Mami Miklavčevi 
v 
slovo
Sini moji, moji fantje zlati,
ki borite se v gorah,
naj ne bo vas zame strah...
Draga Mami, to ste bili vi, mati štirih sinov, štirih junaških partiza-nov. Vsi štirje, Just, Vlado, Ferdi-nand in Franci so se kot mladi, junaški partizani, borili za svobodo, borili za našo lepo in brezskrbno mladost. Trije izmed njih so darp-vali za domovino svoje mlado živ-ljenje.
Kolikokrat ste nas obiskali! Pri-povedovali ste nam o svoji družini, o svojih sinovih. Čutili smo, kako ste jih imeli radi! Ljubezen, sreča in veselje je prepletalo vse člane vaše družine. Vzgajali ste jih tako, da so bili pošteni, pravicoljubni in napre-dni. Tako ste bili vi vsi takoj že leta 1941 pripravljeni za borbo proti sovražniku. Vključili ste se v Osvo-bodilno fronto. Vsi vaši najdražji so že Ieta 1942 odšli v partizane, vi pa ste, zaradi bolezni, ostali med zver-mi, med fašisti. Trpeli ste v zaporu, taborišču, s ponosno dvigneno gla-vo, uporna, polna sovraštva do ti-stih, ki so skušali poteptati vaš po-jios, ponos aktivistke, matere štirih partizanov. Niti smrt vaših treh si-
nov vas ni strla, še sami ste postali partizanka.
In tako vas poznamo, mi, pionir-ji, člani pionirskega odreda.ki s po-nosom že desetletji nosi ime vašega sina, narodnega heroja Vlada Mi-klavca-Henrika. Ob vsakem našem prazniku ste bili med nami, se z nami veselili in delili srečne trenut-ke. Ko smo bili sprejeti med pionir-je in smo izrekali pionirsko zaob-ljubo, smo občutili, da jo dajemo vam, vašemu sinu in vsem tistim, ki so se borili za svobodo in domovi-no. Sedeli ste med nami, se z nami pogovarjali, iz vas je izžarevala lju-bezen do nas, ki bomo nadaljevali, ko dorastemo, to, za kar so darovali življenja najbolj junaški sinovi naše domovine. Razvijali bomo Ijubezen med Ijudmi, vodili in varovali našo socialistično domovino Jugoslavijo.
Vedno smo vam zagotavljali, da s ponosom nosi naša šola in naš odred ime vašega sina ter da bomo s pridnim učenjem to dokazali. Vsakokrat ste se srečni smehljali, kot ste se smehljali tudi takrat, ko vam je tovariš Tito stisnil roko in vam rekel: To je mama mojega Vlada!
Draga naša Mami! Globoko se klanjamo vašemu spominu, spomi-nu borke, revolucionarke in pleme-nitega človeka, ki nas je imel nei-zmerno rad! Prav danes se pa mla-dinci naše šole poklanjajo spominu vašega sina pred vhodom v votlino v Drvarju, kjer so na končnem izle-tu po poteh AVNOJ.
ZA NAS BOSTE OSTALA - NA-ŠA MAMI!
... sini moji, moji trije fantje zlati, žalostna bo, aponosna vaša mati.