morala delati tri opravila naen- krat, moške pa vidam, da breskrbno sedijo, takrat sem prav nesrečna m so- vražim to, da sem ženska. Seveda, saj bi lahko žen- ske ostale same! Dokler je človek mlad m zdrav, je lahko sam. Vendar mla- dost hitro mine in na sta- rost človek potrebuje o- troke. Starost je žalostna brez otrok. Razen tega si vsaka normalna ženska že- li otroke, ico je še mlada m strokovnjaki pravijo, da se otrok najlepše razvija v popolm družim. Kar premislite, kako bi bilo, če bi ženske hotele ostaja- ti same in brez otrok. Mo- ški imajo srečo, da so žen- ske tako vdane v usodo. Moj mož me sploh ne ra- zume. Pravi, da je gospo- dinjstvo malenkost. Re- čem mu, naj prevzame sa- mo za en teden te malen- kosti, a On noče tega sto- riti niti za en dan. Ce sem kdaj bolna, je vse narobe. Ce je bolan mož, pa brez skrbi leži in misli samo na svoje zdravljenje. Mo- škim je res lepo na svetu. Samo jaz ne vem, ^ako je to. Ce smo se borili proti izkoriščevalcem, tujim in domačim, zakaj nas lahko izkoriščajo lastni možje? F. Z., Škof j a vas ZA MLADINSKO STRAN Moram vam povedati, da sem bala prav preseneče- na in vesela, ko sem vide- la, da je tudi moj skrom- ni prispevek našel prostor v Novem tedniku. S tem pa ste mi dali pogum, da se vam danes zoi>et ogla- šam s prispevkom »Tito naš vzornik«. Ker se bliža njegov rojstni dan, mi- slim, da je prav, da tudi mi mladi kaj napišemo o našem velikem voditelju. Ne zahtevam, da spis ob- javite, sicer pa presodite sami. Zelo pa bi bila ve- sela, če mi vaše mnenje o spisu sporočite, po pošti. Novi tednik vedno pre- berem od prve do zadnje strani in mi je prav všeč. Posebno pa sem bila pre- senečena, ko sem ugledala nekakšno mladinsko stran. Mislim, da bi bila takšna stran kar primerna, da bi našla prostor vsaj enkrat v mesecu v Novem ted- niku. Joj, skoraj sem se po- zabila predstaviti: čeprav sem vam že poslala en prispevek (Najmlajša žr- tev frankolovskega zloči- na), me po tem še ne po. znate. Sem učenka 8. raz- reda Oš Žalec, stanujem pa v manjši vasici Ponikvi pri Žalcu. NADA DRA2NIK, Podkraj 11, Žalec ODGOVOR: Draga Nada, spis bomo verjetno obja- vili, mladinska stran pa bo. Vsak mesec ekrat! Kar oglasi se še. NI MOGLA DAROVATI KRVI Moram priznati, da se je NT bistveno spremenil. To mi je zelo všeč. Se to moram opozoriti. Redno se udeležujem kr- vodajalskih akcij. Tega meseca so mi poslali iz transfuzijske postaje po- vabilo, da naj darujem kri. Vabilu sem se odzvala, ker rada pomaga ubogim ljudem. Na transfuzijsko postajo sem prišla ob uri, kot je bilo napisano. Po- kazala sem potrdilo oziro- ma vabilo, a sestra mi o:'- vrne, da nimajo časa. Ze- lo me je prizadelo, ker so se v resnici pogovarjali. Ce je tako, pa jim ni tre- ba drugič prositi za kri. BRALKA MARICA iz Ljubljane ODGOVOR: Marija, no- vhiar Milenko vas je po- novno iskal, pa vas je tež- ko najti. Zato mu sam pišite, pa bo vse v redu. KAKŠNI SO SPREVODNIKI? Doživela sem nekaj, kar ne morem zamolčati. Pred dnevi sem se peljala na progi Celje—Planina s pet- letno hčerkico. Avtobus je bil zelo poln. Sprevodnik je zavpil, da moramo na avtobus vsi pri zadnjih vratih. Neka potnica je rekla, da naj bi medve s hčerkico vstopili spredaj, pa sprevodnik ni pustil. Menil je, da naj vstopam v avtobus enako kot dru- gi in da če bo kdo hotel, mi bo že odstopil prostor. Jaz pa mislim, da bi lahko mater z otrokom drugače obravnaval. Zgodilo se mi je še ne- kaj drugega. Ce potnik re- če, da želi do postaje Vrb- no, Prožinska vas ali Opo- ka, sprevodnik pravi, da moramo počakati na avto- bus Šentjur—Celje. No, in ta dan pripelje do Šentjur- ja avtobus Celje—Kozje prazen, ko sva s hčerkico že uro čakali na avtobus, da bi se odpeljali do Shv- nice. Sprevodnik pa nama ni dovolil vstopa, ampak je rekel, da imamo lokal- ca. In tako sem morala s petletno hčerko čakati v deževnem in hladnem vre- menu. J. J., Gorica pri Slivnici BREZPLAČNO ALI NE? Doma sem bil v času, ko so pri nas razsajale čr- ne koze. Proti kozam so nas cepili tudi v šentjur- skem Zdravstvenem do- mu. Za cepljenje sem mo- ral plačati 20 dinarjev, i>o- te.m pa sem moral v Ce- lje, da sem dobil potrdilo o cepijenju. Med ljudmi sem nekako zvedel, da je cepljenje brezplačno. Brez- plačno so cepil zdomce tu- di v Slovenskih Konjicah. Vem, da so nam s cepi- vom i>omagale mnoge tu- je države. Ne želim, da mi vrnejo denar za cepljenje. Naj ga uporabijo za gradnjo o- troškega doma v Šentjur- ju. Mislim pa, da ni prav, da So ponekod plačali za cepljenje, drugje pa ne. MILAN PAVŠNER. 5868 Letmathe, Insel 2б OBISKALI SO ME Letos so t>ili prvomajski prazniki res prijetni, saj nam je vreme postreglo s čudovitim vremenom. Ve- selili smo se stan ш mla- di, bolni m zdravi. Jaz kot večletni nepokretni bolnik pa sem se posebej razve- selil obiska predsednika delavskega sveta železar- ne Štore inženirja Cerna ka Fehksa, ki me je obi- skal in mi izročil darilo. Obojega sem bil zelo ve- sel in se za lepo gesto to- varni lepo zahvaljujem. JAKOB LESKOŠEK, Lesično 63 POZNAM SAMO- UPRAVLJANJE že dolgo časa sem bra- lec Novega tednika in mo- ram vam priznati, da ml je vsestransko všeč. V šte- vilki 15 sem v rubriki So- sed sosedu bral odgovor predsednika delavskega sveta EMO, inženirja Vi- ljema šulgaja. Pisec pravi, da bodo bralci tednika že znali presoditi, kaj je stvarnost in nestvarnost v pisanju. V EMO sem delal nekaj manj kot sedem let in mi je ta kolektiv dobro znan. Dobro poznam tudi, kakšno je samoupravlja- nje v tem kolektivu. V u- redništvu bi morda še bo- lje storili, da bi delavce vprašali za informacijo o tem, kako je s samouprav- ljanjem, kako je s kandi- diranjem za odgovorne funkcije v samoupravnih organih in podobno. Ta- krat je bilo samoupravlja- nje mnogokrat zgolj for- malnost. MARKO KALEM, Unterekanal Strasse 5 Nürnberg 85 VOZNI RED 24. 4. sem v Šentjurju čakala na avtobus, ki pe- lje ob 9.28 uri na progi Kozje—Celje s številko CE 192—54. Hotela sem se popeljati do Vrbnega, bi- la sem z otrokom, pa me sprevodnik ni notel vzeti. Vprašujem, ali ta avtobus nima postaje v Vrbnem ali pa je to sprevodnikova malomarnost. Misüm, da bi bil lahko sprevodnik vljudnejši do matere. Iz- letnik pa bi prosila, da nam v Šentjurju objavijo vozni red lokalnega avto- busa Slivnica—Celje. TEREZIJA ZALÓKER, Vrbno 44, Šentjur PESMI Kot naročnik vašega ča- snika vas moram najprej pohvaliti, saj jé vsebina sedaj mnogo bolj pisana m bogata. Bral sem, da sprejemate različne spise, pesmice in različne živ- ljenjske utrinke z našega območja. Zato vam poši- ljam nekaj prispevkov in si želim, da bi Jih obja- vih. A. KREZEL.J, Šmartno ob Paki OIKiOVOR: Pesmice pre- jeli, za objavo se bomo v uredništvu še dogovorili. ŠE »MOŽJE SO IZKORIŠČEVALCI« v zadnji številki NT št. 18 so se nekatere tovariši- ce pošteno razpisale o svojih pravicah, enako- pravnosti, svobodi itd. To- varišice ,nihče vam je ne jemlje, bodite brez skrbi. Svojih osebnih in družbe- nih razmer pa ne smete mešati z ustavnimi zakoni. Tudi ne kaže posameznih primerov posploševati in trditi, da so vsi moški ta- ki kot jih ve prikazujete. Tudi med vami niso vse »angelčki«, po pustimo to. Rad prizmam, da je že- na, ki je navadno še mati diveh аЦ več otrok, pre- več obložena z delom; ziLa- sti še, če je zaposlena. To vprašanje zaposlitve pa je treba bolj temeljito preteli- tati. Bodimo odkriti, da marsikje mož lepo zasluži in bi lahko štiri ali več- članska družina lepo žive- la v miru in zadovoljstvu skromno, toda zdravo živ- ljenje. Toda danes mora biti pri hiši avto, cela vr- sta novih oblek, ki jih bodo dnigo leto prodajale za vsako ceno, ker ne bo- do več po modi; treba je iti na drage dopuste na morje in v tujino itd. Do- ma pa je stiska za denar, nervoza, očitanja, neure- jeno življenje, vzgojno za- nemarjeni otroci, ker ima- ta starša >ypreveč« dela, da bi se ukvarjala še z vz- gojo itd. Zapomnite si: za- poslena žena z majhnimi otroki ne more biti dobra gospodinja, niti dobra ma- ti, niti dobra delovna moč; saj je tudi ona človek in je vse to zanjo preveč. Treba se je pametno in trezno odločiti — ali za poklic ali pa za pošteno gospodinjsko delo, ki ga naša skupnost premalo upošteva in premalo ceni. Danes nekaj velja le tista, ki si služi denar. Nisem proti zaposlitvi žensk, tr- dim le, da v većim prime- rov mož lahko zasluži to- liko, da bo ob pametnem in varčnem gospodinjst™ preživel družino. Le izra- čunajte, koliko vas stane hrana v gostiku, ker ni- mate po delu časa niti vo- lje kuhati doma, ko'biko os- krba otrok, koliko raizne druge usluge, ki jih mora- te iskati, pa boste videle, da vam od vaše plače le malo ostane, v družini pa ni tistega reda, kot bi mo- ral biti. Mati mora biti v prvi vr- sti res mati, f>otem šele vse drugo, če je še čas in možnost. Noben vrtec, no- ben vzgojitelj ali rednik ne more nadomestiti ma- tere pri njenem vzgojnem delu; vse to so le slabi nadomestki v skrajni sili. Vse to trdim iz lastnih izkušenj, ker sem oče pe- tih majhnih otrok in vem, koliko dela vzameta vzgo- ja in gospodinjstvo. Nima- mo avta, niti televizorja, živimo pa veselo, zado- voljno in urejeno življe- nje, katerega ne zamenja- mo za noben »sodobni standard«, za katerim se skriva toliko jeze, nervoz- nosti in pritajenih solza. Mnoge žene se upraviče- no jezijo na može, češ da so pijanci, lenuhi, nezvfe- sti itd. Toda malo si izpra- šajmo vest, ali so bili ta- ki pred zakooiom: če so bili, zakaj ga potem jem- lješ? Večina deklet se mo- ži prezgodaj, ko še nima- jo razsodnega pogleda na življenje in se zanašajo le na zunanji videz. Cimdalj- še lase ima in čimbolj razmršeno brado, tembolj je »interesanten« in zato ga je treba »osvojiti« za vsako ceno. Ko i>a pridejo življenjske nadloge. Je pa vsega konec. Ce bo šlo ta- ko naprej, bo več ločenih, kot pa je poročenih. Mnogi fantje_ so pa pred zakonom dobri, pošteni in skrbni. Ce postanejo p>oz- neje drugačni, najbrže ni- so vsega saoni privi. Ne- mogoče družinske razmere napotijo marsikoga v go- stilno in na kriva pota. Rubrika Pisma bralcev mi je všeč in jo oba z že- no rada prebirava. Tu lah- ko pride do besede vsate- do, če to želi. Bralec NT VPRAŠANJE Odločila sem se, da se vam javim z nekaj vrsti- cami zaradi priljubljene igre Naše vprašanje — vaš odgovor. V tej igri Konjičani res malo sode- lujemo. Kje je vzrok za to, res ne vem. Odgovore sama redno pošiljam, če le znam. Se mi pa večkrat zgodi, da odgovora ne zmorem, ker premalo po- znam kulturne in druge znamenitosti celjskega ob- močja. Odločila pa sem se, da vseeno predlagam eno vprašanje za igro, ker mi- slim, da ga boste morda objavili. IVANKA POS, Slovenske Konjice ODGOVOR: Draga Ivan- ka, potrudili ste se, zato lepa hvala. Vprašanja pa najbrž ne bomo vrgli v koš. NADLEGOVANJE Dva celjska rubežnika sta me nadlegovala v jav- nem lokalu, kar merim, da ni prav. Tudi se nista najbolje vedla. Ne vem, kako lahko med delovnim časom zahajata v lokal in da govorita neresnico. Doma sta me iskala samo enkrat, zato ni opraviči- la, da me nadlegujeta v lokalu. MIRO SLUGA, Tomšičev trg 17, Celje PRIŠLA JE POMLAD Odeta v cvetje in zele- nje Je prišla pomlad. Na- rava se Je prebudila iz zimske otopelosti. Pokrila se je z bujnim cvetjem in zelenjem. Ozelenela so dre- vesa, koj za njimi pa še grmičevje, tisto, ki je pired nedavnim zdelo pod debe- lo zimsko odejo Iz južnih krajev so priletele ptice. Med prvimi znanilci je bi- la kukavca. Dnevi so po- stali daljši, noči krajše. Sonce z neba nam poši- lja svoje tople spomla- danske žarke. Pričela so se prava spomladanska dela na vrtu in polju. Tudi na našem vrtu se Je mudila pomlad. Za- cvetela je češnja. Nad nje- no košato krošnjo se spre- letavajo čmrlji in čebele, ki srkajo medičino iz dro- bnih belih cvetov. Razcve- tajo se tudi vitke rume- ne narcise. Tulipani odpi- rajo svoje škrlatne in žol- te glavice. želim, da iz naše lepe dežele pomlad ne bi od- šla in da bi se vedno naselila pri nas. ANDREJA LEŠNIK, OS Miroslava Sirca, Petrovče, 5. a razred 6. stran NOVI TEDNIK Št. 19 — 11. maj 1972 TRETJINA KOLEKTIVA EMO JE BILA DOMA Pomanjkanje reprodukcijskega materiala, točneje dekapirane pločevine, je povzročilo, da je prejšnjo sredo ostalo doma 1200 delavcev kolektiva EMO. Pri dobavi pločevine je zatajila Železarna Skopje, ki je v prvih treh mesecih dobavila le 50 odstotkov pogodbenih količin dekapirane pločevine. Da bodo težave še večje, bo letošnji dohodek v podjetju doživel precejšen izpad tudi zaradi tega, ker nova radiatorska proga še vedno ni stekla Zamuda pri lej investiciji je več kot normalna in resno se postavlja vprašanje odgovornosti. Vse po načrtih pa zaenkrat teče pri izgradnji tovarne kontejnerjev. Nekaj opreme je že prispelo, firma EMOKONTEJNER je tudi že ustanovljena in vse kaže, da bo poskusna proizvodnja le stekla s 1. januarjem prihodnjega leta. NEPREDVIDENA PREKINITEV DELA Podjetje EMO je že lani na na podilagi restrikcijskih ukre- pov bistveno zmanjšalo uvoz dekapirane pločevine. Od prej- šaajih 15.000 ton so je lani uvo- zili le še 3.700 ton. že itak majhne uvczne količine pa so bile z letošnjim letom še zmanjšane za 10 odstotkov. Osnovni problem pri uvozu pa je nastal pri tem, da je bil razrez kontigenta opravljen z veliko časovno zamudo (de- cembra lani za prvi kvartal), kar je seveda povzročilo za- mude. Realizacija uvoza traja približilo tri mesece, zato bo tudi z dobavo kontigentov za ostale kvartale hude težave, ker je bil le-ta odobren šele v začetku aprila. Za vse preostale količine je EMO Celje sklenilo pogodbe z domačimi proizvajalci, ven- dar so s skopsko železarno stalne težave, že lani ni izdo- bavila vseh pogodbenih koli- čin, letos pa je dobava v zad njih tednih popolnoma odpo- vedala. Glede na potrebne ko ličine pločevine pa tudi s po- stranskimi nakupi problema ni bilo mogoče reševati. Ni kazalo drugega kot ustaviti proizvodnjo ,dokler iz Skopja niso prispele potrebne koli- čine ploče\'ine. Kljub temu, da je podjetje v globoki nelikvidnosti in da so blokirani za nekaj manj kot šest starüi milijard ,pa podjetje skopski železarni ne dolgiije nič. Nasprotno, v ča- su, ko je dobava pločevine popolnoma zastala, ima EMO celo 200 milijonov starih di- narjev preplačila. Denar to- rej, kljub izredno kritični si- tuaciji ,ne more biti razlog. Zataknilo se je drugod, to pa je v tem trenutku in tudi si- cer v glavnem zunaj vpliva kolektiva EMO. Z minulim ponedeljkom je delo zopet steklo. IZPAD PRI RADIATORJIH Nič manjše težave kot р<>- mainjkanje pločevine pa na- stajajo tudi pri montaži nove radiatorske proge. Tod gre seveda za probleme drugačne narave in kot vse kaže vsa kri'vda le ne zadeva samo do- bavitelja opreme, temveč še tudi koga' drugega znotraj podjetja. Za kaj gre v te^m primeru? Radiatorji so glede na in- tenzivno stanovanjsko ia^rad- njo in glede na dejstvo, da tudi individualni graditelji v glavnem posegajo po central- nem ogrevanjti, zelo konjuk- turen artikel. Povpraševanje po njih je bilo tolikšno, da ni- so zmogli zadovoljiti potreb, zato so .se odločili za novo investicijo, gre pa tudi za no- vo izvedbo radiatorjev, ki od- govarjajo sodobnejšim ate- stom in tehničnim normati- vom. Kot smo izvedeli v EMO, je bila pogodba z do- baviteljem strojne opreme za novo proizvodnjo radiator- jev sklenjena na podlagi od- ločitve posebne strokovne ko- misije, ki je partnerja (gre za tirino ALFRED KORMAN iz MÜNCHNA) izbrala na pod- lagi štirih ponudb, v urad- nnem listu objavljene licita- cije . .. Poudariti velja, da bi pro- izvodnja v tem obratu mora- la že z/iavnaj steči in da tak- šne zamude pri izgradnji ne- kega objekta v Celju pravza- prav še nismo imeli. Trenut- no so v podjetju zopet nem- ški monterji in kot vse kaže bodo nekaj çasa še ostali. V podjetju so nam povedali, da sta dva stroja za normalno proizvodnjo praktično neupo rabna in da računajo s tem, da jih bo dobavitelj zame- njal. (Mimogrede, ali ni to malo pozno?) Trenutno teče proizvodnja le s 35 od st. raz- položljivih kapacitet, to pa pomeni izpad, ki ga ni mogo- če nadoknaditi. Dobavitelj op- reme je baje, tako so nam po- \edali v podjetju, na zahtevo vodstva podjetja že pristal na plačilo 10 odst. penalov. Bodi že tako ali dugače, sli- ši se, da bi bilo v zvezi s tem velikim izpadom nujno po- trebne nekatere vodilne dela.v- ce poklicati na odgovornost. Kdo je namreč odgovoren za titk zastoj pri gradnji radia- torske proge — to bi morali samoupravni organi píxijetja zelo dosledno ugotoviti. KONTEJNERJI NA DOBRI POTI K vsem tem težavam pa kaže dodati tudi razveselji- vejše novice. Izgradnja tovar- ne kontejnerjev napreduje po začrtanem programu. Del strojne opreme je prispel ( pocinkovalnico že montira- jo), ostali del pa bo tudi pra- vočasno na svojem mestu. Po- skusna proizvodnja naj bi ta- ko stekla s 1. januarjem pri- hodnjega leta. Kot je bilo . predvideno, je bilo novo podjetje EMOKON- TEJNER že ustanovljeno. Vsi potrebni krediti, okoli katerih je bilo nemalo težav, so odo- breni in trenutno ni nikakrš- nih zadržkov, ki bi lahko prekrižali račune. Nova tovar- na bo zaposlovala okoli 400 delavcev, letno pa bo ustvar- jala cca 20. milijard starih din bruto prometa in okoli 12 milijonov dolarjev izvoza. Proizvodnja tako imenovane nulte serije že poteka, in si- cer v novi radiatorski hali, kjer bi sicer morala teči radi- atorska proizvodnja. Pri tej novi proizvodnji je torej trenutno vse v najlep- šem redu. če se bo zataknilo tudi pri tem, potem bo na- stal pravi gordijski vozel pro- blemov, ki bi ga bilo težko uspešno rešiti. Zaenkrat pri kontejnerjih česa takega ni pričakovati Sicer pa kaže ob zaključku zapisati le še to, da .so seda- nje težave v veliki meri od- raz zunanjih, v marsičem pa tudi notranjih dejavnikov. Vzroke bo potrebno odpravi- ti. Kolektiv EMO tudi tokrat ni sam. Pozornost mu posve- čajo vsi dejavniki v občini in ob tvornem in konstruktiv- nem sodelovanju bo prav то- tovo moč na1ti u«;trezne re.šit- tve tudi iz sedanjih težav. To ni nnnio'-nhno le za velik ko- lektiv EMO. amnak tudi za celotno občino in republiko. B. S. FRANJO PAJK čisto malo je manjkalo, pa bi v sadnjem trenutku morali izbrati koga druge- ga za današnjo rubriko o- brazi, kajti Franjo je toli- ko skromen možakar, da sem ga moral kar precej časa prepričevati, da mi je k iistemiL, kar sem o njem že vedel, povedal še preostalo. Sedem otrok je bilo v družini, ki je pred vojno živela v Maroju pri Jur- klošlru. Franjo je bil peti pO vrsti in po končani šo- li ga je pot zanesla v Ma- ribor, kjer se ]e učil fo- tografskega poklica. Kot mnogo njegovih vrstnikov je tudi on spoznal, da je rešitev prenekaterih poli- tičnih, socialnih in nacio- nalnih problemov le v o- boroženem uporu okupa- torju. Odšel je v ¡xirtizane in konec vojne dočakal kot borec Kozjanskega o- dieda v Murski Soboti. Av- gusta 1947 se je demobi- liziral m okrajni vojni od- sek Celje ga je štipendi- ral, da je v Ljubljani o- pravil enoletno šolo za ki- nooperaterja. Nastavljen je bil v Nazarje, kjer je poleg kinooperaterstva pre- vzel še mesto upravnika komunalnega }X)djetja. Bi- lo je to leta 1Ш in takrat je bil tudi sprejet v Ko- munistično partijo; že od 1944 leta pa je bil član SKOJ. Po enoletni partijski šo- li v Ljubljani je Franja Pajka pognalo v profesi- onalno politično delo. Pre- vzel je funkcijo sekretarja komiteja v Mozirju in jo opravljal vrsto leL. Ko je ugotovil, da bo potrebno počasi prepustiti tovrstno delo tudi drugim, se je vpisal na Višjo tehnično varnostno šolo v Kranju, jo končal in se pred enaj- stimi leti zaposlil v LIN, sedanjem GLIN-u. Se da- nes je tu kot varnostni tehnik ... Dvoje lastnosti je tesno povezanih s osebnostjo Franja Pajka: trdna volja in doslednost, s katero se je vedno loteval dela, sle- hernega, političnega pa se posebej. In druga lastnost je v tem, da Franjo nikoli m bil brez funkcij. Tudi danes jih ima takole okoli pet, šest In še bi morda katero našli. Ves svoj pro- sti čas, vse svoje moči je razdajal za reševanje skup- nih stvari. Politično delo- vanje je tako tesno pove- zano ä njegovo osebnost- jo, da SI ga brez tega eno- stavno ne moremo pred- stavljati. Vedno je bil v središu dela, tak je ostal tudi dO današnjih dni. Za svoje nesebično in požrt- vovalno u^lo je dobil mno- ga družbena priznanja. Ima šest odlikovanj,, voja- ška tn mirnodobska, pred dnevi pa jim je dodal še t^'WMÊ srebrno značko Osvobodil ne fronte, s katero ga je občinska konferenca SZDL Mozirje odlikovala za dol- goletno požrtvovalno in ne- sebično politično delo. Kolikor pa mu vendarle le še preostane prostega časa, pa se napoti za Savi- njo. Ribarjenje je njegov hobi, sicer pa se veliko ukvarja s športogm, saj je tudi v podjetju vodja ekipe, ki se vsako leto u- deležuje gozdarskih in drugih tekmovanj. Veselo mi je pomahal v slovo, ko sem z avtomo- bilom odbrzel mimo njego- ve nove hiše m že ej ver- jetno razmišljal o tem, na kateri sestanek mora še ta večer, naslednji dan, jutri, pojutrišnjem, ved- no... Da, vedilo! Vedno odhaja na sestanke, vedno odhaja na delo, tak je bil skozi in takšen bo ostal. So ljudje, ki mislijo, da morajo vse svoje moči razdajati za skupnost tn Franjo Pajk je prav goto- vo eden med njimi. Srečno, Franjo! intervju POSEGANJE V PRAVICE KOLEKTIVA Prepričani, da tudi v goz darskih delovnih organizaci- jah vladajo specifični pogc-ji glede načina samoupravnega organiziranja in delovanja celotnega sistema samoupra- vnih ixinosov, smo tokrat za naš osrednji intervju izbra- li predsednika delavskega sve- ta GLIN iz Nazari j, IVANA STERGARJA. Ivan Stergar je po poklicu gozdarki teh- nik in dela na delovnem me- stu vcKlje go/jdnega obrata v Gornjem gradu. V kraju živi že od leta 1949, sicer pa je rojen Lučan. Predsed nik centralnega delaA'skega sveta v GLIN je ž.e dve leti in prav v teh dneh se mu izteka rjegova mandatna doba. NOVI TEDMK: Kako oce- ii.ju.jete vaše gospodarske dosežke in v čem je na.|več- ja pridobitev kolektiva v zadnjem obdobju? IVAN STERGAR: Podjetje je ustvarilo okoli 10 milijard starih dinarjev brutto reali- zacije in zdi se mi, še zla- sti če pri tem upoštevamo nekatere izjemne pogoje, da so naši gospodarski dosežki kar v redu. Verjetno bi lah- ko bili še večji, kdo ve? Kar pa največjega dosežka tiče, je to nedvomno nova iveri- ca, tovarna, ki je lani pri- čela s svojim obratovanjem in pomeni za kolektiv izredno veliko pridobitev. NOVI TEDNIK: Oh dosež- kih pa ste nedvomno imeli tudi težave. V čem so se le-te kaiale pri vas in kako ste ,jih reševali? IVAN STERGAR: Seveda budi težav ni primanjkovalo. Najbolj nas je pestilo po- manjkanje obratnih sredstev, pomanjkanje kapitala na sploh, svoje pa je pri.spe- vala nelikvidnost, še ve- dno nam v podjetju primanj- kuje mehanizacije in tudi de- lovne sile. Le redki so, ki se odločajo za težak gozdar- ski poklic. Zadnji dve leti manjka ljudi predvsem v obratu Solčava, tu v Gornjem srradu. kjer je stanje najhuj- še. pomanjkanje delavcev pa je tudi v Nazarjih. NOVI TEDNIK: Pa vendar- le Se jc v gozdarstvu mar- sikaj bistveno spremenilo. Nekoč je bilo re,s zelo težav- no, danes menda ni več? IVAN STERGAR: Res je, veliko več ,je mehanizacije, menjala se je tehnologija, pa vendarle je gozdni delavec še vedr.o izpostavljen vremen- skim razmeram, z mnogih delovišč pa se ne more vra- čati domov. Družino vidi le enkrat na teden. To pa men- ila ni ravno najbolj simpa- tično. Pri tem pa velja opo- zoriti še na to, da se mnogi raje dnevno vozijo na delo v Kamnik in celo v Litostroj. Res morajo zgodaj vstajati, pa vendarle so zvečer doma. NOVI TEDNIK: So tudi osebni dohodki razlog za po man,jkanje delavcev? IVAN STERGAR: Morda tudi ti, kajti nikakor ne mo- remo govoriti, da so visoki. Lani smo imeli povprečje 1.333 din, letos pa .smo jih povečali za 10 odstotkov, pa še kljub temu po samouprav- nem sporazumu nismo dose- gli meje, ki nam jo dopu- šča. NOVI TEDNIK: Kakšno .samoupravno or,ganizaci.jo imate v» pod.jetju. še zlasti mislimo pri tem na privatne lastnike gozdov? IVAN STERGAR: Vsi ob- rati imajo svoje obratne de- lavske .svete, na sedežu pod- jetja pa imamo centralni de- lavski svet kmetov lastnikov gozdov. NOVI TEDNIK: Kako so razmejene pristo,|nosti med obe vrsti organov, ka,Hi kme- tje konec koncev le niso čla- ni kolektiva? IVAN STERGAR: Pristoj. nosti so razmejene že s .sta- tutom. Vendar pri t-ern kljub temu prihaja do nekateri^ problemov. Zaključni račun podjetja obravnavamo na sku- pni seji obeh svetov. S retn pa se zgodi, da imajo kmet- je možnost vplivanja, in to se tudi dogaja, na razpore- Ivan Stergar janje tistega dela dohodka, ki je izključno stvar piavice od- ločanja članov kolektiva. V vsakem primeru bi morali ločevati poslovne rezultat« ter zaključne račune in dmge stvari obravnavati ločeno, Tendence po tem, da bi se akumulacija lesne industrije prevalila drugam, so seveda prisotne. To bi kazalo dru. gače urediti, NOVI TEDNIK: Kako vi ocenjujete vlogo svetov kme> tov lastnikov gozdov? Kaj predstavl.jajo kot samoupra vna telesa? IVAN STERGAR: Mislim, da so sveti kmetov že kar za- živeli, nekih posebnih uspe- hov pa niso pokazali. Prav je, d? jih imamo, čeprav bi s« marsikaj dalo tudi dniga« urediti. Sveti pri obratih na primer delijo kvoto za last- no uporabo, kar pa povzro- ča zelo subjektivne ocene in povzroča mnoge pritožbe. NOVI TEDNIK: Kako skr bite za družbeni standard va ših delavcev? IVAN STERGAR: Pri Cri kvenici imamo svoj dom, kjer lahko v eni izmeni letu- je okoH 70 delavcev. V na- zarjih in Mozirju imamo ne- kaj blokov, v dmgih krajih pa ne. Večina naših delav cev ima svoje hiše, nekaj pa je seveda tudi takih, ki b- rabili stanovanja. Mislim, dä bomo morali tem vprašanjein posvetiti več pozornosti. NOVI TEDNIK: Kakšni so vaši odnosi s SMREKO* IVAN STERGAR: Ce misli- te na to, da jim ne morenic dajati zadostne količine less "otem moram reči, da mendí niso ravno kolosalni. Ven- dar smo pri tem omejeni. Si cer pa mislim, da bi bila ^ SMREKO najboljša rešitev če se integrira z GLINOM in postane temeljna organiza cija združenega dela. To b bilo nedvomno najboljše. NOVI TEDNIK: Kako ocf njujete odnose v podatici, Zdaj je mo- goče na podlagi zbranih po- datkov večino vedut podrob- neje opredeliti in identificira- ti. Pri vsem dosedanjem pi- sanju o celjskih vedutah sta namreč samo Zahn in Milena Moškonova navajala vse raz- položljive podatke, pri drugih razpravah pa so podatki po- manjkljivi. Iz dosedanjega razgovora je razvidno, da je bilo op- ravljeno izredno veliko de- lo. Toda takšna dela doleti največkrat takšna usoda, da ostanejo zaklenjena, če že ne pozabljena v predalih. Mi lahko kot avtor tega de- la poveste, kakšna bo nje- gova usoda? Gradivo je res dozorelo do tiste stopnje, da bi bilo ško- da, če bi obležalo v predalu, saj je takšno, da ga pri svo- jem vsakdanjem delu potre- buje vsak, ki se kakorkoU ukvarja s Celjem. Izdaja ta- kega dela bi tudi res lahko pritegnila širši krog ljudi za- radi svoje specifične snovi. Vedute s svojo govorico po- nazarjajo razvoj mesta od nje- govih skromnih srednjeveških zasnov do časa, ko je urbani- zacija razbila meje starega mestnega obzidja. Teža more- bitne publikacije bi morala biti na brezhibnih reproduk- cijah. Predvsem je važna ne- posredna govorica slik. Pred- stavljenih bi bilo v album- skem delu 30 najbolj zanimi- vih vedut, temu pa bi sledil obsežen katalog, ki bi v manj- šem formatu predstavil vse slike z besedilom. Stvari so že tako daleč, da se je za za- misel ogrela ena najbolj vid- nih slovenskih založb. Prob- lem je v financiranju. Na več- ji odkup v drugih slovenskih središčih zaradi »celjske« spe- cifičnosti dela ne moremo ra- čunati, Vse je bolj odvisno od razumevanja odločujočih fak- torjev v Celju, saj bi publi- kacija izšla v omejenem šte- vilu izvodov, zato bi bila brez večje finančne podpore za po- prečnega občana nedostopna, če bi prišlo do realizacije na- črta, se mi zdi, da bo oprav- ljeno pomembno kulturno de- lo. Celje bi dobilo edicijo, ka- kršne imajo le redka mesta v zamejstvu. In še več — al- bum starih upodobitev Celja bi praktično pomenil prvi ko- rak k širše zasnovani zbirki, ki bi predstavila likovno po- dobo slovenskih mest. Razgovor pripravil: Drago Medved Neznani avtoi: Vodna vrata. Fotograt i ja upodobitve nezna- nega avtorja iz prve polovice preteklega stoletja. Doslej edi- na znana upodobitev 1. 1850 podrtih južnih mestnih vrat, ki so držala k nekdanjemu kapucinskemu mostu. Iz dnevnika SLG Kakor vsako leto tako tudi letos celjsko gledališče pro- slavlja dneve naših praznikov z uprizoritvami svojih del, ki v najvišji meri izpričujejo delo in poslanstvo gledališča v službi kulture in človečnosti. Prav na dan 27. aprila smo go- stovali v Turnišču pri Lendavi. Z dvema predstavama ko- medije Turgenjeva »Mesec dni na kmetih« je celjski ansam- bel počastil obletnico UF in praznik 1. maj. Na skrajni pre- del naše republike smo ponesli praznično besedo in povezali svoje delo in poslanstvo s pomembnimi dnevi naše zgodovi- ne. V okviru vsakodnevnih kulturnih akcij velja zabeležiti še odločitve delovnih kolektivov, da povežejo svoja praznovanja z obiskom gledaliških predstav. Tako so pred tedni prazno- vali v gledališču svoj vsakoletni spominski dan celjski želez- ničarji. Na komemorativni slovesnosti na postaji je istega dne nastopil tudi drafnski igralec Jože Zupan. Celjska »Tka- nina« pa bo jutri praznovala svojo 20-letnico s svečano pred- stavo v gledališču (ogledali si bodo komedijo Figaro se lo- čuje), pred tem pa bo v gledališkem foyerju sprejem, na ka- terem bodo podelili nagrade, nastopil pa bo tudi Komorni moški zbor Celje. Sezona se naglo bliža svojemu koncu. Pred nami je le še premiera Levstikovega »Tugomera« (18. maja), ki obeta za- voljo svojih uprizoritvenih intencij gledališko presenečenje in lep umetniški zaključek letošnjega dela. že pri zadnji premieri pa so se pojavili letaki, ki naznanjajo program za prihodnjo sezono, vabijo k vpisu abonmaja v mesecu sep- tembru, hkrati pa opozarjajo na možnost že takojšnje re- zervacije od danes naprej. Kaže, da bodo abonmaji prihodnje leto ¿e bolj zasedeni, repertoar, ki je izbran iz svetovnih in domačih del, je vabljiv in v lepem raznovčsju tako s kome- dijo kakor z dramskim izborom. jž iilmm razstave aiaterjev V proslavo praznika 1. maj je v Slovenskem ljudskem gle- dališču v Celju odprta razstava likovne sekcije »Prešeren« Celje. Slike in plastike razstavljajo naslednji avtorji: Vera Pristovšek, Erna Ham, Vinko Podjed, Štefka Papič, Vika Sekulič, Anta Trobej, Branko Vudler, Ljubica Savemik in Anton Pratnemer. V prostorih Muzeja revolucije v Celju pa razstavljata slikar- ja Stane Petrovič in Darinko Plevnik, ki sta se s svojimi deli že predstavila na razstavi v Ravnah na Koroškem. O delu mladih likovnikov bomo še obširneje poročali. Trije pevski nastopi Moška pevska zbora iz Ponikve, »Skladateljev Ipavcev« IZ Šentjurja in mešani zbor France Prešeren iz Celja so v nedeljo pripravili prebivalcem Ponikve, Planine in Šentjurja lepo pevsko prireditev. Pod vodstvom zborovodij Maiksa Ko- vačiča in Edvarda Goršiča so tiije zbori nastopili s skupnim koncertom narodnih pesmi. S številnim obiskom so posebno prebivalci Ponikve in Šentjurja dokazali, da imajo podobne prireditve radi in ni bojazni, da bd ljubezen do lepega petja prenehala. V Šentjurju je pevski nastop izpopolnila tudi folklorna skupina domače osnovne šole. Medobčinska dramska revija Srečanje v Vojniku Od 23. do 29. aprila je bila v Vojniku medobčinska dram- ska revija, ki jo je organizira- la ZKPOS — Celje. Zvrstilo se je sedem gledaliških sku- pin s celjske, šmarske, velenj- ske in žalske občine. Vse dni so bile predstave razprodane. To potrjuje težnjo, da bo tre- ba kulturni dom v Vojniku čimprej obnoviti. Prvi večer je nastopila voj- niška skupina z delom Ser- gej a Mihalkova »Robinzoni in dekleti«. Delo prištevamo med lažje, sproščene sodobne tekste. Uprizoritev je boga- tila velika mera ljubezni do odrskega ustvarjanja. Režiral je Tone Zorko, Po daljšem času je na tem srečanju sodelovala gledališ- ka skupina iz Šmarja pn Jel- šah, Amalija Anderluhova je zrežirala delo F. S, Finžgarja »Razvalina življenja,« Avtor je živo orisal življenje male- ga človeka z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Pred- stavi bi lahko očitali nekaj začetniških napak, vendar ne v tolikšni meri, da ne bi nje- na uprizoritev sodila v izbor najboljših dosežkov letošnje sezone Na tretjem večeru so se predstavili člani Delavsko prosvetnega društva »Svobo- da« iz Polzele s farso Vojmi- la Rabadann »Kadar se ženski jezik ne suče.« Jaka Jerišič se je lotil zahtevnega teksta v stilu italijanske komedije, ki želi zabavati predvsem s situacij sko komiko. Splošen vtis je bil zadovoljiv, kljub temu, da je organizator pri- čakoval več. DPD »Svoboda« Zagrad je uprizorilo komedijo C. A. Pu- geta »Dnevi naše sreče«. Delo je zrežiral dolgoletni režiser Jože Dolenc, Predstava je bila solidna in polnokrvna. Četrtek je pomenil za orga- nizatorje in za vse amaterske gledališke ustvarjalce izredno lep dogodek. Člani amaterske- ga gledališča »železar« Štore- Celje so pod vodstvom Jureta Ki,slingerja (bil je tudi edini poklicno usposobljeni režiser) uprizorili dramo Mihe Remca »Mrtvi kurent«. Republiška ži- rija je ocenila uprizoritev kot akademski dosežek rutinira- nih igralcev in režiserja. Predzadnji večer je nasto- pila skupina Amaterskega gledališča iz Velenja. Kari Crentnik, mlad režiser, se je skupaj T igralci spoprijel z zahtevnim tekstom Lorraine Hansberrya »Grozdna jagoda v soncu«. V originalu želi avtor prikazati življenje črne- ga človeka in njegov odnos v borbi za enakopravnost Režiser ni želel istega. Na- pravil ji» socialno dramo be- lih ljudi kjerkoli na ,«!vptu Ideji ni kaj očitati, le me- stoma je pn svojem delv ostajal na pol poti. To je le nekaj ugotovitev z razgo- vora po predstavi, sicer je bila predstava solidno delo mladega in perspektivnega re- žiserja. Letošnjo revijo je zaklju- čilo Prosvetno društvo »Zar- ja« iz Trnovelj z uprizoritvijo drame Antona Leskovca »Dva bregova«. Delo je izredno za- htevno, morda za mlade ig- ralce prezahtevno. Režiral je Štefan žvižej. Ansambel ni našel prave mere dramatično- sti in so se posamezni igralci izgubljati T pretiranem ču- stvenem patosu. Ob koncu revije je sprego- voril direktor strokovne služ- be celjske Kulturne skupnosti Jure Kilsinger in se zahvalil vsem sodelujočim, predi-sem pa izrednemu vojniškemiu ob- činstvu, brez katerega si ne moremo predstavljati uspele revije. S. 2. V vsak dom NOVI TEDNIK 8. stran NOVI TEDNIK Št. 19 — 11. maj 1972 ALI so SLABE SANITARIJE RES NAJVEČJI KAMEN SPOTIKE? Po zilslugi celjski» lurisiicnc zveze je leto kvalitete ilobilo svoj odmev tudi v gostiiistvu in turizmu na širšem celj- skem območju. Zanimivo je, da .je celjska turistična vac- za posvetila temu vprašanju svojo plenarno sejo. Pojem kvalitete v turizmu je zelo širok, saj se začenja pri kvaliteti kraja in njego- vih turističnih vredno;;ih 1er se nadaljuje pri komunalnih napravah, v gostinskem ob- jektu in konča pri uslugah In storitvah, ki jih gostinska in turistična podj;>tja nudijo gostu. Vmes pa je Se dolga vrsta činiteljev, ki soodloča jo oziroma dopolnjnj(\jo in skrbijo za gostovo dobro po- čutje. Prizadevanja podrorne tu- ristične organizacije na zbolj- šanje kvalitete so sevt'da omejena. Svoj največji vpliv pa lahko imajo v tнriл^i<■ni propagandi, v delu potoval- nih ura,dov, v boljši ureditvi gostinskih obrato\ in turistič- nih objektov ter v kvalitet- nejšem izvajanju gosíinsk'h uslug. Teh nalog se je dobro za- vedala tudi celjska turistična zveza, ki je opozorila la ne- katere probleme in med dru- gim ustanovila posebno ko- misijo za pregled »Iružbcnih in zasebnih gostišč na šir- šem cel.jskem območju. (iled« turistične ))ropagan- «le je zveza opozorila na star problem, ki se kaži* v tem, ila se sredstva, ki jih z,i te namene plačujejo gostinska in turistična podjetja v re- j)ubliški sklad, ne vračajo na teren. Ne gre za vsa, toda določen odstotek teli srodstev bi .se moral vrniti na olimoč- je, kjer so bila zbrana, in potem bi bilo tudi za področ- no turistično propagando več «lenarja. Celjska turistični /vo/a ni im?la bistvenih pripomb na delo potovalnih uradftv. Na- vzlic tenm so menili, da bi morali njihovi uslužbenci bo- l.je poznati kraje in območ- je, na katereiu delai<> To v rnaki meri velja za gostin- ske delavce. Nekal'Mi primeri pa i>otrjujejo, da se potovil ni uradi, ki imajo sicer :ло jo centralo drugod, pi«'malo zavzemajo, da bi pripeljali goste na celjsko območje. Prvi rezultati komisije tu- ristične zveze, ki ocenjuje ureditev gostinskih lokalov, kvaliteto uslug in podobno so pokazali, da so gostišča še kar dobro urejena, da j»' po- strežba solidna, da pa ,je ))го- blomatično zračenje lokalov in zlasti sanitarije. Tu j»' sli- ka več kot porazna. Slabe sanitarije so v resnici ka?nen spotike. Akci,ja celjske turistične zveze v letu kvalitete jc na- letela na velik odmev. i:ctu- di so predloge zvez<> povsod sprejeli 2 velikim razumeva- njem, se zdi, da .^г jiremulo pobude znotraj kok'kíivov. Marsikaj se da izboljšiti v smislu kvalitete z dobro vo- ljo, s prijaznejšin» obruzo)«, poznavanjem razmer, mule- njem osnovnih turistit^nih in- formacij in podobno, fire za tiste človeške odnose," ki so dosti več vredni kot pa me- jen lokal po zadnji modi, :M HOžiC TRETJI KONGRES ZDRAVNIKOV Slovensko zdravni.ško društvo vabi v Ljubljano od 17. dO 20 maja letos na tretji kongres sloven- skih zdravnikov, kjer se bodo zvrstili referati z družbeno aktualno temo in na visokem strokovnem nivoju. Da bi bila javnost o po- teku tretjega kongresa zdravnikov obveščena so za 10. maj sklicali tiskov- no konferenco, kjer bodo podrobno razčlenili po- tek kongresa. Z. S. Tekmovanje ekip prve pomoči v tednu Rdečega križa je bilo med drugimi pnre ditvami pripravljeno v ne- deljo tudi občinsko tekmo- vanje ekip prve pomoči. Tekmovanje je bilo na sta- dionu Borisa Kidriča v Ce- lju. Tekmovalo je 16 ekip, od tega jih je bilo 11 v sestavu civilne zaščite kra- jevnih skupnosti, dve eki- pi prve pomoči pa iz de- lovnih organizacij Aera in РТТ. V tej tekmovalni sku- pini je prvo mesto dosegla skupina iz Aera, drugo iz krajevne skupnosti Center in tretje iz krajevne skup- nosti na Dolgem polju. Sodelovale so tudi ekipe iz srednjih šol. Med njimi je zmagala ekipa pedago- ške gimnazije, ki bo na- stopila- 27. jimija na zvez- nem tekmovanju srednjih šol v Ohridu. Izven konkurence pa je nastopila še ekipa iz šole za zdravstvene delavce, ki bo nastopila 25. maja na republiškem tekmovanju medicinskih srednjih šol v Ljubljani. Komisija za družbenopoli- tična in idejna vprašanja pri komiteju občinske konferen- ce ZKS Celje je pripravila včeraj razgovor o idejnopoli- tičnem usposabljanju' komu- nistov v organizacijah in od- delkih ZK. Idejnopolitično usposablja- nje in družbeno izobraževa- nje postaja vse bolj aktualna' naloga ZK. Vsakodnevna pro- tislovja v konkretni praksi, boj za stabilizacijo, nova vloga ZK, zlasti pa kakovost- no spreminjanje družbenih odnosov z ustavnimi dopolni- li ne prenesejo besedne su- hoparnosti^ nerazumevaAja posameznih pojavov in pre- majhne usposobljenosti. ZK bo mnogo učinkovitejša, če bo v svojih vrstah ssnala za- gotoviti stalen dialog o aktu'- alni družbeni problematiki če bodo komunisti sprotno seznanjeni le ne z zunanjim plaščem posameznih pojavoл-, ampak tudi z vzroki in po- sledicami. Da bodo znali z močjo znanja in politične preudarnosti vplivati na od- ločitve, na razreševanje za- pletenih konk?etnih in širših problemov. Sedanje stanje, vključno s podatki o organiziranih obli- kah družbenega izobraževa- nja, kaže, da je idejnopolitič- no usposabljanje članov ZK v Celju premalo razvito. V teh organizacijah in oddelkih ZK izpolnjujejo minimalni program usposabljanja (vsa- ka organizacija mora pripra- viti razgovor o sodobni vlogi ZK in o pomenu in uresniče- vanju ustavnih dopolnil), po- nekod so tudi že začeli s prakso, da na leto pripravi- jo vsaj en seminar za vod- stvo ZK in ostalih političnih organizacij. Delovne organi- zacije razvijajo še dn.'g€ ob- like usposabljanja in izobra- ževanja. Vendar pa je v vseh prizadevanjih .še premalo načrtnosti in stalnosti. Pri sprejemanju letnih pla- no\- v delovnih organizacijah bi morala ZK in sindi:kati spodbuditi akcijo^ da bi let- ni plan zelo določno predvi- dál tudi širino družbenoeko- nomskega iaobi-aževanja vseh zaposlenih, članov samoup- ravnih organov in vodstev vseh političnih organizacij. Znotraj ZK pa bi morali ze- lo pretehtano izbrati pro- gram idejnega usposabljanja, s katerimi bi se moral sezna- niti vsak član ZK. Zakaj ne bi v delovnih organizacijah organizirali seminarjev, poli- tičnih šol, okroglih miz? In tribun, predavanj? Zakaj ne bi analitično pristopili k ugotavljanju ravni usposoblje- nosti člana ZK_ članov .samo. upravnih organov in tudi yseh zaposlenih? Z anketami, 2 vzročnimi analizami, s po. sebnimi individualnimi ra& govori in z drugimi oblikami neposrednega političnega de- la. ZK mora v delovnih organi- zacijah skupaj s sindikati spodbujati širše družbeno- ekonomsko izobraževanje, še posebna naloga pa jo čaka pri programiranju usposablja- nja znotraj oddelkov m orga. nizacij ZK. Le v tem primeru, če bodo znale organizacije ZK vselej zaznati^ kaj je v središču pozornosti, kaj /¿th- teva odločno akcijo članom ZK, bodo komunisti lahko aktivnejše prisotni v v.seh dogajanjih znotraj kolekti- vov. Spoznanj, da v ZK ni do- volj organiziranega usposab- ljanja, pa je očitno premalo. Preveč je ukoreninjena misel da že vse vemo in vse zna- mo, da se ni treba več uspo- sabljati, da se ni treba več učiti, če te miselnosti ne bomo spreminjali, si bo ZK sama sebi onemogočila večjo aktivnost, večjo možnost vpli- vanja. J. V. Za Novi tednik govori Sergej Bje lov BUČNA PUBLIKA IN... Med ponedeljkovim sreča- njem državne reprezentance SZ in ekipe Celje je eden najboljših košarkarjev sveta Sergej Bjelov sedel na klopi za rezervne igralce. Izgovoril se je na težave v gležnju, si- cer pa prav rad, ko smo se z njim dogovorili, privolil v krajši razgovor, ki smo ga opravili v odmoru med obema polčasoma. NOVI TEDNIK: Zanima nas, kaj ste počeli v zadn,jih ted- nih pi-ed prihodom na turnir televizije v Jugoslavijo? BJELOV: Pred nedavnim smo končali z našim državnim prvenstvom, nato pa smo od !). aprila dalje imeli v go- steh košarkarje iz Amerike, s katerimi smo odigrali dve tekmi Prva je bila v Moskvi in druga v Kijevu. Po teh srečanjih pa smo na ljubez- nivo vabilo naših jugoslo- j vanskih tovarišev pripotovali na turnir televizije v Jugosla- vijo^ ki je bil, kot je znano, v Beogradu m v Ljubljani, NOVI TEDNIK: Kakšno je vaše mišljenje o jugoslovanski košarki in kakšno njcsto ji pripisujete v svetu, ne glede na to. da smo uradni sve- titvni prvaki? BJELOV: Osebno zelo viso- ko cenim jugoslovansko ko- šarko, ki ji nedvomno pripa- da visoko mesto -tako v Evro- pi kakor tudi v svetu. Kon- kretno ne bi mogel reči, kam sodi trenutno. Odlična je! NOM TEDNIK: Kako oce- njujete našo publiko? BJELOV: Vaša publika je resnično zelo bučna in glas- na. Tiste igralce, ki že dlje časa igrajo v ekipi, to ne mo- ti, mlajši pa seveda podlega- jo vplivu. Manjka jim izku- šenj. .Sicer pa se vaši pub- liki pozna, da dobro pozna košarko in kar je zelo po membno, zame je igranje ko .šarke pred tako publiko ze lo prijetno. No, o objektiv nosti pa je vedno težko go- voriti, kajti domače moštvo ima le mrioge prednosti, ki jih daje domača publika. NOVI TEDNIK: In za konec le še eno vprašanje. S kakš- nimi vtisi odhajate domov iz naše socialistične dežele? BJELOV: Povedati moram, da nisem prvič v Jugoslaviji. Tu so bili, kot vedno doslej, do nas zelo pozorni, ustrež- ljivi pretto mere in osebno odhajam domov z najlepšimi vtisi iz vaše čudovite dežele. NOVI TEDNIK: Hvala lepa za razgovor in lep športni pozdrav vsem številnim ljubi- teljem košarke v vaši domo- vini. BJELOV: Tijdi vam hvala in prav tako lep pozdrav v Sergej BJELOV imenu nas vseh, ki smo pri- šli med vas. Hvala! Ta zadnji »hvala«, je Ser- gej Bjelov izrekel kar lepo po slovensko in v šali dodal, da ko pride drugič k nam. bo znal že več našega jezi- ka. Krepko mi je stisnil ro- ko in odhitel med svoje to- variše, ki so se že priprav- ljali za pričetek drugega pol čas3. Razgovor je^pripravit BERNI STR.MČNIK REFERENDUM IN ŠMARČANI Od referenduma za samo- prispevek, ki se bo stekal izključno na žiro račun po- sameznih krajevnih skupno- sti, si precej obetajo tudi v samem središču občine Šmarje pri Jelšah. Z denar- jem, ki se bo nabral na žiro računu, nameravajo narediti cel kup stvari, najvažnejše pa je prav gotovo, kot pov- sod po občini, vzdrževanje in pa gradnja cest. Sem je všte- to tudi asfaltiranje že obsto- ječih cestišč. V programu, ki so ga v šmarski krajevni skupnosti naredili tako kot v sleherni krajevni skupnosti širom občine, predvidevajo ureditev komtmalnih naprav v trgu, gradnjo kulturnega doma, ki si ga šniarčani že dolgo Éele, ter dopolnitev pet kilometrov dolgega vodovoda iz Dolge gore v Šmarje, ki postaja počasi že premajhen, eaj zajema le Šmarje. V.sem v Šmarju pa je znano, da je prav voda pogoj za uspe.šen razvoj kmetijstva. Vsa okoli- ca središča občine je namreč izrazito kmetijska. To in še druge stvari nameravajo na- rediti šmarčani s samopri- spevkom. Doslej so si sanii naredili preko trideset kilo- metrov cest. Od tega jim je skupščina prispevala eno de- setino sredstev za realizacijo, ostalo pa so prispevali obča ni krajevne skupnosti Šmarje pri Jelšah sami, najvei pa vsekakor pred petimi leti, ko je bil izglasovan krajevni sa- moprispevek, ki so ga pla- čevali samo kmetje. Doseda- nji uspehi krajevne skupnosti so brez dvoma velika vzpod- buda k nadaljnjemu delu in skoraj gotovo bo krona vse- ga tudi poziti\Tio izglojsovan referendum za samoprispe- vek. -n»st- PREDSTAVNIKI JAVNOSTI-KAKO? ! v zakonih, ki urejujejo ot- : ganizacijo, zlasti pa še uprav- i I janje v družbenih službah, j imamo določbe, katerih pi- I še, da najinšje samoupravne organe — svete sestavljajo til- di tako imenovani predstavni- ki javnosti. Tako piše v 87. členu Zakona o osnoviii šoli, pa v 55. členu Zakona o sred- njih šolah, da omenimo sa- mo dva. Ti »predstavniki« se zbero na šolah, skupaj z osta- limi iz kolektiva izvoljenimi člani najvišjih samoupravnih organov le dva do trikrat let- no, medtem ko so člani sve- tov iz kolektivov večkrat zbra- ni, saj je na šolah to delo izredno razgibano .Kje so vzroki za to — družbeno in teoretično nujno sodelovanje, ki pa je praktično bolj ali manj zg'^Tj samo formalno? Vzrokov je verjetno več, opi- sali bi pa le enega — izbira in delo z zunanjimi predstav- niki. Ljudje si v bistvu žele sodelovanja, ker jim pač pre- prosto ni vseeno, kaj »dela« šola z otroki; ker pa imajo svoje otroke na teh zavodih. se lo sodelovanje in zanima- nje uravna le na raven opa- zovanja, saj je v zboru uči- teljev le težko — bodimo od- kriti — reči kaj na račun kvalitete dela, v najširšem pomenu besede, če se to — hočeš — nočeš lahko pozna na oblikovanju lastnega otro- ka. Zato v tem primeru mi- sel, da bi se »predstavniki« javnosti večkrat zbrati na šo- li sami — skupaj z vodstvom, ni čisto za zavreči. Na teh se- stankih bi na neformalni na- čin premislili skupaj — bres obremenitev, vse o oblikah dela, sodelovanju, problemih in načrtih šol itd., pa smo zato prepričani, da kmalu tu- di na formalnih sestankih ne bo več tiste napetosti, ki se je organièatorji tako boje. Gre skratka za to, da ob do- brem načelu ugotavljamo, da vsebinski in organizacijski prijemi niso takšni, da bi to sodelovanje posameznikov in predstavnikov družbe s šolo zlili v celoto. Pa drugi primer, v 19. čle- nu Zakona o izobraževanih skupnostih piše, da več kot polovico članov skupščine te skupnosti sestavljajo člani, ki niso predstavniki izobraževal- nih zavodov. Nekaj podobne- ga piše za skupnost otroškega varstva, pa kulturno skupnost in verjetno lahko šc našteva- mo. Sami zamisli m zakono- dajalcem ni kaj zameriti. V konkretni praksi pa to po- vzroča težave v delu teh skup- ščin. Le redko so sklepčni, na sejah je mučno čakanje — sejo skupščine otroškega var- stva so celo predstavni. Vse to, bodimo pošteni, bolj de- gradira napore skupnosti, kot pa jih kvalificirano ovredno- ti. Ponižuje tudi vse prisotne — ki so v večini vsi iz teh zavodov, o katerih delu se bo govorilo. Eni pridejo, dru- gi ne. Ali ni v<:asih le preveč formalizma? Ali tudi tu ni ti- stega organizacijskega-vsebin- skega povezovalca? Ali je tu nezainteresiranost? Menimo, da bi se morali za čimprejš- njo odpravo teh problemov sestati vsi neposredno zainte- resirani, saj tako stanje, kot je sedaj, neiyrimerno bolj ško duje, kakor koristi. Pa da ne ostanemo sanu v tem okviru. Tudi šteinln sveti na občini se 7ie morejo pohvaliti z zavidanja vredm sklepčnostjo. Več so jih mc rali ponovno sklicati, še » številnejših pa so dalj časi čakali na sklepčnost. Tudi t' manjkajo predvsem tisti, ^ niso iz zainteresiranih deioi nih organizacij. O teh proi lemih so se pogovarjali ttià na zadnji seji komisije za vc litve in imenovanja pri skuí- ščini občine Celje ter sklen li, da se po temeljitem ra' govoru z vsemi prizadetif^ odločijo, kaj se bo dalo sp''^ meniti. Trkanje na zavest dovolj. Važno je delo in ' takšno, ki te prevzame in ! imaš rad. V obratnem prin^^ ru bomo ostali pri tem, ^ je. Tega jya si nihče ne še zlasti ne sedaj, ko ustavi' dopolnila izredno izpostavijo. vlogo interesnih samoupr<^ nih skupnosti in vpliv zdf' ženega dela na vsa podroti družbenega življenja. St. 19 — 11. maj 1972 NOVI TEDNIK 9. stran Njihovo življenje je materinstvo v vasici lipa nad Fran- kolovim, kamor sem prišla deževnega majskega dne na obisk k materi MARI- JI PODPEČAN, je bilo še vse v cvetiju. Zlasti so se bohotno razcvetele jablana Marija Podpečan in še obsekana lipa pred Podpečanovo domačijo je sijala v svetlozelenem si- jaju. V ozadju, niti za kamnov lučaj daleč, so temnozeleno poganjale kvišku smreke. Na skalna- ti škarpi pred hišo pa je rasel avrikelj. V pomiti, skrbno čisti »hiši«, kjer je zrastlo deset Podpeča- novüi otrok, me je spreje- la Podpečanova hči, ki ži- vi z materjo v skupnem gospodinjstvu. Povedala mi je, da je mati nekaj bolna in je zato pri sinu v Celju. Ni mi bilo žal poti, ker sem morala spoznati svet, kjer je »gor rasila« in ži- vela Poapečanova Marija. V kasnejšem razgovoru v Celju, mi je med njenim pripovedovanjem vstajala pred oči podoba, kjer ji je tekla zibelka, kjer je vse tako živo pisano, ne- pokvarjeno in zdravo. Zdaj razumem, zaKaj je 79 letna Podpečanova mama še vedno tako čvrsta in jo spomin ni zapustil. Tr- da je bila zemlja in iz nje je zrastla ona — mati de- setih živih otrok. V.si ima- jo danes že osivele lase, vse je spravila h kruhu in vsem je namenila prostor pod soncem. Najsiarejse- mu ga je odmerila doma, pa je tik pred koncem voj- ne, ob zadnjih кгст nean- ške soldateske, paael v partizanih. Eden pa je bil že prej ustreljen v Mari- boru. Dvoje sinov je to- rej pokopala, pa še ved- no tako vzravnano drzi giavo! čudež? Ne, ostaio je še osem ust, za kacere je bilo treba icruha. In žgancev, vsakdanja hrana steviine družine in med vojno še laún.n partizanov. Marija s ponosom pove, da niso njeni otroci шко- li bili lačni, da pa je oiio treba zato trao delati. Zemlja v rebreh je ».¡copa in s košem Jo je biio tre- ba nositi, ko je zdrsela v giobace. Seaemiiuriaesetletoa je rodila zadnjega otroka in njena največja skrb je bi- la, kam ga bo poiožiia. Mož ji je zbü koake, ka- tere so zvečer zvlekli iz- pod zakonskih postelj in že je bila majhna čumnata poma. Kadar ji je bil vsakdan najtežji, si je Marija za- peia. Nešteto pesmi še zna, ker je spomin ni zapustil. Ve povedati še dogodke, ki segajo daleč v pretek- lost in nič se ne zmoti. Pela bi še danes, pa jo glas ne uboga. 2eli pa pe- smi ohraniti, zato pravi, da jih bo zapisala. Danes je Podpečanova mama srečna žena, bolijo jo le noge. Pa ni čudno, če ves dan cepi drva, po- tem pa se huduje nad svo- jo nemoč jo! Sedemnajst let zapored je prala plenice, ki se ču- tijo v nogah. In v toplih rokah, s katerimi je povi- la deset otrok. Ob sJovesu je bil stisk roke krepak in razumela sem, da je to ostanek mo- či, ki je napolnjevala nje- no življenje. Izvor te mo- či pa se imenuje — Iju- bezer ZDENKA STOPAR VEDNO DOiA v Jakobu pri Šentjurju ni bilo težko izvedeti, kje je domačija TEREZIJE BREcKO. Golovršnikova kmetija pO domače. V njej in v hiši blizu nje, kjer seaaj živi Franc Brečko, najsiarejši sin Terezije, se je rodilo šestnajst otrok. Osem jih je še živih. Osem jih je umrlo, ko so bili še čisto mah. Naj- starejši od teh osmüh je umrl pri štirih letih. Teirezija Brečko je bila na pragu domačije, ko sva prišla, čeprav sva ji bila nepoznana, naju je takoj povabila v hišo, še prg-den sva povedala, zakaj sva prišla. »Pa bom v časopisu? To si pa nisem mislila,« se je nekoliko vznemirjeno za- smejala. Franci, Marija, Martin, Lojze, Kari, Trezika, Fa- niüa in Jožica so tisti, ki jih lajšajo grenkobo sta- rih let. Mož ji je umrl pred štirimi leti in tako otroci njo še bolj čuva- jo. Mati je le ena in edi- na. Rodila se je med petimi sestrami in tremi brati le- ta 1908. v Vodrožu pri Ja- kobu. Malo manj kot dvaj- set jih je imela, ko sta se vzeia s Francom. Presed- la se je na njegovo pose- stvo- in tu živi še danes. Vse življenje je garada, od jutra do večera. Polja so zahtevala pridne roke in Terezija jih je vedno ime- la. Hkrati z žulji pa so bile njene roke nežne — za otroke. Za vseh šest- najst. »Dva siromaka sva bila na veUkem gnmtu. Včasih je bilo hudo, prehudo. Da- nes je stokrat laže. Vsi ti stroji,« je zamahnila z ro- ko, »človeku ni treba več garati.« In res vedo pri Breoku, kaj je mehanizacija. Tudi v hiši, kjer se sveti nov prabii stroj. No, hčerka Fanika, ki z možem in o- trokom živi doma, je po- vedala, da se ga mama ne dotakne. Za mater s šest- najstimi otroki, ki je bila najbolj daleč v življenju v Novi Gorici, so stroji nekaj povsem novega, ču- dovitega in nenavadnega. Terezija Brečko Terezija ш več tako zdrava, kot je bila nekoč. Prestala je tri težke OGpe- racije. »Rada jem in popijean tudi kakšen kozarec. Ni boljšega kot goveja »žup- ca«, če si na stara leta brez zob. Joj, joj, kako se je vse spremenilo. Po- rnisLite, kako hudo je bi- lo oblačiti toliko otrok. Imeli smo takšno ktihinjo, da je teklo s stropa, člo- vek v takem ne more osta- ti zdrav. Zdaj imajo ljud- je vse, kar želijo.« Res je bilo težko, zdaj p>a je zadovoljna, ko pri- dejo vsi domov. Za praz- nike. In ne samo za praz- nike, tudi ob nedeljah je vedno kdo na obisku. »Dobri so. Oblačijo me, vse bi rrú daU. Veste, takš- na sem, da sem vedno do- ma, kot naša stara peč.« Nato je ponudila še do- mačega vinčka, hčerika Fa- nika je prinesla vnučkain z vrat so nam tri genera- cije pomahale v slovo. Tekst M. SENIČAR Foto: T. V. Preteklo nedeljo je bilo Ljubno ob Savinji v središču pozornosti vseh, ki se tako ali drugače zanimajo za zbo- rovsko petje. V počastitev Dneva zmage in 50-letnice ob- drugih krajih, ki tokrat niso bili zastopani^ res pa je tudi to, da je v prvi vrsti tod ob- čutita pomanjkanje zborovo- vodij, medtem ko р>еусел- prav gotovo v nobenem kraju ne Na reviji iievskih zborov je pel tudi ženski pevski zbor prosvetnega društva iz Bočne, ki ga vodi JANEZ ROČNIK. Kot ostali je tudi ta zbor požel obilo priznanje l.jubenske publike. Foto: B. Strmčnik stoja in delovanja Prosvetne- ga društA'a »Raduha« na Ljub- nem so tod ob sodelovanju Občinske zveze za telesno kul- turo organizirali revijo moš- kih, ženskih in mešanih pev- skih zborov. Pred nabito polno dvorano, v kateri ba še stojišče težko našli, se je v dve uri trajajo- čem programu zvrstilo enajst zborov iz naslednjih krajev: Solčava, Luče, Ljubno, Reči- ca, Mozirje^ Nazarje, Bočna in Nova Štifta. Skoraj dvesto pevcev se je zbralo v tem idi- ličnem gorskem kraju, da bi pokazali pred občinstvom kaj vse so naštudirali preko zim- ske sezone. Kaj je pokazala revija? Predvsem in v prvi vrsti to, da doživlja zborov- sko petje v mozirski občini občutno renesanso. Renesan- so tako v kvantitativnem kot kvalitativnem smislu. Res, da so bili nekoč zbori tudi т manjka. Repertoar izvajanih pesmi je bil dokaj širok, ne- kateri zbori pa so posegli tudi po zahtevnejših stvarit- vah domače zborovske zaklad- nice in reči je treba, da rav- no izvedba le-teh nikakor ni bila slaba. Ob zaključku revije pa so se vsi pevci združili v enoten pevski zbor in mo¿o5no je zadonela »Puntarska pesem«. Revija je bila pomemben glas- beni dogodek, ki ne bo šel hitro v pozabo. B. S. 2. nadaljevanje Ceyton živi v teh tednih v znamenju sexa, seksualne revolucije, zabav, raz- vez in pač vsega, kar zajemajo te tri skromne črke: SEX. X Džordž je zaustavil Majkla: »Že veš, da imajo pri Kapsulaiprom novo tajnico? Madona, kakšna baba! Samo ne vem še točno, kdo se peča z njo. Bo treba malo počaJcati.« »čakati, ja. Bo z njo tudi tako, kot je bilo s tisto pri »Machinproduktion«, ko jo je imel najprej direktor, potem glavni račimovodja, komercialni, na- zadnje pa je pristala v obratni pisar- ni?« X Poznate tisto jap>onsko zgodbico o Jaku, Jakcedraku in Jakcedrakudrom, ki so bili oženjeni s Čipko, Čipko Rip- ko in Čipko Ripko Rompyompom? Ne- nadoma so vse zamešali in niso vedeli, čigava je katera. Tako se je zgodilo tudi z Johnom, Mary Benom m Josephino. Od same- ga dolgega časa, preveč avtomobilov in denarja, niso vedeli kaj p>očeti, zato so vse svoje sile usmerili v tisto, kar bi strožja ženska imenovala »zadovolje- vanje nizkotnih nagonov«. Hodili so od lokala do lokala, plesali križem, dokler niso neke lepe noči ugotovili, da je v postelji John z Josephine, Mary pa z Benom. Potem je počilo. Tako močno, da so se celo razvezah. Baje so bili s spremembo tako zadovoljni, da je bilo to nujno. Sicer pa je bilo v Ceytonu že nekajkrat v navadi, da so se med se- boj zamešaili prijatelji in njihove žene. To pa samo zato, ker se nekateri gib- ljejo v tako ozkih družbah, da ne mo- rejo niti pogledati drugam. Tisti, ki pa se gibljejo v najrazličnejših sredi- nah ali v tisti, ki je najštevilnejša, pač nimajo potrebe, da bi posegli po ženi svojega prijatelja. x Ločitve ali razveze pa so sploh za- nimiva stvar. Prav hec bi bil, če bi bile odprte tudi za javnoet. »K oni drugI je šel, vso noč ga ni bilo domov, zjutraj pa je prišel z usra- nimi gatami. Kaj mislite, da bom pra- la za drugo? če je njo, potem mu naj še ona pere.« »Videla sem ga, ko je plesal z Ma- tildo. Tako je tiščal vanjo, da potem sploh hoditi ni mogel, ne da bi si držal roko pod trebuhom, saj bi drugače vsi videli, kaj se je zgodilo. Opolnoči pa je šel za njo na stranišče.« x Se najmirneje in brez problemov je s »prijateljicami noči«. Svoj posel opravljajo tüio m skoraj legalno. Vza- me sobo tu ali tam. če postane pre- vroče pa spremeni kraj bivanja za ne- določen čas. Da, da, takšen je Ceytonsex, pa še naj kdo reče, da je to majhno mesto. ZELENICE OTROKOM! Razvoj vsakega mesta nezadržno napreduje in av- tomobilizem se je razvil s tako naglico, da niso te- ga napovedovali niti naj- večji optimisti. Zrasli so bloki, stolpnice so pogna- le v višino, najbližja oko- lica pa je pri večini ostala neurejena. Z leti se je tra- va razsejala, razrastla in ljudje, prebivalci naselij, znešeni skupaj z vseh ve- trov, so vsak po svoje za- čeli ... Kaj? Urejevati, vr- tičkarji, kakor je kdo ve- del in znal. Eni so si o- gradili prostor pred bloki, za katerega so mislili, da spada k njim tako, da so si ga ogradili. Potem so vse ljubosumno čuvali in se na ograjenem prostoru pričeli izživljati. Nanesli so si ■ kupe zemlje in na- pravili nekakšne skalnja- ke. Na sredo so postavUi palčke iz mavca in njiho- vemu lepotnemu čutu je bilo zadoščeno. Pa še raz- no dragoceno cvetje so po- sadili in bedeli nad njim kot na punčico svojega očesa. Drugi spet so nasadili mlado drevje, vse ogradili in »park« m smela presto- piti nobena noga. Marsikatera otrokova noga je zakrvavela, ker le na to urejeno igri- šče je bil otrokom dostop dovoljen. Le sem so smeli prihajati in se igrati. Le tu je bilo njihovo mesto. Povsod drugod pa so jih odganjali in podili vstran. Tako je tudi še danes. Otrokom so celo pobrali nekdanja igrišča, ker so jih spremenili v parkirne prostore ali pa prostor porabili za garaže. Tudi v Celju je tako. In vedno huje je. Hudujemo, kara- mo in pritožujemo se nad otroki, obenem pa jim jemljemo edini življenjski prostor. Zato so se ljudje, ki jim usoda naših otrok ni deveta briga, zganili in zahtevajo za otroke zele- nice, vsaj nekaj, da bo o- trok lahko začutil mehko hOjo pO travi. Tako imajo urejeno že tudi v tujih dr- žavah. Mi pa ljubosumno bedimo nad ograjenimi ze- lenicami pred bloki in o- trokom prepovedujemo ho- jo po njih. če bomo otro- ke kulturno vzgojili, bodo' znali svoj košček zelenega sveta tudi čuvati. Ker io njihov, ker se bodo zave-, dali, da so tam svobodni. Ne bo trepetal pred hu- dim pogledom iz sosedo- vega okna, ki v svoji vr- tičkarski strasti pretirava in pozablja, da je bil en- krat mlad. Odvrzimo drob- njakarsko majhnost in na- šim otrokom nudimo vsaj tisto, kar jim lahko. Zato — zelenice otrokom! ZDENKA STOPAR mini reportaža NIKOLI SAM Kdo od Kozjanov ne pozna Zupana! Namreč, tako mu pravijo. Zupan in nje- gov konj. Zdaj ima pravzaprav kobilo Zoro in sta neločljiva prijatelja. Njen predhodnik je bil konj, s ponosnim imenom Sokol. In res, če se boste na- potili v Kozje in srečali ob prvi hiši starejšega, rdečeličnega -^možakarja s hudomušnim no,smehom in s konjskim povodcem v roki — da, to bo prav go- tovo ta Zupan. Franc Zupan je ugledal svet 1896. le- ta v Podsredi. Oče je bil tudi Franc, mati pa Pepea Do leta 1926 je bil doma. Seveda je bil vmes v 1. svetovni vojni in krogle so švigale mimo njegove gla- ve nekje v Karpatih. V tretjem letu voj- ne je bil ujet in v ujetništvu do konca vojne. To je bilo v Novi Guberniji. 1918/19 pa je odšel na koroško mejo. živahno je pripovedoval, vmes pa srk- nil požirek kačje sline, kako so ravno za 1. maj udarili na Celovec. Tja so pri- šli proti večeru. Nato so sledile še orožne vaje, vse skupaj pa je bil Zupan ГШ Koroškem celih osem mesecev. Ko se je vrnil domov, je šel h knapom v Senovo, kjer je delal v jami. Kmalu se je oženil. Vzel je Mico z dvema ot- rokoma — Antonom in Micko. V zadnji vojni je tudi imel konja in ni ga prevoza, ki ga ne bi naredil za partizane Ob koncu vojne so prišli ustaši in mu zažgali hišo in vzeli ko- nja. Po vojni si je vse sam postavil. Hi- šo in hlev. Vse to ima zdaj pastorka, živi pri njej in dobro mu je. Ima svo- jo Zoro in vozita Kozjanom najrazlič- nejše stvari. Svoj čas je bil v Šmarju predsednik koroških borcev. Na koncu je še pristavil to, da mu je najbolje šlo, kadar so bili prazniki. No, pogovarjala sva se v prvomajskih praznikih ob po- tici, ki je dišala na mizi. Sicer pa Zu- pan ni nikoli sam. Doma ga niso po- zabili in pastorkina hčerka mu pravi stari ata. Pa srečna, Zupan! „PLESNI VENČEK" i£ SPLETEN v soboto je bilo v Narodnem domu živahno. Zbrali so se udeleženci plesnega tečaja, ki ga je organizirala Občinska plesna šola v Celju pod vodstvom neumornega Lojzeta Borinca. Tečaj je vodil priznani plesni mojster Ludvik Simončič iz Maribora. Tečajniki so še enkrat zaplesali standardne in latinsko-ameriške plese, nakar je imel ekshibicijski program še športni par iz Maribora. Na koncu pa smo videli še ples četvorke, ki so ga izvedli nekateri celjski maturantje. Foto: D. Medved Letošnje prireditve ob me- secu mladih v celjski občini se bodo začele od 15. do 20. maja, ko bodo majska .šport- na srečanja na igrišču v öto- rah. Ostale prireditve si sle- dijo takole: 17. maja ob 8.50 pri tovarni EMO sprejem Titove štafe-e. Isti dan ob 18. uri bo mno- žični večerni tek mladine po celjskih ulicah s startom in ciljem pri Tkanini. Naslednji dan bo ob 12. uri v Narodnem domu sprejem za mentorje Zveze mladine, dva dni kasneje, 20. maja, pa se bo ob 8. uri začela lo- kalna delovna akcija mladih v Runtolali pri škofji vasi. 19. maja si boste lahko og- ledali v Narodnem domu ob 17. uri oddajo »Mladi mladim« — kviz o Titu. Centralna proslava bo ob dnevu mladosti. Takrat bo- do sprejeli mladinci svoje mlajše tovariše v svoje vrste, in sicer 24. maja ob uri na drsališču v parku in isti dan, prav tako v parku, ob 20. uri. Na drsališču bo tudi ples, igrale pa bodo C.rne vrane. Peli bosta New swing quartet in Oto Pestner. 25. maja bo svečana seja predsedstva občinskega ko- miteja Zveze mladine Slove- nije Celje ob 18. uri, kot poslednja v pisani vrsti pri- reditev pa bo 31. maja spre- jem za aktiviste Zveze mla- dine v Kokarjih ob 18. uii. MST KURIRČKOVA POŠTA v naši občini je krenila na pot Kurirčkova pošta 9 maja. Tega dne so jo otroci iz osnovne šole IV. divizije v E>obmi predaJi naprej pionirjem iz Soc- ke, Strmca, Crešnjic, Fran- kolovega in jo odnesU na- prej v Vojnik. Desetega maja bodo pre- jeli Kurirčkovo pošto iz rok šentjurskih pionirjev pionirji na Okopih, od tu pa bo potovala skozi što- re, kjer se bodo vključili še svetinski in kompyolj- ski pionirji. Iz Štor bo po- tovala v Ljubečno in Hu- dinjo, od tu pa na četrto, drugo in prvo osnovno šo- lo. Osrednja proslava bo v domu Cvetke Jerinove v Celju, 11. maja. Tu boijo prevzeli Kurirčkovo pošto pionirji iz polulske šole in jo predali laškim j)ionir- jem. Z. S. Sprašuje: Milenko Strašek Odgovarja: Slavko Zupan Slavko Zupan je v središču šmarske občine, Šmarju pri Jelšah, predsednik TVD Par- tizan, čeprav je to najbrž le njegov konjiček, ker je v službi na občinski skupščini. »Kako deluje v Šmarju va- še društvo?« »Pretežno se ukvarjamo s • skupinskimi športi; namiz- nim tenisom, košarko in no- gometom. Orodne telovadbe ne gojimo, ker nimamo po- gojev za to, pač pa vadimo s pionirji parterno telovadbo v šolski telovadnici.« »Kje se udejstvujete?« »Tekmujemo v medobčinski ligi v namiznem tenisu, v II. conski ligi v košarki, v no- gometu pa občasno, ker ni pogojev, ljudi. Denar bi se še nekako našel. V nasled- njem letu bomo uvedli še partizanski mnogoboj, ko bo- mo dobili vaditelja.« »S kakšnimi problemi se srečujete pri vašem delu?« »Največji problem so vadi- telji, primerna telovadnica in premajhna finančna sredstva. Interes je velik, sploh pa se je delo poživilo, odkar je. pri- šel na šolo novi profesor te- lesne vzgoje, ki je izredno požrtvovalen. Letos bomo so- delovali pri vseh športnih prireditvah, ki bodo v občini in v manjšem obsegu tudi iz. ven nje.« »Vaši načrti za prihod- nost?« »Nameravamo postaviti sla. čilnice na že obstoječem ig- rišču in shrambo za orodje. Treba bo tudi misliti na bolj- še vzdrževanje obstoječih športnih objektov in seveda . čim bolj razviti telesno kul- turo v kraju in občini na- sploh. V ta namen bomo naj- brž, če bodo dopuščala sred- stva, poslali v tečaj za vadi- telje pet naših fantov, ki bo. do ix>tem delovali kot stro- kovni kader med mladimi.« Najbrž bi bilo dobro ob tem še pripomniti, da ne ni bilo slabo, če bi .'■■ímar'^ani uredili tudi svoj basen, ki je bil že lani v dokaj skromnem stanju glede na to, da bo kmalu sezona za kopalce. S CELJSKE TRŽNICE Kljub neprestani plohi je bila celjska tržnica pretekli te- den lepo obiskana. Iz južnih krajev so spet pripeljali veli- ko blaga, po katerem rade se- gajo gospodinje, saj je zelo kvalitetno. Vsega je bilo do- volj, od sadja do zelenjave, katere cena je že nekaj ted- nov enaka. Kupovali smo lah- ko kvalitetno in manj kvali- tetno špinačo, po 8 ali 15 di- narjev, novi grah in nov krompir po 8, paradižnik po 12 ali 16 dinarjev. Veliko je bilo na trgu solate po 6 do 8, berivko pa so prodajali po 15 dinarjev. Rdeča redkvica, šopek je stal dinar ali pol dinarja več. Jajčka so bila po 65 do 70 para. Podražili so se mlečni izdelki. Skuta je po 12 in smetana po 16 dinarjev. Kot vedno je bilo dovolj na razpolago cvetja, nageljni so bili po dinar ali malo več. Kot posebno zanimivost naj omenimo gobe, ki so imele ceno tudi 50 dinarjev, a so bile kljub temu vse prodane. 20 LET TKANINE Kolektiv trgovskega podje- tja na veliko in malo )/ГКЛ- NINA«, Celje, bo jutri, v pe- tek, počastil dvajseto oblet- nico obstoja. Slavnost bo v slovenskem ljudskem gledali- šču, združena z nastopom komornega moškega .zlx)ra, govorom direktorja Lea Mli- nariča o nastanku, razvoju, uspehih pa tudi perspektivah podjetja in ne nazadnje s po- delitvijo priznanj vsem ti- stim članom, ki so v podjet- ju nepretrgoma dvajset let. Teh pa je sedemnajst. Jubi- lejno proslavo bo sklenila za- ključena predstava ansambla slovenskega ljudskega gleda- lišča. V TOVARNI EMO POSTANEK ŠTAFETE Mladinski aktiv EMO bo organizator sprejema štafete mladosti, ki bo tekla skozi Celje. Mladinci celjske obči- ne bodo štafetno palico spre- jeli 17. maja pri Medlogu. Nato bo štafeta nadaljevala pot po Ljubljanski in Mari- borski cesti, vse do uprav- nega poslopja EMO, kjer bo aktiv ZMS tovarne B1MO pri- pravil slavnostni sprejem. Pri prenosu štafetne palice po celjskih ulicah bodo so- delovali člani številnih akti- vov ZMS iz delovnih organi- zacij, šol ter pripadniki Ju- goslovanske ljudske armade. IZLET SOCIALNIH PODPIRANCEV v okviru akcij, ki potekajo v tednu Rdeče,ga križa, je bil v teh dneh, točneje 10. maja, organiziran izlet socialnih podpirancev celjske občine na naš Jadran. Popeljali so se preko Socerba in Kopra na Debeli rtič. Za vsakega iz- med njih je bilo to veliko doživetje, o katerem bo naš tednik še poročal v celostran- ski reportaži. «PRESENETLJIV NAVAL« Konec aprila so plakati v Šoštanju oznanili, da bo go- stoval v mestu znani pevec zabavnih melodij Stane Man- cini. Popularni slovenski pe- vec pa je bil neprijetno pre- senečen, ko ga je v šoštanj- ski dvorani pričakal slab du- cat poslušalcev. PREPOČASNA VOZNICA Zadnji dan prvomajskih praznikov so bile slovenske ceste polne vozil. Po radiu so opozarjali voznike, naj ne zavirajo kolon, marveč naj rajši izstopijo iz njih, če se čutijo nesposobne za tai^^ vožnjo. Vg Kmalu po objavi, okroo ^ 17.30 ure, smo dohiteli oseb^ ^ avtomobil citroen CE 445-08 râ* v katerem sta bila voznica цЈ ¿ iopotnik. proti Celju, na e®. sti Maribor-Celje, sta voziij ust prepočasi za to cesfo Sopoj, nik na desnem sedežu pa ^^ je sladko smejal besnim voj jed nikom, ki ga zaradi nasproy pj< vozečih avtomobilov niso ma c gli prehiteti v mariborskii) ^ klancih. Menim, da so počasneži цј ¿ot cesti prav takšna ovira kot v-pi oni, ki vozijo prehitro in za. sot to bi morali varnostni crgajij ukrepati tudi v takih prime, rih. - ■ —' v ' rili BÄWIKA V PREBOLDU^ Po zaslugi izrednega raz\i ■ mevanja krajevnih dejaviu do kov, zlasti pa upravnega od. da borà prostovoljnega gasilske aru ga društva je celjska podružP« nica Ljubljanske banke oi go¡ pria takoj po prvomajski); vw praznikih v Preboldu svojc novo poslovno enoto. LqJel prostor je urejen v domača Gr gasilskem domu, torej sre4 ^^^ krajevnega dogajanja. - od Nova poslovna enota celj ske podružnice LjubljmislJ ^ banke bo opravljala vse poslf^ s prebivalci, odprta pa bo olí torkih in četrtkih od 10. d; ^^ 16. ure. I ŽALSKA MLADINA ZA MESEC MLADOSTI Mladina žalske občine je za prs ^ znovanje letošnjega meseca mlado P" sti pripravila zelo obsežen in bi.us gat program raznih prireditev i^pr manifestacij Medtem, ko je kiii tumo zabavno prireditev, ki imela naslov »NASA BESEDA I)!fO PESE.M« že bila, in sicer v Veíií|gO Pirešici, S€ bodo do konca mesfj ca zvrstile §e naslednje prireditvt; — 14 maja: Kulturno zabavna pn-fčel reditev v Vinski gori — 16 maja: Atletsko tekmovan;: na stadionu v Žalcu — 17. maja: Sprejem zvezne Š3 ® fete v 2alcu — 19. maja: Košarkarski turnir ' Preboldu — Simultanka BrunVS; Parme v Žalcu to — 21. maja: Sreianje borcev ^os mladine na Sprajčevem hribu u»^ Grižah 16 — 22. maja: Tekmovanje v krostu v Preboldu " hr — 23 maja: Rokometni turnir Preboldu in Ve — 25. maja: Svečana akademija 'Pr dvorani Hmezad v Žalcu. V PRIPRAVE NA KONFERENCO ZK v Šmarju se že intenzivno pripravljajo na svojo tretjo letošnjo sejo občinske ko» ference ZK. Predvidevajo, ds bo seja konec maja, kot naj važnejša točka pa bo ^ dnevnem redu problematik kmetijstva. Da bi prišli do čimbolj šf ga rezultata in natančnega stanja kmetijstva, kar je se pa Š3 res jé Prvomajski prazniki. Planinske in druge posto- janke so zaživele, obiskali so jih tudi tisti, ki sicer redko zaidejo v hribe. V planinski koči je bilo tesno in zatohlo. Precej razigranih, pa tudi okaje- nih glav. Pri mizi je sedela skupi- na znancev. Med njimi je bil tudi otrok, fantek, pri- bližno štiri leta je imel. »No, Franček, boš kaj pil?« je vanj silil moški, najbrž oče. »Bom!« ■»Danes boš vinčeka!« Otrok je dobil kozarec in nagnil. Vse, kar je spih je bilo preveč. »Franček, pa povej strià- ku, če imaš ljubico?« la pogoj za vsako reševa- bodo v teh dneh sklicali 'posameznih aktivih ZK se. oke, na katerih bodo ob- navaH gradivo. Na p(5dla- tega gradiva pa bodo po- 1 sklepali in tudi sprejeli ' rezne sklepe, ki naj pome- J korak naprej k rešitvi a za šmarsko občino iz- Л0 aktualnega in perečega >blema. problematiki kmetijstva bodo na III. seji občinske iference Zveze komunistov aknili tudi vseh ostalih •ašanj, ki so najbolj pri- na. PRISTAVŠKI VODOVOD Co so leta 1968 začeli v stavi s prvo fazo graditve iovoda ,niso mislili, da bo vodo takšno zanimanje, aes, ko je njihov vodovod adnji, četrti fazi, skoraj ni iseca, da ne bi še kdo pri- bil z željo, da bi tudi on el vodo. J Pristavi je gradnja vo- ivoda izredno uspela in pri u so se z vsemi močmi ^ažirali skoraj vsi občani, magala pa jim je tudi Ju- slovanska ljudska armada, ina skupnost NÍVO Celje, apščina občine Šmarje pri šah in pa komunalni sklad, adnjo vodovoda so zante- li ljudje sami in vodo celo stopili Hrvatom onkraj ;je v Harinih Zlakah. Vo- \rod bo zajel v celoti, ko zgrajena še četrta faza, oli tristo gospodinjstev, voritev je bila 9. maja. OSEMENJEVANJE . SVINJ NA ŠMARSKEM Šmarska veterinarska po- lja je začela z zanimivim izkusom, ki doslej ni bil taljen v jugoslovanskem ostoru, poznale so ga le šje prašičje farme, medtem se na samostojna kmečka spodarstva niso spuščali. 4 šmarski občini so že za- i z osemenjevanjem svinj, sicer deset kilometrov zu- j Šmarja, šli pa so tudi Kozjansko. Celoten pro- 5 poteka povsem na pro- )voljni bazi — je dostopen aikemu posameznemu kme- ralcu, v kolikor le ta želi emeniti svojo žival. Akcija 5e že dva meseca in pol in dosegla 64-odstatni uspeh, ■oces bodo še razširili, ko do zgradili lasten hlev pri terinarski postaji v Šmarju i Jelšah. Hlev bo zgrajen roku enega meseca. OSVESTILO mLCEM! Dragi bralci, sporočite nam imena in priimke ter naslove posa- meznikov, ki so rojeni 25. ■naja 1892. Nekatere bo- »0 obiskali in z njimi pri- pravili intervjuje. Uredništvo •^WiGm jo. Tinka je.« še povej, zakaj jo «š?« Se res je, da so se ^^dolžnifi otroških ust ^Ше besede, ki bi jih '^^n in pameten odrasel ^efc težko povedal. In te razigrane družbe na vse grlo zasmeja- ^ komu? Turistično društvo Braslov- če je v nedeljo na rednem občnem zboru pregledalo de- lo zadnjih d-\-eh let. Poročilo je podal predsed- nik društva Milutin širca, iz njega pa je razvidno, da je bilo društvo v preteklem ob- dobju zelo aktivno. Osrednji prireditvi sta bili dneva hme- Ijarjev, ki ija kljub prizade- vanjem in dobri organizaciji zaradi zelo slabega vremena nista uspeli. Dan hmeljarjev privablja v Braslovče že ne- kaj let zapovrstjo veliko šte- vilo obiskovalcev iz \-se Slo- venije. Lani so sicer pester spored popestrili še z na- stopom folklorne skupine iz Šempetra in z domačim pev- skim zborom Lani je bilo pod pokroviteljstvom društva v Braslovčah tudi tekmovanje športnih in službenih psov, ki si ga je ogledalo okrog 2000 obiskovalcev. Poleg pri- reditev je glavna skrb druš- Predsednik Milutin Sirca med branjem poročila. Foto: T.Tavčar tva vsekakor okolica jezera in ureditev trga -- Braslovč. Pri jezert: so zamenjali ležal- ne deske m pilote, medtem ko zaradi neurejenega avto- busnega postajališča ne mo- rejo urediti zelenic v trgu. Lani bi morali zgraditi tudi bazen za preselitev krapov iz jezera, ki ga je potrebno očistiti in razkužiti. Delo bi verjetno opravili, pa jih je oviralo slabo vreme. Kasneje bi bazen uporabljali tudi za kopanje, ker bi bil bolj čist kot jezero. Gradnja zimovni- ka bi stala okrog 70.000 din, od tega pa bi VS Savinja pri- spevala 30.000 dinarjev. Naloge, ki so si jih zastavili za prihodnje obdobje, so ena- ke kot opravljene. Skrbeti je treba za čim lepši videz kraja, čim bolj urejeno oko- lico jezera, vložiti vso po- zornost v organiziranje Dne- va hmeljarjev. Radi bi tudi pomagali krajevni skupnosti pri asfaltiranju ceste od trga do jezera. Tone Tavčar (■•'■ f " - '■■■ - ' - - J t. v Atomskih toplicah pri Podčetrtku so že pričeli z deli, ki so jih napovedali ob združitvi s turističnim društvom Podčetrtek predstavniki TTG iz Ljubljane. Odprli so dve novi vrtini, od katerih eno še poglobujejo. Skoraj gotovo bodo vrtali še več vrtin. Dosedanji re- zultati vrtin so zelo ugodni. Prva vrtina ima čez dvajset litrov vode na sekundo in tempe- raturo 37 stopinj C, rezultati druge vrtine pa še niso znani. Hkrati z vrtinami so začeli na območju toplic z gradnjo restavracije in bazena, ki čaka samo še na postavitev. Med prvomajskimi prazniki so imele atomske toplice precej gostov, razveseljiva pa je tudi novica, da so k sodelovanju stopile še ljubljanske klinične bolnišnice, ki še vedno razisku- jejo vodo za eventualno zdravljenje svojih pacientov. Slika: Toplice v gradnji, na desni strani vrtalni stroj. Vegrad - Velenje Ni naključje, da si v glasi- lu delovne skupnosti splošne- ga gradbenega podjetja Ve- grad v Velenju že nekaj časa sledijo zapisi izpod peresa inž. M. Boliča o prizadeva- njih kolektiva za uveljavitev sodobne tehnologije. Kolektiv se zaveda, da bo napredoval in daTx) konkurer»- čen na čedalje bolj zahtev- nem trgu le tedaj, če bo osva- jal tudi moderno tehnologijo, če bo osvajal dosežke, ki so se pokazali kot korak naprej v primerjavi z dosedanjim stanjem. Tako inž. Bolič v zadnji številki glasila kolektiva opo- zarja na prednosti litobeton- ske konstrukcije. Smernice za letošnje delo kolektiva pa lahko najdemo tudi v analizi poslovanja v lanskem letu. To je bilo na- vzlic nekaterim zunanjim vplivom uspešno, saj so pove- čali vrednost skupne proiz- vodnje v primerjavi z 1970. letom za 17.6 odst. Od skupne proizvodnje je odpadlo na gradbeno 81 odstotkov, na centralne obrate pa 19 odstot- kov. V kolektivu imajo še ved- no določene probleme s strukturo zaposlenih. Navzlic tej nevšečnosti pa tudi neka- terim drugim problemom, ki so se pojavljali kot posledica neustrezne kadrovske zased- be, so imeli lani za 11 odst. manj porabljenih ur kot leto dni prej. To pa govori o po- rastu produktivnosti, ki izvi- ra iz boljše organizacije dela, večje mehanizacije itd. Novih strojev so lani nabavili v vrednosti za več kot 4.000 di- narjev. Navzlic temu vsak dan opažajo, da so zmogljivo- sti strojev za sodobno proiz- vodnjo še vedno premajhne. Vegradov kolektiv pa je po- nosen ne samo na uspehe v produktivnosti, temveč tudi na uspehe v ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. In končno si je kolektiv pridobil velik ugled doma in na tujem z doslednim upoštevanjem rokov za izvršitev del. Kolektiv Vegrada je pred kratkim sprejel ne samo letni proizvodni načrt, temveč tu- di srednjeročni program raz- voja, ki mu prav tako odpira izredno perspektivo. MB RAZLIČNO DO STANOVANJ Stanovanje je danes še vedno za mnoge dioižine in tudi za tiste, ki si družino načrtujejo, problem številka ena. Mnogi morajo čakati dolga leta, predno se jim ures- ničijo želje odnosno potrebe, da pridejo do svojega stano- vanja. Mnogi so nad čakanjem obupali in se lotili indivi- dualne gradnje. Vsekakor zanimiv pojav pri nas je v tem, da stanovanja grade kaitegorije z relativno niskimi oseb- nimi dohodki (oni drugi seveda niso izvzeti), medtem ko je v svetu to obratno. Zanimalo nas je, kako podjetja na celjskem območju rešujejo to problematiko, zato smo obiskali nekatera. Tole so nam povedali: J02E KOVAČIC, delovodja, Steklarna Rogaška Slatina: Pri nas imamo vpeljana dva načir-a. V obdobju vsakih treh let se nabere sredstev za zgra- ditev anega bloka, med tem časom pa vsako leto razdeli- mo med prošnjike okoli 100 milijonov starih din kredi- tov. Imamo pravilnik, ki do- loča prioriteto. Večina, ki prosi za kredite, so delavci, 85 odstotkov jih je. Imamo še okoli 120 prošenj, od tega 20 težkih primerov. FRANC ORAČ, strojni de- lovodja, Alpos Šentjur: Po sklepu delavskega sveta smo vsa razpoložljiva sredstva razdelih tako, da je polovi- ca za nakup stanovanj, dru- ga polovica pa za individual- ne kredite. Večina prošnji- kov za kredite so delavci, se- veda pa so potrebe veliko večje od naših realnih mož- nosti. Doslej nismo zgradili še nobenega bloka, smo pa razdelili okoli 35 milijonov kreditov. Potrebe rastejo! DANILO PODGORNIK, in- ženir, Tekstilna Preboldi Pn nas nihče ne more dobiti sta- novanja zastonj. Imamo in- terno. varčevanje, ko vsota interesenta doseže četrtino ali tretjino vrednosti stano- vanja, mu svoje primakne podjetje, preostalo pa ban- ka, ker sredstva vročamo. Tako tudi pri stanovanjih v blokih, kateri koristniki po- stanejo etažni lastniki. Letos smo uspešno rešili 52 prime- rov. Socialno ogroženi ne pla- čajo deleža. IVAN KOVAČ, uslužbenec. Tovarna nogavic Polzela: Do pred štirimi leti smo gradili bloke, zadnja leta dajemo kredite individualnim prosil- cem, sedaj bomo prihodnje leto ponovno postavili blok. Probleme borcev smo rešili v celoti, imamo pa še okoli 50 prošenj, vendar bo v pri- hodnje na razpolago več sred- stev, pa, bomo tudi te uspeš- no rešili. Pri vrstnih hišah smo prispevali tudi za ko- munalno ureditev. MARJAN TAMŠE, ključav- ničar, SIP Šempeter: Pri nas smo kombinirali oboje, blo- kovno gradnjo in individual- ne kredite. V glavnem sta- novanjskih problemov nima- mo, rabili bomo le stanova- nja za nove kadre. Za kre- dite dajemo po posebnem pravilniku okoli 30 milijonov na leto. Prosilci za kredite pa so v veliki večini delavci. Višina kreditov se giblje od 2 do 5 milijonov din, odvis- no od pogojev. V posameiznih podjetjih problematiko stanovanj rešu- jejo torej na različne načine. Prav gotovo je primer iz Prebolda dokaj zanimiv, toda učinkovit. Drži pa tudi to, da je med tistimi, ki so dobitniki novih stanovanj oziroma kreditov, večinoma delavci. Iz tega b¿ bilo vsekakor možno delati različne zaključke ... TEKST IN SLIKE: BE^NI STRMČNIK 12. stran NOVI TEDNIK Št. 19 — 11. maj 1972 Kmetijstvo ODKUPNA CENA JE ZVIŠANA — Z UGOTAVLJANJEM TOLŠČE NISO ZADOVOLJ- NI — ALI BODO KMETJE LAHKO PRODALI VSE MLEKO? Odkupna cena mleka se usklajuje s ceno pitanih go- ved. To je nujno, saj mleka primanjkuje vse več in ga je treba veliko uvažati. Lansko zviš-anje odkupne cene se je hitro zgubilo v podražitvah krmil, zato ni prineslo traj- ne, dobre založenosti trga s svežim mlekom in mlečnimi izdelki. Prireje in prodaje pa ni moč pospeševati le z bese- dami. Odkup mleka se ureja, tež- ko pa je reči, da bo kmalu tudi urejen. Z odkupno ceno ne bodo urejene vse stvari, ki so doslej vznemirjale živi- norejce. Minimalna odkupna cena mleka bo enaka po vsej drža- vi. Od 40 par za tolščobno enoto je zvišana na 55 par. Ta naj bi veljala za mleko, ki bo imelo 3,6 odstotka tol- šče. Za mleko z manj ali več tolšče naj bi se v Sloveniji dogovarjali za ceno mlekarne in živinorejci. Treba pa bo biti pošten, da se za takim določilom ne bi skrivale ka- ke pasti. Ugotavljanje tolšče v mle- ku povzroča pri zasebnih ži- vinorejcih veliko negodovanj. Če bi bile cene različne še za tolščobno stopnjo, bi lahko bilo jeze še več. Zaradi nepo- štenega ugotavljanja tolšče in zaradi cene. Ali živinorejci laliko očita- jo mlekarnam nepoštenost? Mariborska mlekarna je ponudila kmetijskim zadru- gam, ki odkupujejo mleko cd kmetov za njo, da lahko v njenem laboratoriju same ugotavljajo tolščo v mleku posameznih prodajalcev. Mnogi bi rekli, da bi bilo nezadovoljstvo živinorejcev, ki prodajajo mleko, odprav- ljeno, če bi storile enako vse mlekarne. Strokovnjaki pa menijo, da ne bi. Kmetijski inšpektor, ki se je zaradi pritožb kmetov vehko ukvar- jal z ugotavljanjem tolšče v mleku, je povedal, da so v vzorcih, ki so bili vzeti iz ene posode ob istem času, t.i go- tovih različne stopnje tolšče. Ugotavljanje torej ni natanč- no. Ali ni možno ali se po- vršnost tako močno odr.aža? Nekateri dokazujejo, da se tudi pri vestnem in poštenem delu lahko pokažejo različne s-topnje tolšče v vzorcih iste- ga mleka, če so vzeti ob raz- ličnem času in na različne načine, npr. z vrha ali z glo- bine. To naj bi bilo opravi- čilo za tiste, ki merijo tol- ščo. živinorejci pa upraviče- no zahtevajo za svoje mleko pošteno plačilo, če je cena določena po tolšči, potem naj tolščo ugotavljajo natančno, če ne morejo, pa naj dolo- čajo ceno drugače. .Noben predlog pa ni tako popoln, da bi zadovoljil vse in odpravil nezaupanje. Ob zvišani odkupni ceni mleka ostane odprto tudi vprašanje, ali bodo mlekarne odkupile vse ponujeno mle- ko. Ponudba mleka se bo go- tovo zvečala, nekatere mle- karne pa že lani niso hotele prevzemati vsega mleka. V nekaterih krajih ga niso zbi- rale ob sobotah ali nedeljah, češ da v nedeljo niso prodale toliko svežega kot aruge dni. Veliko mleka je ostalo v od- ročnih krajih, češ da je" od- voz predrag ali ceste slabe. Dogajalo se je celo, da zbi- ralec s kamionom ni hotel prevzeti mleka v kraju, skozi katerega je peljal, češ da tajn ne more biti zbiralnice. Kje so mlekarne dolžne od- kupovati mleko, tega ne do- loča noben predpis. O tem se bo treba dogovarjati znji- mi. Na dogovarjanja pa bodo močno vplivale razmere na trgu: ponudba mleka in po- vpraševanje po njem, po- vpraševanje po mlečnih iz- delkih in podobno. Z zvišano odkupno ceno mleka še ni urejeno vse. V nekaterih kra- jih ga bo morda še teže pro- dati kot doslej. JOŽE PETEK Občinska gasilska zveza Žalec je pripravila minido nedeljo občinsko tekmovanje gasilskih članskih desetin. Tekmovanja se je udeležilo 22 moških in ena ženska ekipa (iz Prebolda). Najboljši čas je dosegla desetina Iz Prebolda, sledijo pa de- setine iz Kaplje vasi. Gornje vasi, šešč, Žalca itd. Na sliki: Zmagovalna desetina iz Prebolda med vajo. Tekst in foto: T, Tavčar 27 Pomlad tisodopolnega leta 1593, je namenila tudi Elmi, da je napočil čas, ko se bo oddolžila zaobljubi, da bo storila nekaj posebnega. Nič lažjega ni bilo, kakor da je preprosila delovodjo Jurija Stadlerja, da jo vzame s seboj na preigled vojno krajinskih orožarn. Stadler ni bil samo za Emin načrt, še za za- povednika odrejenega pohoda jo je izbral, ker na svoje ljudi se je lahko za- nesel, da ne bodo izdali skrivnosti: ženska načeljuje tako zaupnemu poslu, kakor je strokovni pregled najvažnejših utrdb. Emina nakana, da si ogleda v moški preobleki Vojno krajino, je ostala tudi domačinom prikrita. Kot edi- nega zanesljivega spremljevalca si je izbrala Mihaela Topliška. Bil je sin Matije Topliška, posestnika pri Sv. Trojici v Dobležičah, ki je opravljal v kmečkem puntu službo trobentača pod kapitanom štercem, bil ujet pri št. Petru, zaslišan na najvišjih mestih v Gradcu ter na Dunaju, odkoder se je vmil na svoj dom. Njegov starejši sin Miha je bdi po očetovem vzgledu vešč v rabi orožja, dober jezdec, močan dečko in zanesljiv v vsakem pogledu. V prvi polovici aprila 1593 je odjezdilo krdelo jezdecev iz Lesičine proti Kozjemu. Ema je sedela na konju v lažji popotni moški obleki, kakor so pač bili tedaj oblečeni vitezi. Bilo ji je 40 let, a njena izredno krepka postava, visoka rast, bolj moški glas in sigurnost v sedlu je nikakor ni mogla osumiti, da bi se skrivala za vitezom Pavlom kmečka deklina. Za vse je bila »gospod Pavel« iz Pilštajna, ki vodi strokovne delavce in slovenske govorice nevešče Nemce v ogroženo Vojno krajino. Za jezdeci so ropotali vozovi z raznim orodjem. En voz je čuval Miha Toplišek. Hranil je Emino največjo dragocenost, v Leeičnem za junakinjo izdelano bojno opremo, ki je bila posebnost glede lične izdelave. Treba pomisliti, da so bili tedaj viteški bojevniki oblečeni, pokriti in obuti v že- lezje in jeklo in si je privoščila kaj takega lahko le premožnejša gospoda. Poleg bojne opreme je še bil meč za goljatske roke, ščit, kopje in jekleni lok z zalogo puščic s konicami iz najbolj trdega in trpežnega jekla. Pohod se je pomikal iz Kozjega proti Podsredi, Št. Petru, Bizeljskemu in Brežicam, kjer so počivali. Emin oproda Miha je večkrat pripovedoval po povratku, kako se jim je godilo dobro v Zagrebu in kaj vse so videli ter doživeli v Vojni krajiná. Pilštajn- ski vikar Penič je zabeležil okrog leta 1597 neikaj Toplišekovih spominov, katere navajamo v naslednjem izpopolnjene: »V Zagrebu,« pravijo vikarjeve beležke, »smo bili sprejeti in pozdravljeni od meščanov, duhovščine in vojaštva. S Hrvati se je pogovarjal naš vodja Pavel, Nemci so le jedli in pili med zatrdili, da podobnega gostoljubja, kakor pri Za- grebčanih, ne poznajo nikjer na Nemškem. Ostali smo v lepem Zagrebu več kot teden dni. Zapovedanega dela ni bilo. Gostili so nas, kakor bi nas hoteli opitati. Po- vsod prisrčna vabila na jed ter pijačo, pesem, smeh in zabave pozno v noč. Pustili so nas v Zagrebu, da bi se naj odpočili, sam Bog si ga vedi od česa. Nemci so še lepo zaslužili. PopravljaiU so premožnim Hrvatom bojno opremo, orožje in pritrjevali na z zlatom okrašene pištole kresilne kamneu Iz Zagreba smo odjezdili v Karlovec ob Kolpi, že med potjo smo srečevali Hrvate, ki so nam pravili, da pripravljajo bosanski Turčini onstran Kolpe mogočen napad na Karlovec ali na Sisak. Od Zagreba do Karlovca smo rabili en dan. Karlovec je okrog in okrog z globokim jarkom obdana trdnjava, katero še ščiti reka Kolpa. Mesto je obdano z visokim ter debelim obzidjem, ki je posejan s strelnimi linami in topovi. Jarek smo prekoračili preko mostu in prijezdili v mesto, kjer je le malo navadnih ljudi, pač pa polno vojaštva. Večerjali ter prenočlM smo, po vojaško. Drugi dan so morali naši delavci na delo v skladišča za orožje in na obzidje, da pregledajo topove. V Karlovcu je bilo vse natančno po vojaškem redu in predpisih. Le delaj in delaj, jej skromno in za pijačo pa — voda! Juc- kali smo, ko je zapustil del naših pod Pavlom po desetih dneh Karlovec in smo jo ubrali v našo končno postojanko Sisak, kjer smo si obatali boljše čase, kot med karlovačko Uskoškp soldatesko. Od Karlovca do Siska smo jezdili ob levem bregu Kolpe. Glede desnega so nam zagotavljali tamkajšnji prebivalci, da ni več varen, da ga že ogrožajo manjša krdela turške konjenice. Po enem dnevu ježe smo dospeli v Sisak. Sisak je manjša trdnjava, ki je pozidana na polotoku, katerega tvori Kolpa pred izlivom v Savo. S severa se izliva v Kolpo prav pri Sisku še bolj neenatna Odra. V Sisku so nas sprejeli veliko prijazneje, kot v Karlovcu. Tukaj se nam je godilo bolje že zaradi tega, ker ni bil poveljnik kak nemški ali madžarski general, ampak dva zagrebška kanonika, vrla Hrvata. Po pregledu obzidja in orožarn je pokazal naš Pavel v skladišču za orožje Hrva- tom, kako prelomi z lahkoto konjsko podkev, prestreM s puščico na daljavo viteški oklep in da njegovega zamaha z mečem ne vzdrži nobena roka! Vse je oboževalo Pavlovo moč in izurjenost v rabi orožja. Vodja in oba sisaška povelj- nika so se še dolgo posvetovali. Videl sem na lastne oči, kako sta stisnila oba visoka gospoda gospodu Pavlu hvaležno roko. Opoldne so nam postregli z ime- nitnim kosilom. Obedovali smo pri poveljnikih. Zvečer mi je povedal naš Pavel, da je zaupal svečenikom, da je v resnici vitez Ema, katero veže najsvetejša za- obljuba. Ker sta bila oba gospoda očevidca Emine močd ter spretnosti, sta trdo verjela, da Sisak ne bo padel v turške roke. Tudi po tem razkritju sem prejel od gospodarice povelje, da mora ostati Ema v mojih ustih še tudi za bodočnost Pavel! Dobro, da, predobro se nam je godilo v trdnjavi in to le vse zarada Pavla, ki je osvojil takoj srci poveljnikov, drugih oficirjev, vojaštva in prebivalstva. Do tod sega kronika Mihaela Toplišeka, oprode pilštajnskega viteza Pavla, katero je napisal vikar Met Penič in je ohranjena v latinskem jeziku in v le de- loma čitljivih odlomkih. Gotovo je saupal Penič papirju vse doživljaje sprem- ljevalca Toplišeka do povratka na Pilštajn po obleganju Siska, a so prestali sta- rost več sto left le nekateri stavki in posamezne besede. (Dalje prihodnjič) t. 19 — 11. maj 1972 NOVI TEDNIK 13. sban t eliki in mali Po lekmi pa avtouran Ponedeljkova športni prireditev v celjskem Mestnem parku je bil košarkarski spektakel, ki ga v Celju še dolgo ne bo;no pozaLili. Orgóiiizatorjem in funkcionarjem celjskega košarkarskega kluba gotovo ne bo nikdar žal, da so ljubi- teljem košarke v Ce'ie privabili celotno sovjetsko košarkar- sko reprezentanco, ki je ovenčana z nič koliko olimpijskimi svetovnimi in evropskiiiii naslovi. Če pa s tako ekipo merijo moči domači igralci, je to ne le za gledalce, ampak tudi za celjsko ekipo slednjič velika čast in priznanje. Ne nazad- Пјз tud. izredna prilil a, da se mladi košarkarji marsičesa najčijo od svetovnih mojstrov. V tem smislu je tudi potekala tekma med Sovjetsko zvezo in Celjem. Celjani — okrepljeni z nekaterimi člani ljubljanske Olimpije — so se borili požrtvovalno in prikazali ookajšnjo mero košarkarskega znanja. Sovjetski košarkarji gotovo niso igrali na vso moč, stremeli pa so za lepo in učinkovito igro, ob kateri je uživala tokrat večtisočglava množica prijateljev košarke. Celje : Sovjetska zveza 78:94 (41:48) — Celje: Bassin 12, Tone Sagadin 16, Polanec 8, Jelovac 14. Z Sagadin 4, M. Sagadin 8, Žorga 16, Ramšak, Jerič, Leskovar, Divjak Erjavec — Sovjetska zveza : Krikun 12. Arzamaškov 9, Bolo- šov 2, Kovalenko 15, Dvorni 20, Andrejev 18, Audjejev 18, Zarmuhamedov, Jedeško, Aleksander Bjelov, Sergej Bjelov, Paulauskas. Sodnika Oblak in Pur. Kdo Ih) višji? Borbe i>od koši so vedno ostre. PRIZADEVNI I STRELCI ! Strelska družina »Franja ¡Vrunča« na Gorici pri Sliv- nici je bila ustanovl.)ena leta 1Ш. Iz leta v let« .fe aktiv- nejša in predvsem pt) zaslugi prizadevnega predsednika Al- bina Krofla šteje danes že čez ^ članov. Tekmujejo v raz- nih krajih v okolici in v glav- nem osvajajo prva mesta. Uspehi pa .jih nc uspavajo in zavedajo se, da morajo za Uspešno delo še marsikaj sto- piti. Tako namerava,fo že v 'tpin letu v osnovni šoli usta- noviti pionirski odsek, pove- dati število članstva in skup- ¡По z gasil,skim društvom ure- •liti strelsko dvorano. V ta 'namen so nekaj sredstev že «brali, oi)Ijuhijena pa jim j<' ludi pomoč občinske strelske '•Veze. Oh леИк! prizadevnosti Predsednika in vsega članstva »»••ičakujejii, da jim b«Klo vsi •^rti u.speli. F. S. ŠPORTNE VESTI IZ I SAVINJSKE DOLINE v I. kolu prven&tvenega tekmovanja v drugi reputoliSJtd od- bojkarski ligi so igralci TVD Partizana Šempeter doma premagali ekiipo Ljutomera s 3:2. Sre<;ainje je bilo zelo razl>urljivo. ♦ TVD Partizan Polzela je pripravil prvenstvo Polzele v šahu. Na.stopilo je 13 šahistov. Zmagal je Florjane z 10,5 točke, drugo in tretje mesto si delita Jezernik in Brišnik z 9 to- čkami, i>eto in šesto Pevnik in Vo.šnjak z 8.5 točke itd. Prvi trije so dobili praktične nagrade. * Občinskega prven.stva občine Žalec v kegljanju za posa- meznike se je udel^-ilo fiO kegljačev. Tekmovalci so imeli dva na.stopa. Najboljši je bil čehovin 1813 podrtih kegljev pred Brglezom 1803, Bračunom 179tì, Kunstom 1787, Zago- detom 1782 itd. Tekmovanje je organizirala OZTK Žalec, pripravil pa ga je Kegljaški klub Žalec. * V nadaljevanju tekmovanja v štajerski гокч)апе1п1 ligi so rokometaši Partizana Petrovče doma premagali ekipo Ru- darja iz Velenja s 24:18. Najboljši strelec pri doinačih je bil Klinic 9, pri goetjh pa Silošek s 5 goli, T. TavčaJ^NC;fjr GIMNASTIKA v 2a!cu je bilo minulo nedeljo pionirko prveastvo celj- skega gimnasticnega centra za nižjo stopnjo v vajah na orodju. Udeležile so se ga vrste in posamezniki partizanskih društev Celje mesto, Celje Ctabrje, Store in Slovenske Konjice. Rezultati pionirji: 1. .Slov. Konjice 2. Celje mesto I 267,7; 3. Ko- vinar štore 2tiO,H; pionirke: 1. Celje mesto I 209,5; 2. Gaberje 203,1. Med posame-zjiiki je zmagal Jurak pri pionirjih in Lončarjeva pri pionirkah. M. RUDOLF PLAVANJE Preteklo ntnleljo je bilo v Kranju letošnje člansko republiško prven.stvo v plavanju v zaprtih bazenih, ki so se ga udeležili tudi mladi plavalci celjskega Neptuna. Zaradi bolezni v ekipi ,so nastopili precej okrnjeni, pa kljub temu je bil njihov nastop dokaj uspešen. Med sedmimi ekipami so osvojili 5 mesto prect tr- bovelj.skim Rudarjem in Celulozarjem iz Krškega. Med bolj.šimi rezultati je treba omeniti Mimika, ki je preplaval KM) m prsno v času 1:23,7 1er Bobnovo, ki je preplavala 1(X) m hr)}tno v ča.su 1:30,0. — ed HOKEJ NA TRAVI Igralci Gaberja so v nadaljevanju zvezne lige v hokeju na travi, v skui>ini zahod igrali v netieljo v Zajebu proti povprečni Mladosti. Kljub izenačeni igri pa so podlegli domačinom z mini- malnim reaultatom 0:1 (0:0). NOGOMET Končno smo videli na Glaziji dobj'o igro in zmago domačega moštva Kladivar. V srečanju proti Nafti so domačini pričeli zelo skromno in gostje so že v 22. minuti vodili 2:0. Ko pa se je viUo in je ves drugi polčas deževalo, so se domačini ob odlični igri Koblencerja zbrali in poraz spremenili v zmago. Zapored so imeli številne priložnosti, iz katerih .so Reberšak dvakrat ter Motoh in Kuder zadeli v črno. Omeniti pa je vredno, da so poleg tega imeli še številne priložnosti in so кат šestkrat zadeli vratnico. Končni rezultat .srečanja je 4:3 (0:2). Dobro igro pa ,so to- krat pokazali prav vsi. Posebno pa moramo pohvaliti obe krili — Kudra in Koblencerja. . V conski nogometni ligi je bilo dovolj uspeha za celjske predstavnike. Olimp je zjriagal v gosteh proti Pužinarju 3:1, Kovi- nar prav tako v gosteh proti .Akumulatorju 1:2, Steklar pa je igral neodločeno 0:0 proti Belticih v gosteh. Doma pa sta izgubila Šoštanj in Dravinja. Na razpredelnici je Steklar drugi, Olimp t;retji, Kovinar petom 0:3 (15:17, 9:15, 8:15). Samo v prvem seru smo videli izenač-eno igro, v kaieri so Celjani celo vodili 9:3, in 14:11. Toda to je bilo premalo za končni uspeh. žen.ska vrsta je gasi ila laneäiolet.nega predstavnika Slovenije v zvezm ligi — Maribor. Borba je bila precej izenačena in tehnično na visokem nivoju. Žal pa so domačinke ^ vodstvu 2:0 v setih izpustile igro iz svojih rok in izgubile srečanje z rezultatom 2:3. To ne bi bilo potrebno, če bi domavičnik, Serien in Jager med šeetnajstimi druš- tvi zadela največ krogov — 21,54. Drugi je Maribor 2129 in tretji Kranj 2124. Od Celjanov so osvojili boljša me^ta sledeči strelci: S. Jeram (Ce) 543 , 6. Bre«:ko (Kovinar) .541, 7. Dobovičnik (Ce) 540, 10. Serien (O) 539, 14. Strajher (Tempo) 538, 17. Dec'iman (Kovinai') 53.S, 20. Jäger (Ce) 532 krop-a. Ш * Koncem tedna oíipotujela v Novi Sad kot člana republišlie re- prezentance kar dva C.eljana. Tone Ja^er bo tekmoval v malo- kaliberski precizni in .standardni pu.ški, .Tože Tr/an pa v pištolah. Sle<'nji je na igrah v Bolgariji poetavil nov republiški rekord v pištoli proste iKbire. CELJSKA NOGOMETNA PODZVEZA v nadalje\'anju prvensrt veaiega tekmovanja v celj.ski nogc«neiJi1 podzvezi .so bili dosežeaii Lile rezultati: I. skupina: Šmartno : Vojnik 2:1, Senovo — Žalec 2:2, Opekar — Celulozar 4:2, Osan- karica — Straža .5:1, Papimičii — Ljubno 2:3, Na lestvici rodi Šmartno. Rezultati II. skupine: Gotovlje — Polzela 5:1, Šmartno B — Boč 1:2, Pivovar — Pomiiva 3:4, OpU)t«ica — Steklar B 4:1. Na )««*vicó wxli P«nikva. T. TAVČAB 14. stran NOVI TEDNIK Št. 19 — 11. maj 1972 Srečanje Kot nepričaJcovano daiilo so se tistega popoldneva pri- kradli skozi sivo kopreno svinčenih oblakov prvi sonč- ni žarki in zableščala se je dolina ob Savinji v svojem •polnem ma s :em žaru. Ne- verjetno_ kako je nepričako- ^■año sonce vplivalo tudi na ljudi. Kot bi dreznil v mrav- ljišča, so pcstopali pred hi- šami in zrli v nebo, v raz- močena polja in be=edovali o zaostalih delih. . . VILKO MAJERHOLD, šo- fer, avtomehanik, gostinec in še kaj^ me je že pričakoval, s?.j sva se že nekajkrat do- govorila, da bova, ko si bo .odtrgal nekoliko časa, pose- dla za mizo, da mi pove kaj zanimivega iz svojega bogate- ga življenja. »Dober din, Vil.io« ga po- zdravim in hkrati pobaram^ če ima kaj domačih salam. V mislih sem že videl lep na- rezek, kajti res je, kar je res, čez Gornjesavinjske salame ga ni, da o želodcu seveda ne govorimo. »Salame, žal^ teh pa nima- mo, ker mi je pes ušel v shrambo in je vse požrl.« mi 'je hudomušno odvrnil Vilko. Tudi to je ena plat njegove- ga življenja. Poln humorja in dobre volje, vendar pri- pravl en za šalo, za potegav- ščino in v=e, kar zraven so- di. »Se ti ne zdi_ da bi bilo koristneje, če bi kaj napisal o lepotah naše doline, o Mat- _ kovem kotu, o vsem^ kar je ' tam lepega, kot pa da bi pi- sal o rneni Hudomu neži se bodo samo smejali . . .« me je z";čel prepričevati, ko sem '.pripravljal b;le?ko in silil vanj s prvimi vpra anji. »Le počaiSi prijatelj. Najprej je treba nekaj zagrizn'ti, malo zaliti^ šele nato se dela. In tako bova tudi storila, kakšen konec s'^are salame bomo pa tudi še ra'-li, druga'e bomo pa ž=lofC-i nare al:.« Tako sva tudi storila in priznati moram, da sem že jedel dober savinjski želodec, tako dobrega pa že dolgo ne. Izkoristil sem priliko in hitro gavprašam: »Vilko, tu v šen'jan.7U imaš gostilno, v Matkovem kotu ï>en£ion, ki SI je že pridobil svoj slove? tudi preko me a naše domovine. Koliko si kaj pripravil želodcev za letošnjo sezono?« ga vprašam. »Veš, takole se bova zme- nilt. O šitevilk-ah ne bova nič govorila, če nočeš, da mi fi- nancarja spraviš na glavo. Zapišeš pa lahko, da sem jih pripravil toliko, da jih za gvišno ne bo zmanjkalo ne tu in ne v MatkoA^em kotu,« se je odrezal in takoj pri- stavil, da je tisto o financer- jih le zgolj šala. »Tod si doma, iz teh krajev, povej mi kaj o svoji mlado- sti, o dcsedanjem življenju,« ga povprašam, ko si nataka kozarec piva in me zre preko mize. »Pri hiši nas je bilo P€t. Razkropili smo se po svetu, jaz sem končno ostal doma. Izučil sem se avtomehaničar- ske stroke in ob okupaciji sva z bratom zbežala pred gesta- pom v Avstrijo. Tu so me mobilizirali in pod pretvezo poslali v Rusip. Polnih 22 mesecev sem prevažal tovor- njak po ruslüh cestah, ko sem januarja 1944 dobil do- pust, ki pa ga nisem utegnil izkoristiti, ker sem takoj, ko sem priïèl domov od'el v par t'zane. De'al sem ra TV liniji, stanica 22 in tu usta- novil še krojaško ter čevljar- sko delavnico in ptiškamo. Po končani vojni sem bil ne- kaj časa na komandi mesta v Celju, kot šofer, nato pa sem se demobiliziral in se vrnil domov.« »Ali nisi nekaj časa vozil tudi avtobus?« ga prekinem. »Da, toda le nekaj mesecev. Pomagal sem Pavelnu Urhu iz Solčave. Nato sem odprl svo- jo delavnico. Leta 1955 pa sem vse to obesil na klin in sem odprl gostilno. Imam namreč tudi štiriletno gostinsko šo- lo.« »Brez zamere, Vilko, toda govorice se širijo o tebi in še nekom, glede neke čudne vožnje v Mariboru. Kaj je bi- lo s tem?« ga pobaram, če- prav sem štorijo že pyoznal, povedala mi jo je žena, toda želel sem, da mi jo poncfvi. »Ja, fant nioj, to je bila pa štorija in pol. UstanovUi smo društvo šoferjev in avtomeha- niko\- in kmalu smo organi- zirali izlet v Maribor. To je bil velik dogodek. Danes je seveda drugače. Kdo bi pa še šel v Maribor na izlet? Hodi- mo ti mi takole po »totem Maribori«, ko naenkrat za- gledamo na glavnem trgu praznega fijakarja. S kolegom, Ivanom Plescem iz Ljubnega se spogledava in že sva sede- la na kočiji. Plesec spredaj, poleg voznika, jaz pa zadaj. Krenili smo po trgu in ker nisem imel kaj početi, sem vstal in pričel mahati ljudem po pločnikih. Saj veš, tako, kot to delajo državniki v od- orMh avtomobilih. In glej ga šmeiita, ko smo jo drugič mahali čez glavni trg, je bilo tod že polno radovednežev, ki so stiskali glave in se verjet- no spraševali, le kdo bi to mogel biti. Jaz jih pozdrav- ljam naproj, oni mi odzdrav- lja jo, kar mi naenkrat šine v glavo misel, da bo treba fijakarja tudi plačati. Hitro skočim z voza, se pomešam med ljudi na pločniku in opa zujem, kako je Plesec pot lepo nadaljeval, ne da bi ve- del, da mene ni več zadaj. Ko sta čez čas zopet privozila mimo, me je opazil med ljud- mi. Velel, je ustaviti in nato se je pričelo pregovarjanje - o plačilu seveda. Zbralo pa se je tudi nekaj naših sotovari- šev in pričeli so slikati, da bi se ohranil spomin na to ve- liko »furo«. Pa ti opazi koči- iaž kolege, kako slikajo in kar naenkrat pravi, da m tre- ba nič plačati, ker so vse to sedaj slikali novinarji in bo to objavljeno, to pa je zanj naj- večja reklama. Vzravnal se je na prednjem sedežu in pognal pretegnjeno kljuse . . . E, pri- jatelj moj, to ti je bilo sme- ha.« »Vidiš, kako vse prav pride in slika bo pa le prišla v ča- sopis, čeprav po več kot dvaj- setih letih Sicer pa pustiva o, Vilko vsi ljudje vedio, da si pravzaprav strasten zbira- lec korenin in drugih predme- tov in narave. Kako jes tem?« »To je pa zopet nekaj dru- gega. Veš, mnogi so že prišli k meni, češ prodaj mi to ali ono figurico, vidiš, pa jih ne prodajam. Ne zbiram jih za- radi tega. V vsaki stvari v naravi je nekaj lepega, samo pravilno je treba pogledati. Spočetka ljudje nič ne vidi- jo, ko pa jim neko korenino pravilno obmeš, pa opazijo figurico. No da, včasih tudi nož opravi svoje, ko je treba tu in tam malo odrezati. Ose- bno sem prepričan, da narava v nedrjih krije prav take le- pote, kot jih ustvarja na po- vršju. Le odkriti jih je treba, treba je znati gledati. Povsod okoli nas je toliko lepot, pa jih ljudje žal vse manj vidi- jo. Veliko sem tega že zbral, samo časa nimam to je" pro- blem. Sicer pa pridi pogledat,« me je povabil v sobo. Res je kaj vide'i! Takole so sredi Glavnega trga v Mariboru »glihali« za pla- čilo krožne vožnje po Mariboru. Mortii s kravato je VILKO VTA.IERHOLD. Vilko s »kozorogovimi« rogovi, seveda ne pravimi, temveč je to le ena izmed naštetili korenin, ki jih zbira. »V Matkovem kotu imaš manjši penzion. Kakšne imaš načrte v zvezi s tem. Boš ob- jekt še naprej razvijal?« me zanima. »Zaenkrat sem kočico malo razširil, uredil nove sanitari- je. Razpolagam s 23 postelja- mi, v načrtu pa imam dvoje stvari: najprej bom usposobil igrišče za male športe. Splani- rano je že. Ljudje se morajo ukvarjati tudi s tem. Poleg tega pa lahko zapišeš še to, da bom za gvi,šno zgradil tudi manjši bazen, da se bedo gostje lahko kopali. Sicer pa je tako. Tam gori v planini je tako lepo m tja zahajajo taki gosti, ki vedo, zakaj so tja prišli. Jaz pa poskrbim še za to, da so solidno in hitro postreženi. Z junijem, ko bo- mo stalno odprli, bo vše za- sedeno, saj je že mnogo stal- nih obiskovalcev, ki pri meni tam gori v planini prežive ркз nekaj dni zasluženega počitka. Ni ga lepšega kraja, kot je Matkov kot, to ti povem!« je pristavil in segel po zalogaju visokega krvha, ki ,ga menda neče ljubenski pek. Odličen je! še sva besedovala o tem in onem, pa . samo to, po tem ne vidim razloga, da tvo.i dečko ne hf smel spregovori- ti ,še z dnisfinii dekleti. Re cppta za ljubezen ti ne mo rem dati in storila bi na tvo- ieni mpstii tisto, kar praviš ti. da np morpš, pokazala hi fantu hrbet. ČP mu ie kaj dn tpbp. ho že našpl rta se ti snet približa. Pa še en?, mise' mi roji po glavi. Rol.je je da pusti- jo otrobi igro z vžisialicami pri mini! Nata.ša NEPRIJETEN ZADAH Všeč so mi vaši odgovori v rubriki Med štirimi očmi, za- to sem se cx?ločil, da vas povprašam za nasvet, Star sem dvajset let. Moja nadloga je neprijeten vonj iz ust. Tega do nedavna nisem imel. Hodil sem že m še hodim k zobozdravniku, pa tudi po umivanju zob ni naj- najboljše. Zanima me, če mo- ram k zdravniku, ali pa lahko v lekarmi dobim kakšno reč. Morda sem bolan na pljučih, vendar to izključujem, ker me ni nikoli bolelo v prsih. Ustni zadah me moti tudi zato. ker se ne upam pribli- žati dekletom, Marjan líra'ri Mar.ia!!. jaz bi svo.je kcnake na tv«)- jem mestu usmeril k zdravni- ku. še prej pa hi povpra- šal zobozdravnika, če ga res »bisku.ieš. ali .¡e z zobmi vse v redu. potem pa bi sel k splošnemu zdravniku. Lahko so vzroki globlji, pa se ni za igrati. Kar misli?n si. da je s tako na ".'ogo težko misliti na dekleta, zalo éimpre.i odi- di po nasvet ali na pregled k zdravniku. Ui ti bo na.jbolj natančno povedal in odkril vzrok za neiiri.jetni zadali iz ust. 1?<>г ZAVEZANA MLADOST Naj se v našem kramljanju o modi kdo ne ustraši, da mislimo mladost izriniti iz naših cest ali jo uokviriti v poškrobljenost visoko zapr- tih oblek. Tako smo zapisali v naslovu zato. ker je danes kravata, zavezana pod vratom eden izmed zadnjih krikov mode za mlade. Zato le po- gumno sezite po njej vse ti- ste, ki odraščate v drugo de setletje, pa tudi tistim prisoji, ki so se rosnih let že otresle. Odvisno je od tega. kako si kravato zavežemo in kakšno izberemo, če bo zelo pisana, bo pristajala bolj mladim, če pa bo enobarvna, bo strož- ja in primerna tudi za starej- še državljanke. Izredno lepa je kombinacija modrega kom- pleta in rdeče kravate, ki je lahko narejena iz različnih materialov. če prevladuje lahko blago, si ne smemo za- vezati volnene kravate, ki bo delovala izredno togo in tež- ko, Zapomnite si pravilo — k lahkemu kompletu lahko kravato, k volnenemu iz kom- pakt nej,šega blaga. Naj zafrfo- ta po zraku ali pa se vleže po prsih. Pogumno torej sezimo po novi modni muhi, ki nas dela tako ijubke ¡n koketira m-alo z moškimi! KROŽNA PLEŠAVOST i*ri krožni plešavosti začno lasije na enem ali več mestih hkrati izpadati v obliki ostro začrtanega kroga. Koža na teh mestih navadno ni vneta. Vzroki za to obliko kožne bo- lezni so različni in do danes ,se ne popolnoma razjasnjen;, motnje v živčnem m hormo- nalnam sistemu, dedno nag- njenje, kronična vneta žari šča in podobno. Ugotovljeno je, da duševne motnje lahko ta pojav sprožijo in poslabša- jo. Pri kronični obliki krožne plešavosti lahko pride tudi do na«:tanka poix>lne o'eše Zdra vila in nego bo tudi tu dolo čil zdravnik specialist, sami pa boimo pomagali z brezhib no higieno in utrjevanjem la si.šča če zgodaj ugotovimo krožno plešavost in pravot'as- no obiščemo zdravnika, lahlö že po nekaj mesecih la-^išči ozdravimo, SEBOREIČNI PRHLJAJ Seboreićni prhljaj je rn<> nja v zaroženevanju kožr< po-zrhnjice. Beìkaste, sulie skice se kopičijo na lasiščfi odstranjujemo pa jih s če.s2 njem ali praskanjem. Pogost*' se suhemu prhljaju pridniü še lojavica — pretirano dpK* vanje lojnic, Luskice pos; «f jo mastne, rumenkaste, L;i-sj< so mastni, premočno izpadi jo. lasišče srbi. V večin; merov je treba ?;draviti z tamini, pravilno prehrano > pravilno nežio ¡asišča. Oblog* lasišča z zmesjo ricinus« žvepla in olja lahko 7,elo it" magajo, če so stalne in ^ obenem odstranjujemo tiKi notranje vzroke. Lase pererP z O'jnim šamponom ali katrs novim in žveplovim miloi" Žveplo rahlja in odpravV porozeneUxst m učinkuje razkužilo proti morebitni!" zunanjim povzroi-iteljem si šča nikakor ne smemo di^ žiti s praskanjem aH drgni' niem. Masiramo le s pi^*^ skom in premikaniem k07e BOZA MLAIvA" St. 19 — 11. maj 1972 NOVI TEDNIK 15. stran KOSMKT — Rusorska klisura Avtonomna pokrajina Kosovo SVINČENA UTEŽ NA JUGOSLOVANSKI LESTVICI RAZVOJA Ko je govor o nerazvitih predelih Jugoslavije in njihovih problemih, se Kosovo vedno odvaja, ker je jugoslo- \/anska skupnost spoznala, da nerazvitost te pokrajine pomeni svinčeno utež celotnemu razvoju in da bo jutri še huje, če se razlike v razvitosti ne bodo zmanjševale. Z osmimi zaposlenimi na tisoč prebivalcev, s komaj rretjino poprečnega jugoslovanskega narodnega dohodka la prebivalca, zavzema Kosovo nesporno zadnje mesto na tabeli nerazvitosti. Če je potrebno navesti tudi priner prednjačenja pred ostalimi, potem je to naravni pri- -asttk prebivalstva, ki je na prvem mestu v Evropi, odstotek nepismenih in nezaposlenih. Zakaj je Kosovo takšno, kot je? Ni prostora za a- nalizo zgodovinskih in so- cioloških dejstev. Pred 25 leti, ko je bil v Jugoslaviji sprejet prvi petletni načrt, je znašal narodni dohodek na Kosovu 52 o/o tedanje- ga zveznega poprečja. De- iet let kasneje se je zmanj- šal na 42 o/o, čez dvajset let na 36 o n, danes pa znaša narodni dohodek na prebivalca na Kosovu ko- maj še 31 o/o zveznega po- prečja. To je vsekakor po- sledica skromnih investi- cij, kar pomeni ttidi po- časnejšo preobrazbo pre- bivalstva. STerazvitost prinaša težave. Medtem, ko porast prebi- valstva zahteva odpiranje vedno več novih delovnih mest, razmere gospodar- stva na Kosovu zahtevajo investicijska vlaganja v bazično industrijo, v ka- teri je vsako delovno me- sto izredno drago. Poseb- no karakteristična ^е e- nergetika. V to Je skon- :entriran precejšen del sredstev. V preteklih petih letih je vsako novo delov- no mesto na Kosovu stalo za 62 odst. več, kot je zvezno poprečje. Da bi bile težave še večje, so cene glavnih proizvodov kosovske industrije ma- ksimirane. Tu gre za svinec, cink, električno energijo in umetna gno- jila. Industrijski obrati nave- denih panog so bili zgra- jeni s krediti na kratke odplačilne roke in z vi- sokimi obrestnimi mera- mi. Posledica tega je tri- krat večja prezadolženost tosovskega gospodarstva v primerjavi z zveznim po- prečjem. Tako opisani problemi Avtonomne pokrajine Ko- sovo, nakazujejo poti na- daljnjega razvoja. Osnovni cilj je, da bi dosegli 420 dolarjev narodnega dohod- ka na prebivalca. Za celot- no Jugoslavijo je predvi- deno, da naj bi leta 1975 dosegli 1.000 dolarjev na- rodnega dohodka. Ambi- cije Kosova s 420 dolarji bi pomenile, da se pomak- le odnos v doseganju zvez- nega poprečja od sedanjih 31 na 42 odst. Prvo leto planiranega obdobja je mimo, Kosovo pa se ne približuje cilju . .. KAKO VENDARLE DOSEČI 420 DOLARJEV? Republike so se sporazu- mele o ukrepih za hitrej- ši razvoj Kosova v pri- merjavi z ostalimi nerazvi- timi območji v Jugosla- viji. Glede na to naj bi bilo v Kosovo do leta 1975 investiranih 14 milijard di- narjev, kar bi bilo trikrat več kot v preteklem pet- letnem obdobju. Investira- li naj bi v glavnem v pre- delovalno industrijo. Za nova vlaganja v pro- izvodnjo surovin, za kar pokrajina neposredno ni zainteresirana, pa bi se morali dogovarjati z in- dustrijo v ostalih delih Ju- goslavije, ki te surovine potrebuje. Med pomemb- ne akciie je treba vseka- kor prišteti hidrosistem Ibar—Lepenac. ki bo od- pravil nomanikanje vode v vzhodnem delu pokra- jine. NA.IPRFJ »MALO KOSOVO« Kosovo je komaj prešlo predindustriisko fazo raz- voja. Vendar bo leta 1975, io bi se pokrajina do neke mere približala bolj raz- vitim predelom države, na Kosovu živelo še vedno 55 odst. kmečkega prebi- valstva. Doslej največji gospodar- ski uspeh pokrajine je ne- dvomno izkoriščanje ligni- ta. svinca in cinka — glav- nih kosovskih surovin. S tem so položeni temelji predelovalni industriji. To pa še ne pomeni, da bi .se lahko že doslej bi- stveno spremenila social- na struktura prebivalstva, saj je od milijon 200 tisoč prebivalcev pokrajine za- poslenih komaj 70 tisoč ljudi. Metalurško-kemični kom- binat »Trepča« je sicer po- memben za industrializa- cijo pokrajine, toda ta kombinat stagnira. V pre- teklih petih letih so neko- liko modernizirali posa- mezne rudnike. Kombinat »Trepča«, ki ima vsega 20 obratov v Srbiji in v Črni gori, zaposluje 12 tisoč de- lavcev. Drugi pomembnej- ši dosežek je rudarsko- energetsko—kemični kom- binat »Kosovo« v Obiliču pri Prištini, ki izkorišča velikanske zaloge lignita za proizvodnjo električne energije, industrijskega plina in oglja, kmalu pa bodo pričeli proizvajati tu- di azotna gnojila. Ko bo zgrajena peta termoelek- trarna s kapaciteto 200 megavatuv, uo zaključen takoimenuvani kompleks »Malo Kosovo« in na vrsto pride »Veliko Kosovo«. Od Obilica do Skopja je speljan plinovod, gradijo pa ga tudi proti Kosovski Mitrovici, v načrtu pa je še plinovod proti Nišu. V nerazviti občini Glogo- vac bodo v treh letih zgra- dili topilnico niklja. Re- zerve te rude računajo na 24 milijonov ton, ponu- ja pa se površinski odkop. Prva tekstilna tovarna na Kosovu je bombažna pre- dilnica v Prištini, ki suro- vine izključno uvaža, svoje izdelke pa izvaža, pri če- mer pa navezuje stike tudi z domačimi potrošniki oombažnega prediva. Ome- niti je še vredno industri- jo sintetičnih vlaken v Pri- zrenu^ ki je imela precejš- nje težave. Ko pa se je preusmerila na proizvod- njo poliestra, so so razme- re močno izboljšale. ČLOVEŠKI VIDIK INDUSTRIALI- ZACIJE Uvajanje industrije na ta- ko zaostalem območju, kot je Kosovo, je po pravilu izredno dolgotrajno tudi v takšnih tovarnah, ki so vključene v podobne indu- strijske gigante kot je »Crvena zastava« ali niška Elektronska industrija. Karakterističen je primer pečke tovarne avtomobil- skih delov, v kateri so morali uvesti prisilno u- pravo, da bi proizvodnja normalno stekla. To je tovarna, ki izdeluje sedeže in zadnje obloge za Fiat 1300 in 125 PZ. V tovarni se postopoma usmerjajo tudi na izdelovanje delov za tovornjake znamke fiat in OHM. NAJPREJ ODZIV V SRBIJI Kar zadeva sodelovanje večjih jugoslovanskih to- varn z gospodarstvom Ko- sova, je potrebno poudari- ti, da je bil prvi odziv / tovarnah ožjega območja Srbije. Elektronska indu- strija Niš ima že nekaj let obrat v Uroševcu, gra- dijo pa manjšo tovarno elektromotorjev in likal- nikov. Smederevska žele- zarna gradi v Uroševcu .tovarno šivnih jeklenih cevi, medtem ko ima beo- grajski »Intereksport« v Prištini tovarno zidnih ta- pet. »Prva petletka« iz Tr- stenika je že pred sedmi- mi leti odstopila proizvod- ijo hidravličnih amortizer- jev Prištini. Tovarna se dobro razvija in sodeluje tudi z velenjskim »Gore- njem« . Čeprav so vse omenjen tovarne grajene v glavnem s sredstvi Avtonomne po- krajine Kosovo, je pome- nilo vključevanje v dobro razvite delovne organiza- cije hitrejše osvajanje teh nologije in organizacije de- la. To je vsekakor pomoč Kosovu, pričakovati pa je, da bo v bodoče vse večji priliv kapitala v to pokra- jino. Računajo predvsem na partnerje za svinec, cink, nikelj in električno energijo. Kosovo razpolaga tudi z dvema centroma za raz- voj zimskega turizma. To je na šari in na Prokle- tijah. Ob vsem tem bi moralo iosovsko gospodarstvo let- no povečevati produktiv- nost dela za 8 do 9 »o, da bi stopili v korak z o- stalimi in da bi dosegli tistih, danes še ne doseg- ljivih 420 dolarjev narod- nega dohodka na prebival- ca. TEODOR BRUDAR le. stran NOVI TEDNIK St. 19 — 11. maj 197} Ciril Spindler Celje je v avstrijskih ča- sih slovelo kot izredno čisto mesto. Kako ne bi, ko pa je po njegovi glavni ulici, takrat imenovani Dunaj- ska cesta, iz dnem v dan vihtel brezovko visok možak, ki mu nismo ve deli pravega priimka^ am- pak smo ga klicali le z Rsk. Hudomušneži so tr- dili, da se ga je vzdevek prijel, ko .S") rr>y nekoč za- nevarno poč le hlače pa je reklo rsk. Tega mo- žakar- ni rad slišal, touu celjski paglavci, ki sem med njih sodil tudi sam, smo ga radi dražili z rskom. Seveda smo mo- rali z eno nogo biti pri- pravljeni na beg. Kogar je dohitel, ga je postero oplazil s svojo metlo. To pa m bil mačji kašolr saj je mož v višino meril bli- ^.U dva ГП'^*Г ' -nr-■IV o- ke pa so bile silovite kot pri Martinu Krpanu. Rsk je bil poleg Tina Ukija^ tega celjskega Kr- javlja, najpopularnejši celjski original. Tina Uki ja je prekašal le po svoji dobrodušnosti. Za krajcar ti je zaukal tako glasno, da je bilo veselje. Galeri- ja posebnežev pa ne bi bi- la popolna, če se ne bi spomnili malega Italijana, ki smo mu pravili Napo- litanec. Ali je bil res do- ma iz ■ Napolija, ne цет; toda harmoniko je ob ve- čerih igral tako ganljivo, da je utihnil žabji zbor v Koprivnici. Ko me je pozneje živ- IjeiLjEkü pot sanesla po svetu, sem povsod sreča- val posebneže ki so za- bavali staro in mlado. ■Mea njimi se üo^p ■ оЛ likuje »Sarajlija«, imena- van Ludi Nikola. Po sa- rajevskih uLicah in loka- lih je doinfi 'etn stresal politične zbadljivke, ki so se jim vsi smejali. Tudi oblasti mu niso prišle do živega, ker je pač Nikola veljal za »pameino buda- lo«. Pravili so, da je ne- koč ustavil vlak na od- prti progi in začudenemu vlakovodji dopovedoval, da lokomotivi manjka fes. V tistem času je bil pro- metni minister Mehmed Spaho. lil menda mr :>o- noči ni snel fesa (samo ko je potoval v Atatiirko- vo Turčijo). Po nemški za- sedbi Sarajeva je Nikola na mostu čez Miljacko us- tavil nemškega pc-dofxir- ja na motociklu, češ, nje- ga lahko ustavita samo on in Stalin. Bilo le to po bit- ki pred Mokvo. Toda Ne- mec ni bil dovzeten za takšne >yvice«. Pograbil je Nikolo in ga vrgel v reko. V mrzlih valovih Miljac- ke se je Nikola prehladi! in umrl. Baje so mu mno- žice priredile pogreb, ka- kršnega dotlej niso pom- nili. Ne vem, kdaj je umrl Rsk. Toda spomin nanj se mi je zagrebel v dušo zaradi moralne lekcije, ki sem jo prejel v rani mla- dosti. Bilo mi je osem ali de- vet let. Nisem mogel mi- mo pometača, da ga ne bi dražil z »Rskom«. Dogodi- lo pa se je, da me je ne- koč mamika poslala po pivo. Toda izgubil sem spotoma desetico in si ni- sem upal staršem pred oči. Glasno sem jokal in nisem sprva niti opazil, da stoji pred menoj strašni Rsk. Ljubeznivo me je po- vprašal, zakaj tako bridko jočem. Ko sem mu jeclja- je povedal o svoji nesreči, sem Se mu zasmilil. Brez besed je potegnil iz žepa desetico in mi jo stisnil v roko. Bilo me je sram in imel sem težko vest, ker sem ga tolikokrat izzival z »Rskom«. Postalo mi je jasno, da ima ta preprosti pometač plemenito dušo. Vedel sem tudi, da je reven kot cerkvena miš in da mu moram denar vrniti, če- prav on tega ni zahteval. Toda nisem imel moči da bi to staršem povedal. Skrivaj sem izmaknil de- setico iz hranilnega nabi- ralnika in jo vrnil pome- taču. Zavedal sem se, da je eno zlo dejanje rodilo drugo, toda vendarle sem v svoji mladi glavi sodil, da sem г manjšim zlom popravil večje. Danes vem, da nisem ravnal prav. Toda po toči je prepozno zvoniti. Vendar pa je plemenito Rskovo dejanje v meni pobudilo zavest, da je tu- di tak skromen delavec vreden spoštovanja. St. 19 — 11. maj 1972 NOVI TEDNIK 17. stran Çorenje grečanja predstavnikov ko- operantskih podjetij tovarne ^podinjske opreme Gorenje ; Velenju postajajo tradicio- ijina in ne samo formalna, ye za srečanje velike druži- le, kot ta dogodek radi ime- (jjejo. Po navadi je enkrat ^ leto v Velenju zberejo naj- ^ejši predstavniki tistih ugoslovanskih kolektivov — gji pa je več kot sto —, ki lodelujejo v proizvodnem ^gramu Gorenja, ki z več- ^ai аМ manjšimi deli poma-, џјо pri proizvodnji tistih iz- jelkov bele tehnike, ki se po- kern kot gospodinjski aparati ;seh vrst uveljavljajo doma ¡5 na tujem. Zadnje takšno srečanje ve- Ijce družine Gorenja je bilo f torek. Ko so si gostje oziro- Bia predstavniki ' kooperant- ^üi podjetij ogledali nove bale — od zadnjega srečanja se je veliko spremenilo —, so se setali na razgovoru, ki je osvetlil ne samo današnji po- ložaj velikega kolektiva v ju- goslovanskem prostoru, mar- več tudi številne probleme in naloge. Uveljavitev gospodinjskih aparatov Gorenja . na dioma- čem in tujem trgu je uspeh celotne družine, zato je nuj- no, da vsi njeni člani deluje- jo sinhrono, da se vsak zase m vsi stkupao borijo za bolj- šo proizvodnjo, manjše stro- ške, za kvaliteto itd. Srečanje kooperantov Go- renja je uspelo in znova potr- dilo, da gre za kolektiv, ki ima močno jugoslovansko obeleži) e, saj se proizvcxini procesi za gospodinjske apa- rate ne odvijajo samo v Ve- lenju, marveč še v mnogih drugih krajih, v mnogih dru- gáh republikah. MB AKTIVNA MLADINA z akcijami v počastitev me- seca mladosti smo v Konjicah začeli že 27. aprila. Takrat se je skupina mladincev odprand- la na pohod po poteh IV. di- vizije. Med potjo so na gro- bovih talcev v Prankolovem položili vence. Na sam predvečer praznika dela smo se zbirali ob kreso- vih. V Konjicah smo zakurili dva, kresovanje pa so pripra- vili aktivi ZM tudi v Vitanju, Zrečah, Ločah, žičah in Te- panju. Pozabili tudi nismo na športno aktivnost. Ekipe mla- dinskih aktivov delovnih or- ganizacij in terenskih aktivov se bodo 14. maja pomerile na oriefftaeijskem pohodu, ki ga organiziramo že drugič z že- ljo, da bi poslal tradicionalen. Med 15. in 21. majem bomo imeh si\fOj teden kulture, ker kvalitetnih kulturnih priredi- tev pogrešamo. Zato je občin- ski komite ZMS namenil del sredstev tudi v ta namen. Vsako leto imamo v tem ča- su tudi sprejem pionirjev v ZM. Letos se bomo vrnili k že preizkušeni obliki sprejema na posameznih osnovnih šo- lah. Na predavanjih bomo kandidate seznanili z zgodo- vinskim razvojem mladinske organizacije in se dogovorili za sodelovanje v naslednjem letu. 25. maja popoldne bo imel ObK ZMS ob prisotnosti vseh družbeno političnih organiza- cij svojo svečano sejo. Pode- lili bomo nagrade ljudem, ki imajo zasluge pri delu z mla- dino, Titu pa bomo poslali čestitke ob njegovem rojst- nem dnevu. Marina Tavčar Velenje Na ploščadi pred kulturnim domom v Velenju so se v nedeljo pomerile ekipe prve pomoči. Pokrovitelj tekmovanja je bil obcinsïd sindikalni svet, organizator pa občinski odbor RK in oddelek za narodno obrambo pri občinski skupščini, že tretjič po vrsti je zmagala ekipa Polipexa, drugo mesto je zasedla ekipa RK Velenje, tretje pa krajevna skupnost šoštanj. Med osnovnošolskimi ekipami je zmagala ekipa iz šole Gustava êiliha, sledila pa je eStipa iz šole Miha Pintarja-Toleda. Dve ekipi prve pomoči sta sodelovali tudi na vaji teritorialne enote, ki je bila istočasno v okolici Velenja in Šoštanja. ÎÎ. Miinar 18. stran NOVI TEDNIK Št. 19 — 11. maj 1972 19 — 11. maj 1972 NOVI TEDNIK 19. stran Večtisočglava množica je v ponedeljek- v Mestnem parku pozdravila košarkarje Sovjetske zveze. Del ekipe vidim,o v ospredju. Foto: T.Tavčar Takole je končal svojo vožnjo voznik fička v ponedeljek dopoldne, ko se je prevrnil v jarek ob cesti med Teharji in štorami. Foto: B, Strmčnii Kdor v Jurkloštru pozna Borinovega Miho — pa nI tistega, ki ga ne bi poznal — dobro ve, da je Miha iz Lahovega grabna, star mlinar tega kraja. In ne samo to. Malokdo se je v tistih krajih ženil, pa da mu ni Miha s svojo harmoniko na ohcetl tolažil srbečih peta ... Do Mihe me je pripeljal njegov nečak Jože. Ko зта .ss vozila рк) divji, a ro- mantični soteski proti Jur- kloštru, se je Jože najbolj bal tega, da bi bil stric morda kaj bolan in ga ne bi našla dobrè volje. Ko sem malo za tem stisnil še krepko roko že sedem- desetletnemu Mihi, se mi je zdelo, da prav¿a.prav ne more biti nikoli slabe vo- lje. Med pogovorom ob do- bri kapljici in domačih klobasah je sam večkrat zatrdil, da se pač hudi ča- si pozabijo, lepi pa dajo človeku živeti. Pred devec-ciesetimá leti je prišel iz Vidma iz Ita- lije v Jurklošter Borinov Janez. Bil je delavec. Po- ročil se je z Laharnerjevo Amalijo in tako sta živela pet let v trdem delu. Pa se je s ponarejenimi do- kumenti odpravil nekega dne v Nemčijo in je bil tam dve leti za knapa. Ko se je vrnil, je imel toliko denarja, da je v Jurklo- štru kupil 10 ha gozda. Tega je malo skrčil, da je dobil nekaj zemlje in pro- stor za hišo in hlev. V tej hiši smo zdaj sedeli in v njej se je 1903. rodi) Miha. Borinov Janez je bil namreč Müiov oče. V družini je bilo deset otrok, Miha je bil sedmi, življe- nje je bilo težko in tako se je Mihov oče odločil, da bo postavil mlin. Ob vodi je bila prva žaga v Jurklošiiru in točno na ti- stem mestu so postavili mlin. Na zimaj kaže dve veliki kolesi in streha je К.Г1Ш s skodlami ali kakor pravijo v teh krajih — s štiklami. Miha jih je rav- no pred časom naredil o- sem tisoč in slovi daleč naokoli kot izvrsten izde- lovalec />št.iklov«. Ko je bi- lo Ivlihi 16 let, se je učil mlinariti ,kajti oče ni bil kako vešč tega opravila. Toda Miha ni bil samo v mlinu, čeprav je bilo dela ¿a noč in dan. Z dvajse- temi leti je že korajžno vlekel meh harmonike in počasi je bil že kar nepo- grešljiv m'Uzikant v nek- danji izvrstni gostilni z imenom Grad. Danes je na tisti hiši le še skromen, obledel napis. V gostilni pa je bila tudi lepa kel- nerica Jožica in kmalu je büo med njima še nekaj V8Č kot samo spogledova- nje. Tako sta stopila pred oltar, točneje pred župni- ka Kocjančiča ,ki ju je leta 1932 poročil za vse čase. Kmalu sta se rodila diVa otroka. Hčerka Erna, pri kateri živi Miha, in sin Gvido, ki je danes v Celju. Mlin je zahteval svoje. Kolesa so se vrtela noč in dan, obrt je cveiela, saj so nosili v mlin tudi iz dve uri oddaljenih krajev, življenje je teklo svojo pot m v dežeio je prišel okupator. Toaa Miha je vedel, d.a ti časi pomenijo hudo pieiziicušnjo za vsa- kega poštenega človeka Miel je za partizane, toda po moko sO hodili vsi, tu- di Nemci. Obrt je imel do 1941; vrniti pa so mu jo morali čez ave leti m si- cer na zantevo drugJi lju- di — tistih, ki so jedli kruh iz Minovega miina. To so bili najtežji časi. Po vojni je bil M.ha ceiin de- set let oaDorniK, z^aj pa je že osmo leto v porav- nametm svetu in лаког sam pravi — SKoraj vse zaoeve so dobro resili ia sKoraj veano se Miha o- prime svojega humorja in z njim rešuje še ta^o i^oc- Ijive trenutKe. že doigo je tudi zoorovski pevec m pravi, da kaoar se zoero vsaj stirje v gostilni m za- pojo, je v hipu poma miza pdjace m potem je tez,lio pnu aomov. Tudi v mnnu je ražiL-egnil mehove. Ce pa je pnsei k njemu še Vrec- Kav Lojz s icitaro, je bilo sploh veselo. Mina pravi, da je Igral na najmanj dvestotih ohceUh in to la- kih, da če je šel v četrtek od doma, je prišel domov šele naslednji petek zijU- traj, kajti moziicani gre zaanji Od hiše. In nemalo- krat je iinei za kloouKom zatauuijen peteiinji ki jim in kremplje. To je namreč dobh za darilo — pa seve- da poin koš dobrot, kot se za mu-ükanta spodobi. Spomni pa se Miha tudi ohceti, ki je trajala štiri- najst dni in razigrani sva- tje so v tem času snedli vo- la in tri prašiče. Ko taiko- le poslušam Müio, se mi ne zdi nič čudnega, če pra- vi, da si velja zaponmiti dobre in vesele stare čase. Pred petimi leti je Mihi umrla žena Jožefa, nekdaj lepa kelnerica v gostilni Peferjeve Fanike. čas te- če. Miha bo napolnil dru- go leto sedemdeset let. Toda njegovo zdravilo pro- ti starosti in drugim tego- bam je delo. Vedno je rad delal in nikoli ni tarnal nad slabimi časi. Ko sva takole sedela za mizo, je le priznal, da je malce u- trujen, ker je prejšnji dan preveč delal. Sicer pa ma- lo poćije in spet gre. Od hiše ao mlina ni daleč. Je pa zato v hrib, in kdor ni vajen strmine, se hitro utrudi. Miiia pravi, da gre dnevno dvajsetkrat gor in dol. Tisto dol je v mlinu. In k'-> sem ga povprašal po nasledniku-mlinarju, je utihnil. Pa je le prišlo iz ust tisto, kar sem si na tihem mislil. Še en par, ki bo skupaj odšel iz te lepe romantične soteske ■— mlin in mlinar — iz tega Lahovega grabna pod Je- pihovcem, kjer je cela po- krajina kot en sam pu- šeijc.^ Le tu in tam je kakšna domačija prileplje- na na strmo reber m člo- vek lima občutek, da jo sa- mo božja previdnost, kot pravijo ljudje, drži v str- mini, da ne zdrsne v gra- po. Ko sva z Jožetom od- hajala, nam je Miha vese- lo pomahal v pozdrav. Ko sva se peljala ob Gračni- ci mimo Badovinčevega groba, sem razmišljal o Mi- hi, ki pravi, da bi še en- krat bil rad mlad, ne gle- de na to, kaj vse je moral v sedmih desetletjih svoje- ga življenja prestati. Med zelenjem prebujene pomla- di je izginjal mlin, edini a tudi zadnji v Lahovem grabnu. Kakšen mernik še ... Zvestoba do groba ... NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Sloven.ske Konjice Šentjur, š-marje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, p>oetni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10. — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič. Edi Garšič, Jure Krašovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Bemi Strmčnik — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk in klišeji: ČGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 1 din — Tekoči račun: 501-1-167/2. ČGP -DELO« Ljubljana — Tel.: uredništvo 23-69 in 31-05, mali oglasi in naročnine 28-00.