dt. *а
flfaročnina listu: Celo leto K 120—, pol lete Ш 1&.—, četrt leta K 30‘—Izven Jugoslavije: {Sekt leto K 150'—. Inserat! ali oznanila se za. «■Strnejo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju popusti llpravitištvo sprejcrna naročnino, Itöfcrfcfe' in reklamacije. — — Telefon št. 220.
Ust za slovansko ljudstvo
43. iteirlltec^'	M«*»ibox», dne SO. apnita J921.
Poiameina Številka stane f lurMi*.
.Straža* Izhaja v pondeljek, sredo ta petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroške
cesta šL 5. — Z uredništvom se more gotortt vsak dan samo od li, do 12. ure dopoldne.
Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklatattdlje so poštnine proste. — -----Telefon Št,' Ž3&.
Letnik ХШ,
. •- - .1
Vtis govora dr. Korošca.
Beograd, 15. aprila 1921.'
iVi današnji pred- in popoldanski seji Њ k načelni razpravi govorili ve činoma Vodje posameznih parlamen -fearnifr sktipin. Prvi je govoril Davi -'đtiVič, ki'je zadostil svoji obljubi, da !hb: zelo kratek, le v tem, da je vsebini njegovega govora bila le v pov -aarjartju centralizma in v priporoča -niu vladnega načrta ustave; sicer pa Џ prebile val prazno Slamo lepih fraz na dofgo in Široko. Republikanec Djo m0Vi$jt!ki je sicer hotel polemizirati z Davidovičevimi izvajanji, je prešel preko ' demokratskega govornika 's koh stäläcijö, da se' hi vreclhö spuščati s «pešnikom bodočnosti“ v razpravo o realnih stvareh.
Pri popoldanskem nadaljevanju seje je radikalni poslane^» Simeunovič na’svoj način branil vlado in svojo stranko. Pri vseh teh govorih pa je pozornost zbornioe bila zelo majhna.
" Toda, čim je predsednik zbornice Izusti! ime g.' dr. Korošca, je završar lo po zbornici kot v panju. Poslanci, M so bili na hodnikih, so hiteli v dvo rano-. Klopi na levici so postale po polnoma prazne in vse se je preselilo na desno krilo zbornice, kjer je na*-stopil 'g: dr, Korošec kot govornik Ju goSloVanskega kluba*. Vsi poslanci so hoteli biti čim bližje govorniški tribuni. Govor g; dr. Korošca je bil pravi dogodek v ’ parlamentarnem življenju 'Jugoslavije. Tolike pozornosti cele zbornice v beograjskem parlamentu idošedaj še ni doživel noben govornik Pri tej priložnosti se je sijajno pokazalo,; da je ime g, dr, Korošca v našem javnem življenju vsaj toliko slavno kot n. pr. ime Pašiča,
S ponosom smo gledali na svojega voditelja in srca so nam radostno utripala, ko je ob splošni tišini začel govoriti g. dr, Korošec. Njegovega govora ne bom navajali ker bo itak objavljen v celoti, hočem pa omeniti nekatere momente.
Ko je g. dr. Korošec z jekleno logiko ražmoirival vprašanje soeijaliz-ma‘ in narodnega gospodarstva, Etbi-nu Krištanu ni dala žilica miru, da se1 ne spodtakne s svojim medklieom, ki pa je ostal popolnoma osamljen. Ko je govornik prešel na ustavno določbo, ki škofom prepoveduje neposred _ no občevanje s svojim cerkvenim po glavarjem, je neotesano teslo, ki je ipo milosti kravjih kupčij in narodnega izdajstva postalo celo podpredsednik zbornice, zarjulo, kakor da je nekje na „gmajni“, češ, da g. dr, Koro-šefi bujska ženo na moža, G, dr.. Korošec je Ureka pošteno osramotil in ga zavrnil s tem, 'da je zbornico sa mo opozoril na to, da on govori o občevanju škofov s Sv. Stolico, nekdo pa se vmešava z medklieom o hujskanju Žene na moža. Saj bi o tem samo-stojneškem zarobljencu ne bilo treba izgubljati niti ene besede, če bi nam ne bilo do tega, ker se ta nemškutar-ska duša izdaja na sramoto ’ Sloven -oev za slovenskega in čelo kmetskega poslanca. Priznati pa je treba, da so še ostali „samostojneži“, posebno pa Pucelj — razen malo prismojenega Drofenika in surovine Ureka — vsi dokaj dostojno-obnašali ves čas govora g:, dr, Korošca.
Med govorom in sicer v onem delu, kjer je govornik ž njemu lastno odločnostjo zagovarjal avtonomistično ureditev jugoslovanske države in pra vice slovenskega ljudstva, je prišlo do prerekanja z voditeljem bankokrat -skih centralistov, z ministrom Draš-kovičem. Draškovič j’e namreč trdil, da je g. dr. Korošec bil za centrali -stično državo. Po pojasnilu g, dr. Ko. Pošea in bivšega ministra Drinkoviča je moral Draškovič Umolkniti ter je pri skiepu izvajanj častital g, dr. Ko rošcu na njegovem sijajnem govoru.
iVtis, ki je napravil ta govor na
Kanceiparagraf - postavljen na glavo.
OkraRfo glavarstvo Brežice je dne 25. marca 1921 s št, 101H-1 Sp, poslalo vsem župnim uradom naslad -njo okrožnico: „Z dzirom na dejstvo, da je morala naroda vsled vojne močno padla — posledice vidimo po šte vilnih umorili, ubojih, v neizmernem uživanju alkohola,'v slabi vzgoji 6 -trok, v številnih prestopkih proti tuji 'lastnini — vabi okrajno glavarstvo v smislu naloga ministrstva notranjih del in poverjeništva za notranje za -deve vse župne urade, da pri vsaki priliki in po možnosti, zlasti pa r a z i e c o vplivajo na zboljšanje javne morale. Uradni vodja Koropec s.r.
Okrajno glavarstvo Celje pa je dne 8. aprila 1921 s št, 197-pr. 21 poslalo župnim uradom okrožnico, v kateri opozarja na protidržavno agitii-cijo. Okrožnica je sestavljena popol noma v centralističnem smislu, ki protidržavno agitacijo vidi že v tem , če kdo nastopi proti vojaškim odred -bam (beri: mobilizaciji), proti krivičnemu iztirjavanju davkov itd, H ko ih cu pa pravi okrožnica: „Povabim na. slovo' (t. j. župne urade), da ob priliki nedeljske službe božje izčrpno podučijo vernike, v koliko nevarnost spravljajo hujskači splošni red in mir v naši mladi državi , . . Apeliram na pairijotični čut gg. dušnih pastirjev in pričakujem, da se povabilu kar najprejo odzovejo in tudi sicer v lastnem delokrogu pri vsaki priliki delujejo med ljudstvom v tem smislu. Dr. Žužek s,- r.“
Prav je, da se vlada briga za pov zdigo narodove morale, To je v interesu države! Mi bi lahko k tpmu pristavili da sedanja vlada ravflo razdira moralo narodovo od zgoraj dol . Kdo deluj8 na slabo vzgojo otrok, o kateri se okrožnica iz Brežic pritožuje? Ali ne sedanja vlada,, ki hoče po ministru Pnbičeviču sokolizacijo šol in brezverske Šole? Kdo se je najbolje pregrešil proti tuji lastnini?
Kdo deluje najbolj protidržavno? Ali ne sedanja centralistična in aiUsoImtistična vlada, ki stori vse mogoče, samo, da je ljudstvo ( bolj nezadovoljno? A nekaj druzega' hočemo povedati! V Beogradu je via da nastopila s kancelparagrafom in hoče duhovnikom prepovedati, da, bi: na prižnici o politiki govorili, Kaj je politika? Skrb za blagor države! Ge torej hočete prepovedati, da bi duhovnik na prižnici govoril o politiki, jo v tem vključena tudi prepoved, govoriti o državi sploh, o blaginji, o redu
v	državi, proti protidržavni agitaciji. Ker vse to je politika! Ali si ne nasprotujete, če v Beogradu prepovedujete duhovniku politiko, istočasno pa na povelje vlade v: okrožnicah pozivate duhovnike, da „raz lečo“ in „o pri liki nedeljske službe božje“ izčrpno“ govorijo zgolj o državnih, to je političnih zadevah!
S syojim klicem: „Politika iz oer-kre!“ „Politika dol s prižnice!“ ki ga ponavljate v, kancelparagraiu, hočete
vi	to: Vi hočete spraviti s prižnice samo cerkveno politiko, ki sme in vča sih celo mora na prižnico po cerkvenih predpisih: to je vprašanja o verski vzgoji otrok v šoli, o zakonski zve zi, o pravicah Cerkve itd, To pa za to, da bi vam služabniki Cerkve ne mogli nasprotovati, kadar bi hoteti ve ronauk vreči iz Šole, uvesti civilni za kon, teptati pravice Cerkve! Zato pa L očete spraviti na prižnico zgolj svetno politiko, katera pa ravno po za -povedi sedanjega papeža Benedikta
zbornico, je bil kar najboljši. Vsi pogovori v političnih krogih so s'ö vodi_ li pod vtisom dr, Koroščevega govora, ki se splošno smatra za parlamenta -ren dogodek prve vrste.
XV. ne šine na prižnico!' Vi bi radi, da bi duhovniki na prižnici hvaliti baš centralizem, da bi ljudi priganjali, naj plačujejo krivične davke, da bi na prižnici zagovarjali vaše izmožga-vanje ljudstva, pri katerem vi boga -tile! Tega pa duhovniki ne bodo storili !
Kar zadeva zgoraj omenjeni okrožnici, brežiško o javni morali in celjsko o protidržavni agitaciji, vedo 'duhovniki dobro, kaj imajo storiti. Duhovniki so na prižnici vedno delovali za javno moralo, pa ne na podlagi kakih vladnih predpisov, ki temeljijo na brezverski morati, ampak na temelji večnoveljavnih deset božjih z a po -vedi! Tudi to vejo diihovnild, da morajo gojilj državno misel, da morajo podpirati državo in delovati za njen blagor. Toda ne zato, ker tako ukazuje kak minister ali poverjenik za notranje zadeve ati kak glavar, ki mislijo, cla so vladne stranke že država, ampak zato, ker vejo, da država je ljudstvo, blagor države je blagor ljudstva, Cerkev j.e vedno podpirala države in pomagala vzdrževati v državah red in mir, toda ne zato, ker jo tako želel za svoje osebo kak via -dar ali. kaka stranka, da se vzdrži na površju, ampak zato, ker je red m mir v državi temelj blagostanja ljud-s st v a, za katero se duhovnik smatra dolžnega skrbeti!
Zmirom se ponavlja isto:: kadar je duhovnik nekaterim strankam, zla sti vladnim, neprijeten, ker na priž -niči resnico govori, mu hočejo dati nagobčnik v obliki' kaneelparagrafa . Kadar ga pa rabijo, apelirajo na njegov patrijotični čut in ga hočejo prisiliti, da na prižnici govori in ozna -nja reči, M. nimajo z božjo besedo nič opraviti! Tako je bilo v rajni Avstriji, na isti način hočejo nadoblast nad prižnico tudi v Jugoslaviji! Duhovni’ ki pa se bodo držali tiste poti in ti -stih navodil, ki jim jih daje cerkvena, oblast! Ne bodo si dali po kaneeipa-ragrafjh ne prepovedati, pa tudi lie zapovedati, o čem naj na prižnici govorijo !
Posamezni resortni ministri so dostavili Jugoslov. klubu v Beogradu od govore na interpelacije, ki so jim jih stavili naši poslanci.
Glede železniške mreže Maribor— Spilje in Radgona—Ljutomer odgovarja železniški minister, da je trasira -nje proge Murska Sobota—Ljutomer odobreno in da je v ta namen že določeno potrebno osobje v Ljutomeru z inž. g. Kavčičem na čelu. Ker so glede omenjene proge bb stoj ali načrti že za časa bivše monarhije, jih je naša, vlada zahtevala od dunajskega železniškega ministrstva. Radi zopetne otvoritve prometa na progi Spilje—Radgona se nadaljujejo pogajanja, ki so bila radi odpora štajerske deželne vlade na prometni konferenci v dnevih od 5. do 9. avgusta i. 1. ukinjena.
V zadevi tzv. „letnega časa“ je minister "za socijalno politiko odgovoril Doslanou g. dr. Hohnjecu sledeče: Ker le večina železniških uprav v Evropi sklenila, da se takovani „letni čas“ ne uvede, odpade ta uredba tudi v. naši državi
Istemu g. poslancu je odgovornimi nister za zunanje zadeve o vprašanju vrnitve naših državljanov iz ruskega in italijanskega ujetništva. Mesca junija 1. I. je naša vlada podvzeia vse potrebne korake pri zvezi narodov, cla izposluje vrnitev naših državljanov iz Italije. Zveza narodov je stavila italijanski vladi tozadevno vprašanje in dobila odgovor, da so poslani vsi ujetniki — naši državljani — že v domovino, izvzemši onih, ki se nahajajo v bolnicah, oziroma onih, ki Šo obsojeni radi raznih prestopkov in se nahaja-
jo v kaznilnicah’. Rimsko poslaništvo je poročalo, da se nahaja, v italijanskem ujetništvu zavsem samo 15 vojnih ujetnikov, ki se bodo pa vrniti,' čim ozdravijo.
Kar se tiče ujetnikov, naših državljanov v Rusiji, je vlada takoj po do končani vojski dajala našim misijam т Rusiji potrebna navodila glede vrnitve naših rojakov. V ta namen na vzhod odposlane misije * so se borile z raznimi težavami. Uspešno akcijo je prevzela zveza narodov, ki jo poverila to skrb g. dr. Nansenu. Naša vl^-da mu je v to svrho stavila "potrebne kredite na razpolago, Pošel vračanju, ujetnikov vrši samo g. dr. Nansen, v kolikor se priglašujejo naši državljani radi vračanja v našo domovino*
Na vprašanje g. poslanca dr. 3. Hohnjeca o plebiscitu in o razmerah' na Koroškem, je odgovoril Pašič, da je naša vlada z ozirom na izid ljudskega šfetja (22.725 proti 15.278) vročila pri medzavezniški plebiscitni komisiji ugovor. Z ozirom na nasilstva, ki se dogajajo na Koroškem, je vlada na Dunaju intervenirala in bo le-ta v ta namen določila posebno preiskovalno anketo, nakar bo o rezultatu obvestila našo vlado.
Mnogo drugih zelo važnih vprašanj in interpelacij naših poslancev šf leži nerešeno v raznih ministrstvih'. ■Vsa ta vprašanja se nanašajo predvsem na koristi siromašnih davkoplačevalcev in kmetskega ljudstva Sploh. V tem z dejstvi dokazanem vztrajnem delovanju poslancev SLS se zrcali vsa verižniška politika nasprotnikov. Liberalci in samostojneži, ki s6 prelivajo v eno celino, imajo samo široka tista ob času volitev, po volitvah pa skrbijo samo za svoje prav globoke-žepe.
KRALJEVINA' SHS,.
Pri d e bj at n i seji konštituan-te 18. t, m. je nastopil, kot prvi govo.c ni k musliman Kurbegovič, ki je pov-darjal, cla stoje muslimani za vladnim ustavnim načrtom, ki je delo kompromisa. Govornik se je zavzemal za kan celparagraf. Za muslimanom je govoril komunist Markovič, ki se je postavit na stališče, da bi morala biti ustava izraz časa, ; Popoldne Istega dne pa je mrcvaril v triurnem govo -ru poslanec demokrat dr, Edo Lukime ki je napadal vse dosedanje govornike in kot zadnji govornik'je nastopil socialist, Divac,
N o v e „o b z n a n e“ proti opo -zicijonalnim strankam pripravlja beograjska vlada. G, notranji minister dr, Draškovič ni podal ostavke radi bolezni, ampak na pritisk demokratov ki kandidirajo na Draškovičevo mesto prosvetnega nasilnika^ Pribičeviča, ki bi naj sledil Vesniču gleda „Obznan“ proti vsem opozicijonalnim strankam, Pribičeviču bi sledil v prosveti Ljuba Davidovič.
Otoka Krk in Rub Posta evakuirana, od Italijanov 22. in 23, t, m,
ITALIJA.
Fašisti nadaljujejo svoj van -dalizem po vseh italijanskih mestih,
AVSTRIJA,
D u n a j je manifestiral 18, t. m,-za prildopitev Avstrije k Nemčiji!.'
Vsi v' Nemčiji živeči Avstrij ci so priredili istega dne| kot Dunaj manifestacije z zahtevo združitve Avstrije z Nemčijo.
GRŠKA - TURČIJA.'
T u r k i so v Mali Aziji zopet napredovali Kapram,; grškim četam,-Ker ne morejo izvojevati Grki na suhem nikakih uspehov, so začeti s svojim broclovjem blokirati Dardanele.
Širite katoliške liste!
Politična poročila.
p jjüempkratija“ elementar a? Ker so beograjski in hrvatski listi (ne glasila demokratov) razširjali vesti o razcepu muslimanskega kluba, so je oglasila „Demokratija“, ki demontira ta poročila na ta-ie način: „Kakor smo obveščeni od merodajnih činite-Ijev, nimajo omenjene'kombinacije ni-kake podlage..“ — Mi pa pravimo, da jih je strah .» * (
Dnevne vesti.
d Delegati kmet,: podružnic, ki se peljejo že na predvečer 27. aprila v Ljubljano, naj takoj pišejo „Tajništvu SLS v Ljubljani“, Jugoslovanska tiskarna. da preskrbijo prenočišče* d Poverilnice in glasovnice, ki jih pošiljajo delegatom kmetijskih podružnic glavarstva so bledo-zelene barve in zadostujejo kot izkaznica na železnici za polovično vožnjo in za vstop v zborovalnq dvorano. Drugih izkaznic, ni .treba Delegati, ki še niso dobili poverilnic in glasovnic* naj gredo: takoj na okrajno glavarstvo in naj zahtevajo te listine,
d Ce imajo nasprotniki na svoji kandidatni listi kandidate, fci še niso stari 24 let, ki imajo kazni, katero iz ključujejo volipno pravico, vložite u -govor pri občinskem uradu z zahtevo, da se dotičnega črta kot kandidata* d O velikih goljufijah samostoj -nežev in demokratov nam poročajo na ši zaupniki z dežele. Na svojih listah imajo kandidate, ki niso podpisali njih lis te,ampak so podpiše kar eno -stavno ponaredili, S temi vo lilnimi goljufijami se bo pečalo državno pravdništvo.
d Volilni falzifikati. SLS, Pod tem zaglavjem nam podtika „Jutro“, da so naša poročila o zmagi SLS pri občinskih volitvah potvorba. Ugotav -ljamo, da smo dobili priobčena poro -čila o že sedaj zmagoslavnih uspehih naše stranke od okrajnih glavarjev , ki vendar niso pristaš SLS, ampak „resnicoljubne JDS stranke. „Jutro“, t& najboljši dnevnik, je v Sloveniji najbolj informiran list, le o vlaganju kandidatnih list molči kot grob* Ta Mberalni molk, je molk strahu* Kaj porečejo demokratom hrvatsko srbski strankarski bratci, ko bodo zvedeli za „mizere“ JDS stranke pri občinskih volitvah v Sloveniji. JDS prikrivanje o izidu volitev bo držalo samo do 26, aprila po mestih in 5. ter 8* maja po deželi, potem bo pa demokratski gnoj skidan iz naših občin tudi pred SHS javnostjo. Toliko v odgovor žurnali -stičnemu falzifikatu „Jutra“*
d „Za jugolovenstvo — proti ve * lesrbstvu“,‘Nedavno je predaval o tem predmetu dr. A, Bazala v Brodu na Savi, kjer je številno občinstvo z zanimanjem spremijo valo izvajanja predavatelja, Posebno pozornost pa je vzbudil voditelj jugoslovanskih dobro-voljcev, slepi kapetan Lovrič, ki je v krasnem govoru obsodil tiste, katerim jugoslovanstvo ne pomeni ničesar. Kot glavnega predstavitelja velesrb -skega separatizma in protivnika Jugoslavije je označil sedanjega ministr skega predsednika Pašiča. „belo brado s črno dušo“, ki danes s pomočjo demokratov ubija Jugoslavijo, Občinstvo je z burnim odobravanjem soglas no pritrdilo izvajanjem Lovričevim. Peščica brodskili demokratov, ka je u pata, da bo Lovrič trobil v rog državnega edmstva, je bila, zelo razočarana („Hrvat“ od dne 14*	m.}*
d Kako ubijajo pravno državo? Liberalno „Jutro“ poroča o novem u-kazu -deželne vlade, ki je odred.la, da morajo policijske oblasti postopati naj strožje proti vsem hujskačem in izzi-vačem, ki sramote našo državo, Proti tem elementom so določene zelo visoke policijske kazni v denarju, oziroma v zaporu: naj višja denarna kazen je 20*000 K, — Višek policajdemokratske ga nasilja so dosegli naši modri dr -žavniki gotovo s to srednjeveško na-redbo, Ako bpš odslej kritikova! ko -rupcijo in te bo kak demokrat ovadil, te bo policija mrcvarila in boš plačeval v to svrho visoke denarne globe, ako se ti ne bo zljubilo sedeti v zaporu. Policija bo odločala v naši' državi sedaj marsikaj; della nas bo v državotvorne in „protidržavne elemente“. Klerikalci, socialisti, komunisti in kakorkoji se ta „protidržavna so -
clrga1' imenuje, bodo stal odslej pod -strogim nadzorstvom državotvorne po~ fioaj demokracije. Tega še menda nimajo v nobeni pravni državi, da bi po licija sama. na lastno pest presojevala loialnost državljanov! To je mogoče edinole v naši	p o]f ,c aij demo k r at sl, L
SHS kraljevini; ponovno pa nagi a samo, da demokracija na ta način ne bo vzgajala naprednih državljanov, marveč jih bo s tern tirala naravnost v okrijja prevratnih strank. Tudi ta po licajdemokratska metoda se bo maščevala ob priliki občinskih volitev.
d lir. Kukovec lovi volilce! Ministrstvo za soeijalno politiko, katere mu načeluje „miloobrazni“ slovenski liberalec in predstavite!j slovenske demokracije, je. izdalo naredbo, s katero se dovoljuje v manjših podjetjih in o-bratih lOurni delavnik. Naš Lojze pa je napravil račun brez krčmarja. Minister Lojze je mislil: Občinske volitve so pred durmi, treba nam je še veliko volilcev, da JDS ne propade. Pomočniki, vajenci in delavstvo sploh , ki se ogreva za osemurni delavnik, je v taboru socijalistov in ga ne morem pridobiti za svojo stranko. Spravil pa se bom nad mojstre, lastnike itd., ki bodo lOurni delavnik pozdravili ter. volili v znak hvaležnosti kandidatne liste JDS. Po končanih volitvah pa u-peljemo zopet osemurni delavnik, da ne bodo mase proletarcev nezadovoljne. — Tako so si mislili g. dr* Kukovec, ko so podpisali ferman o uvedbi-lOumega delavnika.
d Dr. Sernec proti dr* Kukovec* Na shodu zaupnikov v Ljubljani je i-mel dr. Kukovec programatlčen govor v katerem jo zagovarjal načelo neo mejene gospodarske svobode in trdil, da je to najbolj koristno za obrtnika in za trgovca. Postavil se je torej pro gramatično na stališče gospodarskega liberalizma. V „Taboru“ je pa priobčil dr. Sernec, nosilec listo JDS za Maribor, obširnejši članek, v katerem razvije svoj program o občinskem .gospodarstvu.- in se postavlja na stališče da mora občina kriti svoje stroške z dohodki iz občinskih podjetij. To je torej soeijalno načelo, ki je čisto nd -sprotno onemu, katero je' povdarjat dr. Kukovec* Ako ima občana svoja podjetja, ne vlada več popolna gospo’ darska svoboda za obrtnike in trgovce, vsaj v dotični stvari ne* Ako' ima mesto elektrarno, ne vlada v tej stvari popolna svoboda za zasebna električna podjetja m tako dalje* Kdo ima torej prav: dr* Sernec ali dr, Kukovec? Ali gospodarska svoboda ali občinski sočijalizem? Ali pa eno pred volitvami, eno po volitvah?
d Višji šolski svet za nemško u-čiteljstvo. Pred kratkim Časom je iz -dal višji šolski svet v Ljubljani novo naredbo, š katero naroča, da morajo vsi nemški učitelji in učiteljice, želeč Še naprej delovati v Sloveniji, napraviti izpit iz slovenščine že zdaj v majniškem terminu. Je ta naredba umestna ? Gotovo ne in nikdar ne! Zamorec ostane zamorec, če se še tako u-miva in tako elegantno obleče! Ali misli višji šolski svet, da bo zagrizen nemčur, n. pr. znana strašna zagri -zena sovražnica Suppannegg, po prebitku te skušnje spremenil svojo mišljenje ter deloval v slovensko-narod -nem duhu? Te skušnje so le formelne, saj so imeli nekateri udje izpraševal-ne komisije — celo predsednik taiste sam — neke posebne privatne kurze za priučenje slovenščine. Razume se, da bodo ti glasovali zä sposobnost teh moči, ker nikdo sam sebi ne bode dal zaušnice ter tako pripoznal: moj kurz je bil za nič! Saj se že sliši glas nekaterih. takih učiteljic, povdarjajoč: „Scliad’ daß wir nicht beim Piro im Kurs waren, so wären wir jetzt am Ross!“ Po prebitku te formalnosti pa ostanejo ti parasiti na svojih lepih in udobnih mestih in bodo delovali naprej po svojem sovražnem načinu zoper narod in državo. Odložimo ven -. dar enkrat rokavice napram našim najhu.:šim sovražnikom! Ali ne vidi-« mo, kako postopajo Nemci na Koroškem s slovenskim učiteljstvom? ,Tam velja geslo: Slovenec si, proč in konec! Skušnja iz nemščine ne pomaga nič! To bodi naš zgled!
d „Protidržavno gibanje v Prekmurju.“ Pod tem zaglavjem je priobčil „Slovenski Narod“ v svoji št. 84 z dne 15* aprila t* 1. trditev, češ, „da so prekmurski Madžari in madžaroni.
osobifo odvetniki in .inteligenca,' jo popihali na Madžarsko, 'še predno je prišel razkralj Karel na Madžarsko . Glavno agitacijo Za povratek Habs -buržanov je vodila v Prekmurju ta-mošnja duhovščina z župnikom Klek-lom na čelu.“ Ta trditev je ostudna laž. Podpisani nima prav nobene, ne politične in tudi ne kake drugo zveze z Madžarsko, ker je tudi imeti ne more, kajti kot veleizdajalcu mi je cerkvena oblast odtegnila pokojnino, vo -jaška in civilna oblast me je pa svoj čas kot zavednega Jugoslovana postavila pred preki sod, boljševiška vlada me je pa celo obsodila na smrt. Madžarska išče prilike, da bi me na kak način ujela ter obračunala z menoj slično, kakor ima mojega bratranca že Čez eno leto v zaporu. Madžarska vlada je na mojo glavo razpisala veliko nagrado tistemu, ki. me ujame in spravi na Madžarsko. Znana mi ni niti 1 oseba, ki bi bila hodila iz Prekmurja agitirat na Madžarsko za razkralja Karla. Saj imamo na meji dovolj policije in orožništva, da lahko prepreči prehod na Madžarsko in trdno sem prepričan, da je naša policija in naše orožništvo v polni meri storilo svojo dolžnost. Liberalci so pač, kakor je že njihova, stara navada, izrabili to ugodno priliko, da udarijo po edini krš čanski stranki v Prekmurju in njegovemu poslancu iz gole maščevalnosti, ker je liberalizem pri zadnjih volitvah v Prekmurju tako sramotno \ ogu In še nekaj je, kar liberalci ne mo -rejo pozabiti* Veličastnega orlovskega tabora v Mariboru se je udeležilo nad 800 Prekmurcev, dočim klaverne so -kolske prireditve v Murski Soboti noben Prekmurec niti pogledati ni ho -teh Peklensko zlobnega napada na naše dobro krščansko slovensko ljudstvo v Prekmurju ni zakrivil samo „Slov* Narod", ampak importirani liberalci, ki delajo samo zgago in natolcujejo iz sovraštva do duhovnika in naše krščanske stranke. Ako bi v liberalcih živela le še iskrica, poštenosti, bi morali priznati, da je bila ravno podpisanega in pa duhovščine zasluga za naše narodno ujedinjenje. Ako pa majhen del naše prekmurske duhovščine ni narodno zaveden, se pa iz tega ne more sklepati, 'da bi bil podvzel kake korake za zopetno upostavitev Habsburžanov na Madžarskem. Pisec zlobne notice v „Slov. Narodu“, ako mu še ni zamrla zadnja iskrica poštenosti in ako noče nositi žiga kakor nodli obrekovalec, naj pride z imeni in dokazi na 'dan, ako pa tega ne stori, je in ostane v očeh naše prekmurske duhovščine in poštenega ljudstva, brezvesten natolcevaleo. Beograd, 16. aprila 1921. — Klekl Jože, narodni poslanec.
d „Edinost“ v sokolskem Savezu. Med demokrati se povsod krha in poka. Baš radi tega krhanja, in pokanja v demokratski stranki se je osnoval sokolski Savez vseh SHS bratov Sokrati. Pa tudi demokratska edinost so kolov z namenom, da zamaši jugoslovansko sokolsko bratstvo luknje, vr -zeli in tunele med ujedinjenimi demo-koiskega Saveza, se kaže od dne do dne kot strah, ki je v sredini votel, krog in krog pa ga nič ni.S slovenskimi brati Sokoli že davno ne soglašajo bratje Hrvati. Sedaj je poslalo zagrebško sokolsko društvo deputacijo 12 članov v Ljubljano z zahtevo, da se dovoli hrvatskemu Sokolu lastna župa, sicer bo izstopil Jz jugoslovanskega tičjega Saveza. Ha to zahtevo hrvatskih bratov so izjavili Ljubljančani, da niso tozadevno polnomočni in bodo zahtevo po osnovanju lastnega hrvatskega sokolskega gnezda predlo žili osrednjemu odboru, Sokolski tiči y skupnem gnezdu Saveza postajajo že precej godni za needinost in se bodo gotovo zopet razleteli na SHS plemenska gnezda*,
V Sevnici ob' Savi niso demokrati prav nič zadovoljni z „dogodivščinami“ zadnjega časa. Skriti smo res le bolj v kotičku in tudi tradicijonelno zaspani, a nazadnje se le izve, kakšne „moderne“ forme občevanja v javnosti in v politiki bi radi nekateri u-vedli. Zato je vsled zadnjih poročil v „Straži“ precej nahodnih. Sedaj pridejo še pa te Šmentane volitve, prika. terih se ne da zapisati na listek sto -krat da, kakor pri sklepanju glede razlastitve čitalniške knjižnice. Slabost jih obhaja* Pametnejši uvideva-
vajo, da pelje 'demokratska poiMkai' a r propast. Centralistično modrost tijo ha lastni koži. Da ljudje teh'gospodarskih in političnih načol niš» za občinska zastopstva, je pokazaMP preteklost* Občina je nekaj več kot froli -oljski urad za izgon tujcev in dostav* ljenje kazenskih sodb političnih obla- : s ti. Tisti, ki so prevzeli nehvaležni» nalogo, zastopati demokratske interese v prihodnjem odboru, blamaži • ne odidejo* Kes bo prepozen.	■
d Urok so igra z — gumijem. Nekam skrivnostno šepečejo podpogia- ” varji „Samostojne“ med seboj d Dre ’ : kovem „igranju ž gumo“. O tem vesta mnogo povedat Žnuderl in Mermoiia Ker Drek v „Kmetijskem iistii“ :,ta^ . resničnost naših trditev, smo v stanu ponuditi Uroku pod nos — (beli; kos papirja, ki razkriva razne njegove verižniške in druge skrivnosti,,
d Polposlanec Kirbiš „tažeug^O^“
V Slovenskih goricah imenuje dede U- ? nega, ki zatoži pri starših ali učiteljih „tožengroš“. Tak „tožengroš“. ‘	.
tudi polposlanec Kirbiš iz St. Jjmža. Napram Dreku je Kirbiš tožaril $фџ-' derla celo v Beograd, da se pogaja s soeijalmmi demokrati in da je len* Л:
d Spor med Drekom in Znuder -lom* Naši zaupniki v Samostojni nam : poročajo, da je prišlo do spora med Urokom in tajnikom Žnuderlom* Drek očita Žnuderlu, da je „nemaren?’.. Na; ; dalje krivi Urek Žnuderla, da je on -■ kriv slabega izida občinskih volitev na Štajerskem.	••
d Nemškutarji in spcijatni .Ödmd-kratje združeni. Iz slovenjegraškega okraja še nam poroča: 'V' našernje -kraju so so v eno vrsto tesno združi- .
Ii vsi nemškutarji, socijalni demona»» tje. komunisti in vsi protidržavriil' rovarji. Vsi ti združeni duševni brate* so se z vso ljutostjo vrgli v ix>j proti naša Stranki, napenjajo vse sile“ da bi dobili v svoje roke občinske odbo -; ro, ali pa v iste spravili čez pöliotöc« svojih pristašev. Nerazumljivo nam;je kako se je moglo totiko kmetov/zdihi-žiti z našimi ’ nasprotniki v, boju zoper našo Slovensko ljudsko štrhU - : ko. V mnogih naših občinah so se združile vso narodnoprogramne stran ke za odpor proti navalu socijalne de mokracije.
d Vojni pohod na veleizdajnike v Sent liju. V staroslavnem Sent liju se je zgodila pred dnevi prigodba,, ki’ le vredna, da ostane zabelježena^. v. naši zgodovini. Neki detektiv, ja-, je krožil po svetu po svojih posting! je prinesel v Maribor zanimivo novico s da sedi v gostilni pri Polaku v/eSjenf* Uiu velika druži)a veleizdajalcev* Ko-, lodvorska policija je takoj na nogah, da izvrši svojo službeno dolžnop. Qiit vojaških poglavarjev zaprosi vojaška, oborožene pomoči, obrnejo se na že -leznico, da jim da na razpolago poseben vlak. Stroj zapiska m zakašlja, ter odrine proti Sent liju lia pogon za veleizdajniki: vojaki v polni !bojni; opremi, policisti, detektivi, vse pri» pravi:eno. Vojaki obkolijo gostilno' pö bojnih predpisihji detektivi zastnižijo : vsako luknjico, policija razbijaK na vrata. Najemnika g. Knajnca so zbur: dili iz svojega sladkega spanja tn sd ga z natakarico Uršo Janež, ka*» tero so s posebnim vlakom odpeljali s seboj: v Maribor kot corpus delicti. Po natančni in skrbni preiskavi se jo pa dognalo, da tudi Uršika nima nobenih kvalifikacij za veleizdajalca in ruši,- ;
tel j a države, ter so oba poslati naza|„
toeta ne več s posebnim vlakom. Vse. drugo j'e smešno, resno je samo vpra šanje, kdo bo sedaj plačal stroške posebnega vlaka. Uršika pravi, da ga ni naročila,vojaki niso na lastno željo naredili neprostovoljnega izleta, .. oni trije pijani pravijo, da za celo sforijo nič ne vedo — železnica hočo pa vendar biti plačana,
'd Umrla je dne 17. t m. v Gafi-ciji obče spoštovana g. Barbka Krajno, sestra našega narodnega poslanca g. Dav. Krajnca, Bila jo tiha skromna, deilavna kršč. gosbbdihja ; bodi ji zemljica lahka! Obitelji Kraju čevi pa naše iskreno sožalje!
d Male täte se vesi, vel|4dm pai pusti ubežati. Tak je pregovor. -Da na tem nekaj resnice, nam mora pri: * trditi sam naš rojak minister dr, KuA kovec. Njegov nečak z enakim imenom, ki je pri Sv, Tomažu doma, je pokradel v. Ormožu nekemu trgovcu*

■ ш	blaga in hajdi djati
so ga :p^.Muč, Starši zaprtega fanta so Лц^Де^Цо iu zatrjujejo, da njim bo ž® SJMd ia brat minister dr, Kuka veo pdat^alv Zakaj bi zapirali samo mate tato^ jaaj zaprejo, tudi velike. Ko se jotina^rihoški občini v lanskem le-tu pokradi); na deset ti sočobiaga,	so
täte taka, malomarno iskali., da jih Se danes nidö dobili. Sliši se, da ormoški advokat ,•• naš rojak —.» poprej, ko odide-iz' Ormoža še spravi občin sko tatvino na beli dan. Sumi sei nekoga öiluia, ki je barantal med vojno 8 čebulo, teleti, fižolom iri tobakom t katerega; jp pokradel ubogim vojakom. Minister dr, Kukovec bo sedaj delal uato/dä ne';bodo zapirali samo njegovih gorodnikdv radi tatvino., marveč ,se lotili tudi,ražiiih čifutov, goljufov, ••iMteruäov.v jp&'dvojnil» verižnikov itd . ki hodijo okrog z, rejenimi trebuhi in ra^pdagajo^a' krivično' pridobljenimi mUijobis keF vsi ti spadajo 'že davno pod Hjite; Ge so minister dr. Kuko -veo pdp|liQae tega dela, je liberalna . stranica; sleerv luč, vendar* nam ostane te minister dr. Kukovec,-
d-‘i?Wtr®igl meter snega na Po - -horjuv^e vdrugič so naši pogorski kraji,	hate Pohorje vslod viso-
kega snega zelo težko prizadeti. Sneg katerega Je pred dnevi vrglo ponekod poldrag! 'meter: visoko, jo napravil na sadnem' antilrugem' drevju^ ter na poslopjih bgrOmno škode;. Velika teža snega jel zlasti krasna sadna drove-ki sotiie Mia v bujnem cvetju, kar temaadrača, ali jim pa odčesiidla, veje in vrho^', .Povzročena škoda je ne -preoenljiva, kor drevo no zraslo v ,e-nejin tet^ Poglied na poprej tako 'kra*
: sn® .pd^ške/ -gozdove, v. katerih loži tedaj јш križem, nudi žalostno sliko.,. Pozivljomo vlado, da prizadetim pri-skoči na pomoč, predvsem so naj takoj ukine iztirjevan jo davkov, kajti našto Pohorcem jo uničeno njihovo e-dino Imtejb ,— krasni gozdovi,
d ®»(©tePje, Neurje v zadnjih dneh, kot deteyie ш; sneg je povzročilo v mnogih ’krajih občutno škodo. Potoki in roke so silno! narasli iu povodenj .Je mnogpkje,,odnesla mnogo rodovitno zemlje in lesa, zlasti na Gorenjskem, ffudi Sava m Savinja ste močno narasli ter odhodi veliko splavov m lesa, Pri Zidanem mostu je povodenj odnesla splav, na katerem sta se na bajala dva splavarja. Oba sta utonila v valovih roke Save. Težak sneg ...Je .povzročil’ na sadnem drevju ogromno škodb in na mnogih mestih so po trgane Številne brzojavno in telefon -ske žico/, |1Vsled česar je promet zelo • oviran»:-^'0"4
d Nota brošura Protičeva. G, Stojan Prötiö, ugledni nasprotnik Pä-eičeve vtöiäe, bo izdal v kratkem novo brošuri, v kateri bo utemeljil svoj izstop iz Radikalno stranke.
Iz Celja.
d Shod. Slov, ljudske stranke v Celju se s^rši v četrtek 21, aprila zve-бег ob 8f uri v vrtni dvorani pri Belem volu-,’; Govori odličen govornik iz Mariborsj* Somišljeniki! Pridite v o -bilnem. št^vilh!
Moj stric in moj župnik.
fz francoščine prevedel Paulus, t ■ /(Dalje.)
Mislimi da je to sleherni izmed «as opazil, kajti Pavel nas jo zapu -stil tenega obraza Junona je igrala same dolgočasno valčke, kar je bilo pri njej znamenje, da jo zamišljena, stric pa nas je vse tri skrbeče in zve lavo glodal.
Gospod Kerveloch jo tudi drugi dan prišel k obedu, črez tri dni je zaprosil Blanko za roko in črez štiri -naj st dni som pisala stricu:
„Ljubi gospod župnik!
"Človek je nestalno, izpremenljivo, muhasto bitje! Suče in obrača se, kakor hoče, domišljija, kakor zahtevajo okoiščino, Ce pravim človek, mislim tudi na sebjjj, ker jaz sem danes tisto nestalno izpgemenljivo bitje.
Z e nisem več obupana, ne želim si več umreti, gospod župnik! Solnce jo spet y starem svojem sijaju, bodočnost mi utegSo si mislim, še kaj ve -selega prinesti, tudi se mi zdi, da jo svet še vredbh, da stoji, in da jo smrt vobčo prav nesrečna iznajdba.
Blanka še moži, gospod župnik! Blanka se moži z gospodom Kervo-
d CeljsM HDSarJl in pogled v bodočnost. Iz Celja nam pišejo: Važni opravki so me napotili v Celje. Nastaniti sem se moral v hotelu, pa kako se začudim, ko je v dotičnem hotelu stala na hodniku cela vrsta dam in i par moških- Vprašam nekoga, kaj to pomeni? Dobim odgovor, da se je tukaj nastanil nek grafolog, ki vo povedati preteklost, sedanjost in prihod -njost. Nek šaljivec je celo trdil, da hodijo Celjani vpraševat tega učenega gospoda, kako bodo izpadlo volitve za celjsko občino? K temu čarovniku so bodili tudi člani rodbin, katerih očetje se svetijo na demokratski kandidatni listi prav na prvih mestih. Mogoče je dotični gospod tudi povedal, dajeJD-S edino poklicana, da pospešuje zdrav razvoj slovenskega meščanskega življa v Celju. „Nova doba“ piše v tem smislu. Pač žalostno za današnji civilizirani svet, ki smatra pod svojo ča stjo,da bi ob nedeljah redno zahajal v cerkev, pač pa hodi popraševat za bodočnost in srečo navadnega pusto -lovca. — Potnik.
Iz Ptuja.
d Iz Ptuja. Z ozirom na naše poročilo iz Ptuja o razmerah na Her bersteinovi graščini smo izvedeli, da se je agrarna reforma vendar potegnila za ponižanega uradnika 'Ambroža. Grof Herberstein je pa seveda na strani svojega Gumperta. Hud boj se bije. Bomo videli, kdo bo zmagal: ali vodstvo agrarne reformo, ali zviti Nemec v zavetju velikega kapitalista in aristokrata.. Herbersteina. Ta veliki bo gatin bi znal, v Belgradu še kaj mazati. Toda naše mnenje je: proč z nemškimi.in tujimi uradniki! Njihova mesta na) zasedejo domači ljudje, Da se to uresniči, za to gremo v boj, če bo treba, tudi proti agrarni reformi!
d Delavska prireditev, V nedeljo, dne 24* aprila t, 1. pop ob 3» uri priredi Zveza služkinj v dvorani mino -ritskega samostana v Ptuju predstavo. Vabljeni so vsi prijatelji in prijateljice krščanskega delavstva, osobito pa tovarišiee-služkinje!
Il Maribora.
Slovenska ljudska stranka
v Mariboru
vabi svoje somišljenike v Mariboru na
volilni shod
v petek, dne 22. aprila v veliki dvorani Narodnega doma. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Govorijo kandi lati za občinske volitve. Povabljeni vsi volilci-somišljeniki SLS. Vsak naj še povabi svoje prijatelje, ki so naši.
V petek, 22. aprila v Harodni dam!
d Nasilje!: Demokrati so prisilili delavca Gabrovca, da je baje podal izjavo, da no mara kandidirati na li sti SLS. Grozili so mu, da zgubi zaslužek, Če ne poda te izjave. To so sredstva političnih ostudnežev in na -siinežev! Faktum pa ostane, da je Gabrovčev podpis na naši listi pravi-
loch! Bog, kako ta dva sodita skr, p a! In manjkalo je za las, za prašek, — skratka, za manj ko nič, pa bi bila vzela gospoda Conprat. Človeka, ki ga ne ljubi in ki mu očita, da pre -več je! Da preveč Je —! Ali ni ne-umno tako očitanje — ? I Ali ni edino pametno, da se človek naje, kadar in kolikor je lačen — ?
Ako me vprašate, kako da so so stvari tako nenadoma izprevrglo v Pavolu, bi Vam težko znala, odgovo -riti. Cisto iz Sebe sem in vse, kar Vam vem povedati je tole: Nekega lepega dne, nekega krasnega dne deževalo je sicer in lilo kakor iz ee -bra, pa nič ne de — nekega dne to -rej je prišel k nam gospod Kerveloch. Pripeljal ga j'e stričev prijatelj, Koj ko. sem ga videla vstopiti, sem uganila, da ima nekaj skritega za svojim celom, ui uganita sem tudi, da je po godu Blanki, ker je imel vse lastnosti, ki si jih ie želela pri svojem bodočem možu. Gospod Kerveloeii jo je gledal kakor človek, ta zna ceniti lepoto, in črez nekaj dni jo je zaprosil za roko —.
Blanka so je otresla svoja privajene malomarnosti in je živahno izjavila,. da ji še noben moški ni tako u-
len. Ker „Taborova“ vest, da je podpis ponarejen, ni držala, pa so tedaj Gabrovca 'prisilili, do izjave, da ne kandidira, G. Voglar! Čestitamo k velikemu uspeh ц!
d- Dr. Vladimir Sernee bi rad bil
mariborski župan,. Zato piše zdaj dolgovezne članke o občinski .politiki , da bi se z njimi prikupil. Mi pa pravimo, da dr. Sernee nikakor ni sposobna o-seba za županski stolec. Znano je, da je dr, S'ernec leta 1914 s frakom in cilindrom hodil okrog, dr, Šušteršiča in so mu klanjali dasiravno ga je moral poznati že takrat, kakor vsaj. tr dijo demokrati. Dr. Sernee je bil torej oboževatelj dr, Šušteršiča in bivšega „šušteršičijanca“ vendar „ua-predni“ stranki JDS in NSS ne bo-dete volili aa župana „naprednega“ Maribora. To bi bil res „napredni “ škandal, kakor bi mu ne bilo para,
d Za „tnternacijonalni“ plesni za vod Pečnik, je delal ,,Taber“ velikansko reklamo. Kdor pozna internacijo-nalo tega g. Pečnika se ne bo čudil, da so mu jo demokratski „Tabor“ u-dinjal. Cudipio so le, od kedaj jo ta Pečnik mternacijonalen, kajti na oe -sti v občevanju s kadeti, oficirji in drugimi se ga čuje dosledno švabča-riti. In ta zavod igra v Mariboru celo veliko vlogo, akoravno M si menda že od nekdaj raje odgriznil jezik, kakor pa izgovoril samo eno sloven sko besedo. Tudi marib, gledališče, so poslužuje g. Pečnika kot baletnega skakača. Zopet žalosten znak naše narodno mlačnosti,-
d PoštovMii sugradjani! Dne 2. maja ove godinc priredjuje potpisani odbor srp sko-pravoslavne crkveno op-štine koncerat s plesom u „Narodno -me domu“, čiji je čisti prihod namije-njen gradnji srpskb-pravoslavne crk-ve u Mariboru.
Bračo!
Crkvu si želimo sagraditi, jor ju preko 2000 pravoslavnih žitelja ovoga grada trebamo za krštavanje, vjenča-nje in vršenje naših religijoznih duž-nosti. Nije nam nakana — kako to neki ižhesoše — da donosimo pravoslav-ije u ove čisto katoličke krajeve; u~ pravo tako kako ni Beogradu ne prijeti uikakova opasnost od katolicizma, premda u njemu postoji i katolička cr-kva i makar so u begradskim ulicama uvijek najsvečanijim načinom slavi uz sudjelovanje vojske i svih oblasti, te samoga dvora in katoličko Tje-iovo i katoličko Uskrsnuče,
LT uverenju, da nas ujedinjene po-iitički ne smijo vjera rastavljati, nama je Srbima „Brat mio, koje vjere bio“, pa se nadamo, da Čete nas u našoj nakani i Vi bračo Slovenci po-moču prispevanjem za gradnju naše crkve, pa zato posjetiti našli' zabavu i darovati, da nam tako pomognete nabaviti sredstva za to.
18.	aprila 1921 u Mariboru.
Odbor srpsko-pravoslavne crkvene-op-Štine u Mariboru.
- d 400 K je daroval iskren mariborski rodoljub za volilni sklad SLS v Mariboru z željo, da ga posnemajo i drugi. Živeli posnemovalci!
gajal kakor gospod Kerveloch in da odločno odklanja gospoda Conprat.
Glejte, dragi' gospod župnik, to so prlproste, jasn'8, razločne besede! — In jaz spet sanjam o zvezdah, kakor nekdaj, pustim nebrzdano svojo domišljijo, da hiti, hiti naprej, dokler ne more več. In spet plešem v svoji sobi kadar sem sama, Ah, gospod župnik, ne vem, zakaj Vas sedaj ljubim deset krat bolj kakor nekdaj! Vaše prijazno lice se mi zdi radostnejše, Vaše pri jateljstvo $mljlvejše, -Vaši častitljivi beli lasje lepši —!
Golo drevje v vrtu se mi zdi sveže in zeleno, sivo oblačno nebo mo -dro in sijajno.
Kako je človek vendar izpremon-ljiv! Čemu obupavati, čo se pa stvari same uredijo in prav nič se nam ni treba vtikati vmes!
Toda zakaj sem tako vesela, ko pa še ni odločena moja bodočnost! Ko pa ni mogočo dvakrat ljubiti v- življenju !
Kaka zmešnjava, gospod župnik! tise v življenju je skrivnostim in človeška duša je brezdno, ki se ne da izmeriti!
Včasi, kadar se mi pomiri domišljija/ pograbi nevzdrž'ji v. strah moje
Gospodarstvo.
g Izvoz 'živine in mesa je popol -* noma prepovedan, tako poročajo liberalni in drugi listi iz Beograda, v2,a-ü.aj ta prepoved, ne pove ni kdo. Go- ti tovo ne radi suše, kakor se jo prepovedal izvoz živil. Ce je res suša uni- , čila travnike, potem bi moral biti izvoz živine šo ravno posebno dovoljen in vlada bi ga morala šo pospeševati. Kaj hočejo kmetje z živino, če nimajo zadosti krme ? Ako je nočejo pustiti, da! pogine od gladu, jo morajo prodati in sicer čim prej in čim dražje. Kaj naj torej kmetje zdaj storijo? Sena nimajo, da bi redili živino, in živine ne morejo prodati, ker je izvoz prepovedan! Kmetje, kdo je povzročil to prepoved, ki je v vašo veliko škodo? Samostojni poslanec mesar Pucelj je minister za poljedelstvo in pod njegovim ministrovanjem se prepove izvoz živine, da bodo mesarji zdaj .živino lahko ceneje dobivali. Glejte, kako zna mesar mesarju pomagati! In kmetje, vi šo vedno verujete, da vas bodo samo-stdjneži rešili. ;Tu imate dokaz, kako» vam šamostojneži pomagajo! Zato pa proč s samostojnimi v vsaki občini, da ti kmetski goljufi povsod izginejo brez sledu:
g Poziv na prijavo zalog lesa v svrlio dodelitve vagonov. Vladni komisar pri Odseku za lesno industrijo Zvbze industrijeev za Slovenijo v Lju bljani, Selenburgova ulica št, 7, .11., poživlja vse lesno industrijjee, trgovce in producente brez ozira nato ali so člani Odseka za lesno industrijo ali ne, (la prijavijo na zgoraj navedeni naslov, zadnji čas do 30. aprila
t.	1.: 1. Količino rezanega in tesanega lesa, katerega, ima stranka v zalogi; 2. Kraj, kjer se les nahaja; 3 Nakladalno postajo. Prijavijo naj so samo one zaloge, ki se nahajajo že v skladiščih ati na žagah (torej one v gozdih ne), in od zalog oni del, ki s» namerava izvoziti v Italijo ali preko , italijanskega ozemlja, v. inozemstvo! v, času od 10. maja 1921 do 10. avgusta 1921. Na podlagi teh prijav so bodo potem razdelili od železniških uprav Odseku za izvoz lesa na razpolago dani vagoni. Kdor zalog ne bi prijavil, se mu za prej omenjeno dobo treh mescev ne bo, dodelilo nikakega vagona. Istotako pa bi se od dodelitve vagonov črtal oni, ki bi zaloge, katere se bodo od slučaja do slučaja po posebni komisiji pregledale, napačno prijavil. Za prijavo pride seveda v. poštev samo oni les, ki se nahaja V Sloveniji. Stranko katere imajo' tedanjo certifikate v roki, se še poživljajo, da jih za gotovo izrabijo zadnji čas do 10. maja 1921, ker bodo ti certifikati po tem datumu brez veljave,
g Carine prost uvoz. Kdor želi uvažati iz inozemstva v našo državo predmete, ki so no izdelujejo v naši državi, ali ki se izdelujejo v nezadostni množini in bi naj bili ti predmeti carine prosti, se naj s pismeno vlogo, katero ie kolkovati z 2 dinarjema o-brne na ministrstvo trgovine in industrijo. Vlogi 'jo še priložiti kolek za'
5 dinarjev.
g Hmelj. V zadnjem čaša Je ns
m....
vesele misli. In tedaj pobegnejo, zbežijo, izginejo in no morem jih več pri klicati. Kajti končno, on jo ljubi, go-' spod župnik, on jo ljubit Nesrečna beseda!
Rekli ste, da ni preredka prikazen, če je kdo dvakrat v življenju za ljubljen. Ali je to čisto gotovo res ?.
Ali ste o tem prepriöani? Ljubezen4 zopet rodi ljubezen, pravijo, Ce bi on vedel za mojo tajnost, morebiti hi me ljubil. Vi ste pameten človek, gospod župnik! Ali se Vam ne zdi, da ses predpisi olike večkrat nezmiselni?*. Morebiti bi zadostovala ena moja be -seda, pa bi postala srečna vso življenje! Pa glej, predpisi olike, ki si jih je izmislil kak nerazsodnež, mi branijo, da no smem razodeti svoje tajnosti, da ne smem razkriti svoje ljubezni njemu, ki ga ljubim! — Da povem odkrito, tudi’ meni na dnu sr -ca nekaj veleva, da moram molčati *’ in —. Kakor sem rekla, človeška duša je brezdno, ki se ne da izmeriti 1 Moj ljubi gospod župnik, črne^ misli vidim, v dolgem sprevodu se mi bliža-« jo —. Moj Bog, kako je človek nestanoviten 1
Halje prihodnjič.- j
timeljskem trgu v Žatcu zavladalo popolno mrtvilo in ni bilo nobenega po -praševanja po hmelju. Cene, ki so pa • bile 'sämo nä papirju, so se gibale med 1500 in 1650 čehoslovaških kron za 50 kg. Stanje hmeljskih nasadov je letos ugodno in ni nikjer opaziti Škodljiv -cev, ki bi Škodovali razvoju hmeljske rastline.
g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 13854 do 139 naših kron, za 100 avstrijskih kron plačaš 2354—24 naših kron, 100 nemških mark stane 223 do 221 jugoslovanskih kron in za 100 laških lir plačaš 620—635 jugoslovanskih kron.
Dopisi.
Sv. Jakob v Slov. gor. V nedeljo dne 10. aprila se je vršil pn nas slovesno ustanovna občni zbor „Orla“. Govoril je prof. dr. Karl Uapude iz Maribora. Velika množica po~i išaleev in poslušalk je poslušala imena mladeničev, ki* so izvoljeni v predsedstvo in načelstvo, kateri so nam najboljše zagotovilo, da se bo število Orlov-te-lovadeev in članov množilo od dne do dne. Od liberalnih in na svojo nevero ponosnih učiteljev ustanovljeni Sokol nas ne moti, ker za ljudi, ki se zbi -rajo v Sokolu, v Orlu tako ni pro -štora. Smejati smo se pa morali velikanskemu strahu g, učiteljev Huinor-Fohar pred to slovesno ustanovitvijo Orla. Da bi zambgia lažje prenašati ta strah, sta si naglo telelonreno naročila na pomoč Sokole iz Maribora, ki so pa na tujih, vojaških konjih prekleto slabo vplivali na naše fante m druge gledalce* Spomnili smo se pri tem na basen s sraki, ki se je o-Idnčala s pavovim perjem.
Sv. Lovrenc na Pohorju. V „Straži št. 91 je -bila notica,, ki pra -vi, da so razni Odri narodni nasprot-
niki. Povdarjamo, da se ta dopis na noben način ne tiče g. Ivan Oder, ali na njegovega očeta, ozir* bra a, Ta družina jo že od nekdaj narodna. Toliko v pojasnilo, da ne bo kake pomo-
Novejše.
Radikali in demokrati so se. radi verifikacije Protičevega mandata sprli. Demokrati, katerim je Protič trn v peti, so se dogovorili s Paši -čem, kako bi se rešili „neljubega“ politika Stojana PrQiiöa. Doživeli so veliko blamažo. Demokratski listi so pri našali prsuranjena poročila o spreje-iju Protičeve ostavke. Ko je v seji konštituante bilo prečrtano poročilo ve l-ilikacijskcga odbora, s katerim; se razveljavlja Protičev mandat, je na -stal v zbornici velik šum. Opozicija in radikalci so hrupno protestirali proti nakani demokratov. Radikalci so v znak protesta zapustili svoje sedeže in očitali demokratom zahrbtnost in sleparstvo. Ugotovilo se je, da so demokrati ta sklep sklenili med sabo in ga predložili skupščini kot sklep veriRcijskega odbora, Ta lumparija demokratov bo za vladno večino uso -dna!
P r i b i č e v i č kot kandidat za notranje ministrstvo ni bil nič kaj ljub Pašiču, ki je odklonil njegovo kandidaturo. Demokrati so nato tako dolgo moledovali nad DraiŠkovičem, da bo ta še baje nadalje ostal notranji minister.
■Volitve* v laško z b' o r n i-c o. Za volitve v laško zbornico je tirolska meščanska stranka in tudi socialistična stranka postavila lastne kandidatne liste. V volilnem pozivu meščanske stranke se zahteva avtonomija in ohranitev nemškega in tirolskega značaja Tirolske.
Stavka rudarjev v Ang-
liji* tV Angliji se nadaljuje stavka rudarjev kijiib temu, da vlada stori vse, kar bi moglo končati stavko. V rudnike na Škotskem je udrla voda . Skoda znaša na milijone. Ena poročila pravijo, da bo kmalu konec stavke, druga pa; da še bo nadaljevala še z večjo Ijutostjo.
Nepoštena polemika.
1,Tabor“ X št, 86 z dne 17. aprila
t.	i. navaja v opravičilo svojega še-danjega pristaša Ferdo Leskovarja, da sem kot „bivši naprednjak, beri: liberalec, ne iz prepričanja, temveč iz grdega' koritarstva uskoČii v klerikalni tabor..“ Glasilo mariborskih demokratov je v mojem slučaju lagalo in natolcevalo. To hočem dokazati, ne o-ziraje se na to, da si vsak misleč človek šele s svojim dozorevanjem izkristalizira prepričanje in značaj ih i -mam toroj tudi jaz pravico zavreči, če bi tedaj v mladih letih drugače mis -lil, kakor sedaj.
1.	V svojem delovanju sem zastopal vsikdar pač narodni, a nikdar liberalnih in meščanskih programov . Vse moje delo Je bilo tudi v skladu s pozitivnim krščanstvom. Imam pri kokah, kar sem pisal od 14* leta naprej, imam tudi vsa pisma dr. Ploja, dr. Jurtela in cele vrste drugih mož iz prejšnjih let, oni imajo mogoče še mole, pa so moja trditev kaj lahko izpriča. Res sem bil v „Sloveniji“ in neka' časa v „Taboru“, a ravno tam se je tisti Čas pobijal liberalizem in nas štajerske dijake je izvabila gesta takratnih mladih radikalcev. To mi pritrdijo vsi sedanji duhovniki in neduhov-niki, ki so bili v mariborskem Seme nišču. Mladi smo se ločili, ko je večina krenila na levo k Masarykovemu svetovnemu n Oziranju, politično pa v malomeščanski liberalizem, mi drugi
pa na desno. Taktičnega in osebnega, značaja, ne prmcipijelnega, pa sp bili medsebojni boji leta 1910; in 1911' "in prostodušno sem priznaval irT fetanem pri tem, da sem storil tedaj' а^рШз5 Častivrednim gošpodbih kom ni znano, da sem imel н'а‘[|ИзпиР-bo svojčaš tajništvo „Nar. näprt Mtr.“ v Ljubljani, dalje uredništvo ’gläVriih glasil z zagotovili raznih ,„korit'*',’ v pa sem odklonil iz načelnih rizio^Ov, čeravno za prihodnji mesec rišem imel zagotovljeno niti 10 K za s#fh' 'življenje. Gg. poslanik Ivan Hrtfoar, rhv -natelj Senekovič in 'dr. Žerj&v vhdo-gotovo še podrobnosti.
Koliko sem zahteval in koliko sem dobil za svoje javno delo ođ'iMh naprej, pa vedo uredniki '„Slbvenča“, dr, Korošec in vsi drugi.
. 2. Koritarstvo mi očitate! Poziv -Ijam vaš, da mi navedete v celi „Sloveniji“, odnosno v celi državi samo i, slučaj, da mož z mojimi izpiti in Čha-ko kvalifikacijo y. Javni slažhV prejema samo en vinar manj, kakor pa jaz, pa vam dovolim, da me imenujete korita-
rja.	Dokler tega ni, pa vedoma 'kradete čast in poštenje svojemu politične -mu nasprotniku iz gole КиФвдЧР- In' v stranki naši mi navedite te samo e-no korito, ki ga imam.
3* Odločno pa ugovarjam, da me imenujete v zvezi s svojim ka5m|ida -tom, našim Uskokom. Ako njemu naši listi očitajo in dokažejo nedovoljene manipulacije z zaupanim 'dejo&Eiem, je dovolj značilno za njega in stranko v da ne izvaja konsekvenc — izgovor na imuniteto ne velja, ker konetifpama v tem slučaju poslanca izroči ih se vam bo g. Pušenjak stavil na razpolago, a, meni dosedaj ne bo smel ©MtafDlrau duloznih dejanj nihče, ake imamo ob-iektivno sodnijo.
Ivan Vesenjak, profesor in član vodstva SJ»S.
MALA OZNANILA
UjSj. z vrtom in hlevom, solu fllSC čna lega, se proda. Ma ribor, Ob Bregu 24.	3—3 195
Ceno kupite ÄlS
120*—, 190*—, 230*—, moške spodnje hlače K 80*— in 88*—, srajce pisana ali bela K 120*—, 145*—, 170*—, hlačevina I26 cm Široka 1 m K 7O*— do 148*—, plavotisk, lep, 1 m K 40*—, 45*—, 48*—, oksford, dober 1 m K 40*—, 46*—, rujavo platno 1 m 34*— do 40*—, Sifoni, fini t m K 42*— do 50*—, predpasniki za ženske K 58 —, 66-— 72*—, 85*—, glavni robci, lepi & K 30*—, 36*—, 42*—, konjske Strange 1 par K 24 —, 3O —, 38*—i 44*—, uzde navadne in pletene K 15 —, 17*—, vrvi za
terilo, zidarje, tesarje in seno;
ežni-gumi plašč, angleški kron f 1*20*—, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške obleke 1 m K 130*— do 145*—r toaletno milo, žepna zrcala, britve, nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi
molzli Gniušek, Maribor,
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65
rj__• i Vpokojencem, inva-rUZlV S lidom in vdovam juž. ‘železnice ! Dne 24. t. m. ob pol 2, uri popoldne se vrši v Narodnem domu v Maribora ustanovni občni zbor podružnice vpokojencev južne železnice. Vabijo se vsi gori imenovani da se ga udeleže polnoštevilno, brez ozira na narodnost in politično mišljenje, ker društvo je popolnoma na nepristranski podlagi, ker gre se za naš obstanek. Vsak, kateri hoče stopiti v driištvo, mora naznaniti svoj natančni naslov. Odbor centrale.
Ilabimim vsab° množino Ud KU Pilil makovega semena. Stavite ponudbe in vzorce. Vinko Hmelak, kol nijalna trgovina, Maribor, Slomškov trg 6.______________1-3 205
iijf _ za pekarno, iz do-иСбПСЗ bre krščanske hiše sprejme pod ugodnimi pogoji Franc Vaupotič, Maribor, Aleksandrova cesta 53. ,	2041
RIBORU
KOROŠKA CESTA
TELEFONŠT. m
priporoča raznovrstni papir, kakor kan-celijski fini in srednje fini. koncepta*, strojepisni pivnik, ri* saini papir, naj* razooirstnejle

KOROŠKA CESTA
maplee v vsak! množini, kuverte, razne zvezke za sr&m in ljudske šole, sploh vse pisarniške potrebščine po naf-nižjih cenah
Prvo splošno društvo jugosl. vpokojencev
ima ustanovni občni zbor za podružnico Maribor, v nedeljo, dne 24 aprila t. 1. ob lo. uri v dvorani kasina (ne v Narodnem domu, kakor je bilo objavljeno v Ljubljanskih listih). Vabijo se vsi vpokojenci in vpokojenke iz Maribora in okolice, tudi če niso člani imenovanega društva in take, ki nameravajo pristopiti. Dnevni red: 1. Pozdrav društvenih zastopnikov iz Ljubljane in Ptuja. 2. Društveno poročilo podružnice Maribor in poročilo z občnega zbora v Ljubljani. 3. Poročilo o pripravljalnem delu za zadrugo (konzum), ki se bo v kratkem ustanovila za državne uslužbence in vpokojence. 4. Izvolitev enega člana v nadzorstveni odbor zadruge. 5. Volitev predsedstva za podružnico Maribor. 6. Slučajnosti. Pripravlj. odbor.
Zanesljiv safer,
oženjen se sprejme. Vpraša se pri Mariborskem paromlinu
Karel Sehet babin in sinovi
i—3 206
8 I id S» vsake vrste se spre-УК&1 jemajo v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, dvekronske novce, srebrne goldinarje itd. i—10
Jan Ignacij,
Maribor, Grajski trg (v gradu).
Zfsoßem st пахпамШ,аа otvorint MO. aprila t> JP#Мм tiati taßters-tterkhitn ielexniijkitn prt tiaram groß gr rlnatoč poti reßo (asmica).
Xa a&iten oPlsU se priporoma 1S6 s—s	Andrej Aansekoeic.
m
Vseuiiliški docent
Ds IVAN MATKO
zopet ordinira do sobote, dne 23. aprila 1121
v Mariboru, Slovenska ulica. 'V2
Klobuke,	*-10 -m
čevUe,
obleke,
perilo,
dežnike,
tržne torbice
in razno galanterijsko blago kupite m&>*-ceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2
ш
Izlet
v planine je najboljše razvedrilo. Vsakdo rad poraTi svoj prosti čas, da se poda
na
gore. Da pa izve, kam in kako bi izletel, naroči naj nemudoma „Planinski koledar za leto 1921“, ki se ga dobi s poštnino vred za 21 kron pri »Založništvu v Maribora, Krekova ulica 5/I« ter je čisti prebitek namenjen za kočo
Korošico pod Ojstrico
(1807 m).	!;j

жж
Stolna ulica štev, 6,
reg, zadr, z neom, zav.
j Mt BC OtoJPesttaJ© irloge po 4 % i** 4 V4%
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 135	brezplačno.	19
Lü'
Za varnost vlog iamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
tmr
Konfcni in S:s*frsali dni davek pleöwj© posojilnic;
■ im-. . i јавда. J

izdajatelj in založnik: Konz. „Straže.“
.Odgovorni urednik:, yiado Pušenjak,
Tisk Cirilove tiskarne vüMafi&örü*