250001 SODILA PRI ODLOČANJU O NAKUPU IN PRODAJI Dr.Ivan Turk ICEP 8/75 IZOBRAŽEVALNI CENTER EKONOMSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI 1975 250001 1. UVOD Kadar sprejemamo nakupne ali prodajne odločitve, moramo imeti na razpolago primerne informacije. Informaci¬ ja je pa več kot samo podatek. Informacija vključuje tudi sodbo o pojavu, za katerega obstaja podatek. Da bi mogli oblikovati sodbo, moramo opredeliti sodila (kriterije). Kakšna so izbrana sodila in kakšne podatke moramo potem¬ takem zbrati, da bi lahko oblikovali ustrezne informacije, si pa bomo ogledali na primeru naslednjih odločitev o nakupu ali prodaji, ki so deloma povezane celo z odločit¬ vami o proizvodnji. 1. Odločitev o nakupu ali lastni proizvdnji 2. Odločitev o uvajanju ali opuščanju posamez¬ nih vrst proizvodov 3. Odločitev o prodaji ali nadaljnji proizvodnji 4. Odločitev o povečanju obsega proizvodnje na obstoječih osnovnih sredstvih z dodatno za¬ poslitvijo osebja 5. Odločitev o spremembi obsega proizvodnje zaradi sprememb v cenah 1. ODLOČITEV 0 NAKUPU ALI LASTNI PROIZVODNJI Odločitev o tem, ali material kupiti ali ga na¬ sprotno proizvesti v lastnem okviru, ni potrebna samo ta¬ krat, kadar uvajamo v poslovni proces kako novo vrsto ma¬ teriala, temveč tudi takrat, kadar pretresamo stare rešitve. Nova odločitev pa utegne: a) povzročiti boljšo izrabo dotedanjih zmoglji¬ vosti ; b) povzročiti potrebo po novih zmogljivostih; c) povzročiti slabšo izrabo dotedanjih zmogljivo¬ sti ; č) ostati brez vpliva na obstoječe zmogljivosti. 2 Primer pod a) nastopi, če se odločimo, da pro¬ izvedemo nekaj, kar do tedaj še nismo kupovali, ali kar smo do tedaj že kupovali, a lahko pri tem uporabimo ob¬ stoječe zmogljivosti. Primer pod b) nastopi, če se od¬ ločimo, da proizvedemo nekaj, kar do tedaj še nismo kupovali ali kar smo do tedaj že kupovali, vendar pa pri tem ne zadoščajo obstoječe zmogljivosti, temveč mora¬ mo pristopiti k njihovi razširitvi. Primer pod c) na¬ stopi, če se odločimo, da bomo kupili nekaj, kar smo do tedaj že proizvajali, primer pod č)'pa, če se odlo¬ čimo, da bomo kupili nekaj, kar do tedaj še nismo niti proizvajali in niti kupovali. Prav tako utegne ostati dotedanja izraba obstoječih zmogljivosti nespremenjena, če povezujemo povečanje, proizvodnje kakega materiala, ki bi ga sicer lahko kupili, z zmanjšanjem proizvodnje dru¬ gih vrst proizvodov, ali zmanjšanje proizvodnje takšnega materiala s povečanjem proizvodnje drugih vrst proizvo¬ dov. Vendar na tem mestu nameravamo proučiti le poe¬ nostavljeno izbiro med nakupom in lastno proizvodnjo in ne med nakupom in spremenjeno sestavo proizvodnje. Iz istega razloga tudi ne bomo upoštevali možnosti, da po-, trebni material deloma kupimo in deloma proizvedemo. V načelu ima tako odločitev v prid nakupa kot . odločitev v prid proizvodnje svoje prednosti. V prid na¬ kupa govori dejstvo, da je na trgu možen širši izbor po¬ trebnih vrst materiala, da imajo prodajalci že izkušnje pri proizvodnji, ki sicer še ne obstajajo v delovni or¬ ganizaciji , če.se ta preje še ni ukvarjala s tovrstno proizvodnjo, da je tveganje v primeru nakupa preneseno na dobavitelja, da delovni organizaciji ni treba vlagati dodatnih sredstev v proizvodnjo itd. Po drugi strani govori v prid proizvodnje dejstvo, da obstajajo v delovni organizaciji neizrabljene zmogljivosti, da je koristno ohraniti proizvodne tajne, da je ponudba spremenljiva in kakovost kupljenega materiala niha itd. Toda če domne¬ vamo, da je kakovost kupljenega materiala enaka kakovosti 3 proizvedenega v lastnem okviru, da je gotovost oskrbe s potrebnimi količinami iz nakupa in proizvodnje enaka, da ni težav v pogledu morebitnih dodatnih potrebnih sredstev, če se odločimo za proizvodnjo, kakor tudi, če domnevamo, da obstajajo v lastni delovni organizaciji potrebne izkušnje za takšno proizvodnjo, se moramo pravzaprav vprašati le,, katera različica je za delovno organizacijo z vrednostne¬ ga vidika ugodnejša. Nakup materiala namesto ustrezne proizvodnje se v načelu izplača, če je zadoščeno našled'- njemu sodilu: ličine, večji od nabavne vrednosti istih količin ob na¬ kupu, se delovni organizaciji bolj izplača te količine kupiti in ne proizvesti. Če so nasprotno stroški, ki jih povzročajo proučevanekoličine manjši od nabavne vrednosti istih količin ob nakupu, se delovni organizaciji bolj iz¬ plača te količine proizvesti in ne kupiti. Da bi se torej mogli odločiti o možnosti: nakup ali proizvodnja, moramo poznati tako nabavno vrednost proučevane količine kot tudi stroške, ki jih povzroča. Brez dvoma pa je lažje ugoto¬ viti nabavno vrednost te količine kot stroške, ki jih pov- zro ča. zmnožek nabavne cene enote in količine teh enot, medtem ko je nabavna cena enote sestavljena iz kupne cene, po¬ večane za morebitno carino in prometni davek ob uvozu, kakor tudi za sorazmerni del drugih neposrednih nabavnih stroškov, npr. stroškov prevoza. Toda nikakor ni rečeno, da sedanje razmerje med nabavno ceno in stroški, ki jih povzroča proizvedena enota, velja tudi za prihodnost. Sedanja nabavna cena se lahko kasneje občutno spremeni, čeprav za to ni nilskega razloga v prodajalčevih stroških, nabavna vrednost kupljenih količin dodatni stroški istih količin iz lastne pro- Če so stroški, ki jih povzročajo proučevane ko Nabavna vrednost celotne proučevane količine je - 4 - medtem ko ostanejo npr. sedanji stroški, ki jih povzroča proizvedena enota, tudi v prihodnosti nespremenjena. Pred¬ videvati prihodnje gibanje nabavnih cen je pa seveda še znatno težje kot predvidevati prihodnje gibanje stroškov. Odgovor na vprašanje, kaj so dodatni stroški do¬ ma proizvedenih količin, s katerimi primerjamo nabavno ceno oziroma nabavno vrednost kupljenih količin, pa je od¬ visen od tega, kako vpliva ta proizvodnja na obstoječe zmogljivosti. Če bi bile zaradi odločitve v prid proiz¬ vodnje in ne nakupa bolje izrabljene dotedanje zmogljivo¬ sti (primer pod a), med dodatnimi stroški ne bi bilo treba upoštevati dotedanjih stalnih (fiksnih) stroškov, saj se ti v ničemer ne bi spremenili; kot dodatni stroški pro¬ izvedenih količin bi šteli predvsem spremenljivi (varia¬ bilni) stroški, ki odpadejo nanje. Res pa uvajanje tak¬ šne proizvodnje, s katero se delovna organizacija v pre¬ teklosti še ni ukvarja, povzroča stroške razvoja in pri¬ prave, ki so stalni stroški; takšne stroške bi seveda že, bilo treba upoštevati med dodatnimi stroški doma proizve¬ denih količin. Če bi nasprotno zaradi odločitve v prid proizvodnji in ne nakupu morali razširiti obstoječe zmoglji¬ vosti (primer pod b), bi morali dodatni stroški med dru¬ gim vključevati tudi vse stalne stroške tako povečanih zmogljivosti. Zanimiv primer se pa pojavi, če bi odloči¬ tev v prid nakupa in ne proizvodnje, s katero se je de¬ lovna organizacija do tedaj že ukvarjala, povzročila zmanj¬ šanje izrabe zmogljivosti (primer pod c). Če delovna orga¬ nizacija sproščenih strojev in drugih prvin, ki povzročajo stalne stroške, ob takšni preusmeritvi iz proizvodnje na nakup ne bi nameravala prodati, bi kot dodatne stroške opuščene proizvodnje mogli šteti le spremenljive stroške, ki odpadejo nanjo; stalni stroški bi namreč še nadalje o- stali v nespremenjeni višini. Če bi delovna organizacija nasprotno odprodala takšne stroje in še s kako drugo iz¬ boljšavo zmanjšala stalne stroške, pa bi kot dodatne stroške opuščene proizvodnje morali poleg ustreznih spremenljivih - 5 - stroškov upoštevati še tiste stalne stroške, ki bi jih bilo mogoče zmanjšati zaradi ukinitve proučevanje proiz¬ vodnje . Čeprav se v načelu izplača proizvodnja, če so njeni dodatni stroški v običajnem smislu manjši od na¬ bavne vrednosti enakih kupljenih količin, je le treba presoditi tudi, ali ni ugodnejša kaka druga možnost, ki zahteva enake dodatne naložbe ali povzroča enako boljšo izrabo zmogljivosti. Brž ko npr. odločitev o proizvodnji namesto nakupa povzroča potrebo po povečanju obstoječih osnovnih in obratnih sredstev, je koristno ugotoviti uspešnost take naložbe, kot dobiček iz obravnavane nalož¬ be upoštevamo razliko med večjo nabavno vrednostjo kup¬ ljenih količin v posameznem letu in manjšimi dodatnimi stroški, ki jih povzroča proizvodnja enake količine, kot vložena sredstva pa povečana osnovna in obratna sred¬ stva. Če je kaka druga različica uspešnejša, se pač ne bomo odločili za prvotno predlagano in bomo raje kupo¬ vali potrebne količine materiala namesto da bi jih pro¬ izvajali sami. Podobno npr. lahko bolje izrabimo obsto¬ ječe zmogljivosti tudi s proizvodnjo kakih drugih proiz¬ vodov in ne samo tistih, s katerimi nadomestimo nakup. Zato se ne bomo preprosto odločili za proizvodnjo namesto nakupa brž ko je nabavna vrednost kupljenih količin več¬ ja od dodatnih stroškov, ki jih povzroča proizvodnja istih količin. Če s proizvodnjo teh količin preprečimo kako drugo vrsto proizvodnje, se srečujemo z vprašanjem, katera vrsta proizvodnje je uspešnejša. Odgovor na to vpra¬ šanje pa je-obravnavan v naslednjih poglavjih. 6 2. ODLOČITEV O UVAJANJU IN OPUŠČANJU POSAMEZNIH VRST PROIZVODOV Prodajne cene, ki jih delovna organizacija dosega na trgu, niso enako ugodne pri vseh vrstah proizvodov. To ima seveda vpliv tudi na odločitve o proizvodnji posamez¬ nih vrst proizvodov. Zato se moremo vprašati, kdaj so po¬ dani razlogi, da delovna organizacija opusti ali uvede kako novo vrsto proizvodov. Če gledamo dolgoročno, je za delovno organiza¬ cijo zanimiva samo proizvodnja tistih vrst proizvodov, pri katerih z njihovo dosegljivo prodajno ceno pokriva lastno ceno in še omogoča zadovoljiv dobiček. Toda če gledamo kratkoročno, še nikakor ni ugotovitev, da je pri kaki vrsti proizvodov prodajna cena manjša od lastne cene, zadosten razlog za njeno opustitev. Če delovna organizacija ne more nadomestiti proizvodnje takšne vrste proizvodov s kako drugo, je razlog za opustitev prve vrste proizvodov podan šele, če je zadoščeno pogoju: dodatni prihodki s proučevano vrsto proizvodov Dokler so dodatni prihodki s to vrsto proizvodov večji od dodatnih stroškov, je še vedno koristno ohraniti proučevano proizvodnjo, dokler je ne moremo nadomestiti s kako uspešnejšo. Proučevana vrsta proizvodov namreč še . vedno prispeva k kritju stalnih stroškov v delovni organi¬ zaciji, ki se pojavljajo v vsakemi primeru. Če bi je ne proizvajali več, bi zmanjšali dobiček ravno za toliko, za kolikor so dodatni prihodki, ki jih dosegamo z njo, večji od ustreznih dodatnih stroškov. dodatni stroški - proučevane vrste proizvodov 7 Dodatni stroški proučevane vrste proizvodov so brez dvoma sestavljeni iz spremenljivih stroškov, ki se pojavljajo zaradi nje. Nikakor pa ni nujno, da razlika med prihodki in spremenljivimi stroški v zvezi s prouče¬ vano vrsto prihodkov že nakazuje, za koliko prispeva k dobičku. Če opustimo to vrsto proizvodov, utegnemo zmanj¬ šati tudi tiste stalne stroške, ki jih neposredno povzroča, medtem ko ostanejo stalni stroški, ki se pojavljajo kot splošni stroški za več vrst proizvodovali celo za celotno proizvodnjo, še dalje nespremenjeni. Kateri stalni stroš¬ ki so povezani s posamezno vrsto proizvodov, kateri pa ne, je odvisno od raznih odločitev v konkretnih razmerah. Vze¬ mimo kot primer samo stroške gospodarske propagande. Če se ti stroški pojavljajo pri vsaki vrsti proizvodov posebej, so očitno stalni stroški posameznih vrst proizvodov in se jim je mogoče ogniti, če delovna organizacija opusti kako vrsto proizvodov. Če pa so ti stroški nasprotno skupni za vse vrste proizvodov, nanje neposredno ne vpliva uki¬ nitev posamezne vrste proizvodov. Do sedaj smo pri izvajanju izhajali iz domneve, da se delovna organizacija ob. nespremenjenih prodajnih cenah odloča samo o tem, ali naj ohrani sedanji obseg in sestavo proizvodnje, ali naj iz nje izloči posamezno vrsto proizvodov. Če nasprotno obstaja možnost, da nadomesti kako vrsto proizvodov z drugo vrsto , bi bilo treba v pred¬ računu med dodatnimi stroški prvotne vrste proizvodov upoštevati kot oportunitetne stroške tudi izgubljeni prispevek, ki bi ga dajala druga vrsta proizvodov. Če je prispevek ta, druge vrste proizvodov večji od prispevka prvotne vrste proizvodov, kaže prvotno vrsto opustiti in preiti na novo. Na povsem podoben način lahko presojamo uspešnost uvedbe kake nove vrste proizvodov, s katero bolje izrab¬ ljamo obstoječe zmogljivosti. Dokler se ne ponudi kaka boljša možnost, ae delovni organizaciji izplača uvesti proizvodnjo predlagane vrste proizvodov ali sprejeti kako 8 posebno naročilo, če je zadoščeno pogoju: dodatni stroški _ dodatni prihodki proučevane vrste s proučevano vrsto proizvodov proizvodov Če so dodatni prihodki, ki jih je mogoče doseči z novo vrsto proizvodov večji od dodatnih stroškov, ki jih povzroča, delovna organizacija z njo povečuje do¬ biček. Če pa s takšno vrsto proizvodov zaradi omejenih zmogljivosti izpodriva proizvodnjo kake druge vrste pro¬ izvodov, je med njenimi stroški treba upoštevati tudi izgubljeni prispevek, ki bi ga dala druga vrsta proiz¬ vodov. V tem primeru imamo opravka z oportunitetnim stroškom pri novi vrsti proizvodov. Ponovno pa naj opozorimo, da mora v dolgem ro¬ ku vsaka vrsta proizvodov s svojimi prihodki pokrivati ne samo dodatne stroške, temveč tudi sorazmerni del stalnih stroškov, ki je razporejen nanjo. 3. ODLOČITEV O PRODAJI ALI NADALJNJI PROIZVODNJI Proizvodi, s katerimi nastopa posamezna delov¬ na organizacija na trgu, v naslednji delovni organizaciji včasih ponovno vstopajo v proizvodni proces. Kar je pro¬ izvod za posamezno delovno organizacijo, je s širšega vidika morda še 1%? proizvod; različne stopnje obdelave ali predelave so pač prepuščene različnim delovnim or¬ ganizacijam. Zato se pa pri delovni organizaciji, ki se ukvarja z začetnimi stopnjami celotnega proizvodnega procesa, utegne pojaviti vprašanje, ali ne bi bilo ko¬ ristno uvesti še nadaljnje stopnje v istem okviru in raje prodajati proizvode z višjo stopnjo dokončnosti.. Od¬ ločitev o tem, aliprodati kake proizvedene predmete ali nasprotno nadaljevati z njihovo proizvodnjo, ni potrebna tudi takrat, kadar pretresamo stare rešitve. Nova odloči- tev pa utegne: 9 - a) povzročiti boljšo izrabo dotedanjih zmoglji¬ vosti ; b) povzročiti potrebo po novih zmogljivostih; c) povzročiti slabšo izrabo dotedanjih zmo¬ gljivosti. Primer pod a) nastopi, če se odločimo, da na¬ daljujemo s proizvodnjo takih proizvodov, ki smo jih do tedaj prodajali, a pri tem lahko uporabimo obstoječe zmogljivosti. Primer pod b) nastopi, če se odločimo, da nadaljujemo s proizvodnjo takih proizvodov, ki smo jih do tedaj prodajali, a pri tem ne zadoščajo obstoječe zmogljivosti, temveč moramo pristopiti k njihovi razši¬ ritvi. Primer pod c) pa nastopi, če se odločimo, da bomo ukinili dotedanjo proizvodnjo v višjih stopnjah in raje prodajali dotedanje polproizvode. prodaja namesto nadaljnje proizvodnje, če je zadoščeno naslednjemu sodilu: Če so stroški, ki jih povzroča nadaljnja obdela¬ va ali predelava, večji od dodatnih prihodkov, ki jih do¬ sežemo ob prodaji proizvoda višje stopnje, se delovni organizaciji bolj izplača prodati proizvode nižje stopnje kot da bi nadaljevala s proizvodnjo. Če so nasprotno stroški, ki jih povzroča nadaljnja obdelava ali predelava, manjši od dodatnih prihodkov, ki jih dosežemo ob prodaji proizvoda višje stopnje, se delovni organizaciji bolj izplača nadaljevati s proizvodnjo kot pa prodati polpro¬ izvode. Da bi torej mogli odločiti o možnosti: prodaja ali nadaljnja proizvodnja, moramo poznati tako dodatne prihod¬ ke kot tudi dodatne stroške, ki jih omogoča nadaljevanje proizvodnje. V načelu se delovni organizaciji vedno izplača dodatni prihodki zaradi nadaljnje proizvodnje .- dodatni stroški zaradi nadaljnje ...proizvodnje 10 Dodatni prihodki so razlika med prodajno vred¬ nostjo proučevane količine proizvodov višje stopnje in prodajno vrednostjo ustrezne količine proizvodov nižje stopnje. Odgovor na vprašanje, kaj so dodatni stroški, pa je odvisen od tega, kako vpliva nadaljnja proizvodnja re obstoječe zmogljivosti. Če bi bile zaradi odločitve v prid proizvodnje in ne prodaje bolje izrabljene dote¬ danje zmogljivosti (primer pod a), med dodatnimi stroški ne bi bilo treba upoštevati dotedanjih stalnih stroškov, saj se ti ne bi spremenili, razen če upoštevamo stalne stroške, ki so neposredno povezani s pripravo nove pro¬ izvodnje itd. Če bi nasprotno zaradi odločitve v- prid proizvodnji in ne prodaji morali razširiti obstoječe zmogljivosti (primer pod b), bi morali dodatni stroški med drugim vključevati tudi vse stalne stroške tako po¬ večanih zmogljivosti. Če bi končno zaradi odločitve v prid prodaji namesto dotedanje proizvodnje morali zmanj¬ šati izrabo zmogljivosti (primer pod c), pa sta dani dve možnosti. Če delovna organizacija sproščenih strojev in drugih prvin, ki povzročajo stalne stroške, ob takšni preusmeritvi iz proizvodnje na prodajo polproizvodov ne bi nameravala prodati, bi. kot dodatne stroške opuščene, proizvodnje mogli šteti le spremenljive stroške, ki od¬ padejo nanjo; stalni stroški bi namreč še nadalje ostali V nespremenjeni višini. Če bi delovna organizacija nas¬ protno odprodala kakšne stroje in še s kako drugo izpo¬ polnitvijo zmanjšala stalne stroške, pa bi kot dodatne stroške opuščene proizvodnje morali poleg ustreznih spre¬ menljivih stroškov upoštevati še tiste stalne stroške, ki bi jih bilo mogoče zmanjšati zaradi ukinitve proučevane proizvodnje. Ne glede na to, ali odločitev v prid nadaljnji proizvodnji povzroča boljšo izrabo obstoječih zmogljivosti ali potrebo po novih zmogljivostih, pa s takšno odločitvijo delovna organizacija brez dvoma izgubi razliko, med prodaj¬ no vrednostjo in stroški tistih polproizvodov, ki jih ne prodaja več. Ta razlika je potemtakem oportunitetni strošek 11 nadaljne proizvodnje, ki ga je prav tako treba upoštevati. Končno naj še pripomnimo, da odločitev v prid nadaljnji proizvodnji mnogokrat zahteva večja vložena poslovna sredstva kot bi bila potrebna pri odločitvi v prid pro¬ daji polproizvodov. Vložena poslovna sredstva pa morajo v finančnem pogledu donašati dobiček, ki je po svoji vi-, šini primeren. Ni torej rečeno, da se delovni organizaci¬ ji vedno bolj izplača nadaljevati s proizvodnjo, če so- dodatni prihodki zaradi nje večji od dodatnih stroškov. Če je donosnost dodatno vloženih poslovnih sredstev manjša od povprečne donosnosti sredstev, ki sicer velja v delovni organizaciji, je še vedno smotrneje ostati pri prodaji polproizvodov in iskati raje kako drugo različico za uporabo dodatnih poslovnih sredstev. 4. ODLOČITEV 0 POVEČANJU OBSEGA PROIZVODNJE NA OBSTOJEČIH OSNOVNIH SREDSTVIH Z DODATNO ZAPOSLITVIJO OSEBJA Če zmogljivosti obstoječih osnovnih sredstev niso .povsem izrabljene, lahko povečano proizvodnjo: a) z dodatno zaposlenim osebjem; b) z dodatnim delovnim časom obstoječega osebja. V vseh teh primerih se utegnemo vprašati, ali se nam izplača povečati obseg proizvodnje ali ne. Kadar niso zmogljivosti v delovni organizaciji v celoti izrabljene, razmere na trgu pa omogočajo večji obseg proizvodnje, je koristno najprej pretresti uspeš¬ nost uvedbe nove izmene. Zaradi nje se bodo povečali tako stroški kot prihodki. Nikje seveda ni rečeno, da se bodo povečali sorazmerno z obsegom proizvodnje. Na splošno pa lahl^o postavimo sodilo za odločitev o uvedbi nove izmene, tj. o sprejemu dodatnega osebja, takole: 12 dodatni prihodki _ dodatni stroški z dodatnim osebjem —" z dodatnim osebjem Med dodatnimi stroški je seveda treba upoštevati tudi dodatne osebne dohodke, ki pripadajo novim članom delovne skupnosti po načrtovanih postavkah ali po načrtovani vrednosti točke. Od ustreznega pravilnika pa je odvisno, ali bodo ti osebni dohodki sorazmerni z obsegom pro¬ izvodnje. Prav tako ni rečeno, da bo obseg proizvodnje v drugi izmeni enak tistemu iz prve izmene; morda bo za¬ radi večje izrabe zmogljivosti potrebnega več časa za vzdrževanje osnovnih sredstev kot v prvi izmeni. Pač pa je treba računati, da se bodo zaradi uvedbe nove izmene sorazmerno povečali neposredni materialni stroški, ra¬ zen če je zaradi nakupa večjih količin mogoče računati z nižjimi nabavnimi cenami; v takšnem primeru kot neposred¬ ni materialni stroški nove izmene ne štejejo zmnožki te¬ daj potrebnih količin in nižjih nabavnih cen., temveč tak¬ šni zmnožki, zmanjšani za prihranke zaradi nižjih cen, ki se pojavljajo pri starih izmenah. Če delovna organiza¬ cija ne bi pristopila k novi izmeni, tudi ne bi bilo zni¬ žane nabavne cene tistega materiala, ki je potreben pri starih izmenah, torej je mogoče pripisati takšno znižanje le novi izmeni. Splošni stroški se bodo zaradi uvedbe nove izmene prav tako povečali, čeprav ne nujno sorazmerno. Opozoriti pa kaže, da se zaradi uvedbe nove izmene ne po¬ večajo samo takoijjienovani spremenljivi stroški, temveč tudi nekateri stalni, zlasti tisti, ki jih označujemo kot omejeno stalne stroške. Ne povečajo se npr. samo stroški elektrike za pogon strojev, ki so očitno spremenljivi stroški, temveč tudi stroški elektrike za razsvetljavo, ki jih lahko označujemo kot omejeno stalne stroške. Čim več podrobnosti bo delovna organizacija upoštevala pri sestavljanju predračuna uspešnosti uvedbe nove izmene, tem bolj zanesljivo predstavo bo imela o tem, kaj se ji iz¬ plača in kaj ne. Jasno je le to, da mora v predračunu povsem zanemariti tiste stroške, ki se zaradi uvedbe nove - 13 izmene v ničemer ne bodo spremenili. Stroškov dodatne iz¬ mene torej nikakor ni mogoče utemeljevati kot zmnožka lastnih cen pri starem obsegu proizvodnje ali poslovanja z ustreznimi količinskimi enotami proizvodov v novi izmeni. Če delovna organizacija namerava povečati iz¬ rabo obstoječih zmogljivosti z uvedbo nadurnega (nočnega, nedeljskega) dela in ne s povečanjem števila zaposlenih, dodatni stroški z nadurnim delom Znano je, da pripadajo članom delovne skupnosti ob sicer nespremenjenih temeljnih postavkah večji osebni dohodki, kadar delajo preko normalnega delovnega časa'. Zato se upravičeno mnogokrat postavlja vprašanje, ali se takšno delo izplača, saj je vsaj v pogledu osebnih do¬ hodkov dražje. Vendar spet ne smemo primerjati dodatnih prihodkov, ki so omogočeni s takšnim delom, z zmnožkom starih lastnih cen, povečanim za dodatke pri osebnih dohodkih. Neomejeno stalni stroški se pojavljajo v vsakem primeru ter torej niso dodatni stroški proučevane dodatne dejavnosti. Od tega, kakšno vlogo imajo v konkretnem pri¬ meru stalni stroški in kakšno spremenljivi, kakor tudi od tega, ali imamo pri spremenljivih stroških opravka z napredujočimi ali nazadujočimi, je odvisno, kako se bomo odločili. Brž ko so dodatni prihodki z nadurnim delom večji od dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi njega, se bomo zanj odločili, v nasprotnem primeru pa ne. Potreba po uvedbi nadurnega (nočnega, nedeljskega) dela je navadno kratkoročnega značaja. Če je povečanje obsega proizvodnje ali poslovanja na ta način trajnejšega značaja, se vedno lahko vprašamo, ali ne bi bilo bolje sprejeti nekaj novih delavcev. Pustimo ob strani vprašanje je temeljno sodilo za odločitev. dodatni prihodki z nadurnim delom 14 predpisov, ki utegnejo urejevati nadurno delo, kakor tudi nagnjenje že obstoječih članov delovne skupnosti, da bi si z nadurnim delom v lastni delovni organizaciji izboljšali svoje osebne dohodke, V takšnem primeru se srečujemo z vprašanjem ali vpeljati nadurno delo ali sprejeti nekaj novih delavcev, ki jo je mogoče rešiti na povsem gospodarski način. Izhodiščno sodilo za od¬ ločitev v prid sprejemu novih delavcev je: dodatni dobiček z novimi delavci dodatni dobiček z nadurnim delom delavcev obstoječih b, ODLOČITEV 0 SPREMEMBI OBSEGA PROIZVODNJE ZARADI SPREMEMB V CENAH Če se delovna organizacija pri kaki vrsti proiz¬ vodov odloči za višjo prodajno ceno, bo v danem razdobju uspela prodati manjšo količino kot v primeru, če bi se odločila za nižjo prodajno ceno. Zato se lahko vprašamo, kako naj se odloči: za višjo prodajno ceno in manjši ob¬ seg proizvodnje in prodaje ob danih zmogljivostih, ali za nižjo prodajno ceno in večji obseg proizvodnje in prodaje ob danih zmogljivostih. Do odgovora na to vprašanje pridemo, če pri proučevani vrsti proizvodov proučujemo prihodke in stroške v celotnem razdobju. Toda kateri stroski so pri tem pomembni? Brez dvoma je treba upoštevati spremenljive stroške, saj se ti spreminjajo, kadar se spreminja obseg proizvodnje pri proučevani vrsti proizvodov. Kako je pa s stalnimi stroški? Stalni stroški na tistih stroškovnih mestih ali v tistem obratu, kjer poteka proučevana proiz¬ vodnja, se ne spreminjajo, kadar spreminjamo njen obseg. Celotno količino proučevane proizvodnje bremenijo vedno- enaki stalni stroški, ki so na tak način povezani z njo, To pa ne velja za druge stalne stroške, ki bi jih sicer - 15 morali razdeljevati na posamezne vrste proizvodov soraz¬ merno s katerimkoli neposrednim stroškom. Stalni stroški uprave in prodaje ne odpadejo na celotno količino prou¬ čevane vrste proizvodov vedno v enaki višini; njihova vi¬ šina je odvisna med drugim od udeležbe te vrste proizvo¬ dov v celotni proizvodnji dane delovne organizacije. Iz tega pa sledi, da pri odločitvi o tem, katero prodajno ceno izmed več možnih kaže izbrati, ne moremo izhajati iz vseh stroškov, ki odpadejo na proučevano vrsto proiz¬ vodov. Poleg spremenljivih stroškov te vrste proizvodov bi kazalo upoštevati le tiste stalne stroške, ki se po¬ javljajo samo zaradi nje. Ker so pa ti enaki pri raznih proučevanih različicah obsega proizvodnje, jih lahko tudi povsem zanemarimo in ostanemo kar pri spremenljivih stroš¬ ki Pri posameznih različicah torej iščemo prispevek za kritje stalnih stroškov in doseganje dobička. Za razli¬ čico k in ne za različico B prodajne cene in temu ustrezne količine se bomo odločili, če -je prispevek za kritje pri celotni količini proučevane proizvodnje po različici B Le če spremenjena količina proučevane vrste pro¬ izvodov spreminja tudi stalne stroške, ki se pojavljajo samo zaradi nje ali stalne stroške v delovni organizaciji kot celoti, bi bilo sodilo postaviti drugače in sicer: razlika'med_prihodki razlika med prihodki in dodatnimi stroški in dodatnimi stroški pri celotni količini pri celotni količini proučevane proizvodnjeproučevane proizvodnje po različici k ^ po različici B Če ne poznamo koeficienta cenovne prožnosti pov¬ praševanja, ki velja za proučevano vrsto proizvodov, je seveda težko predpostaviti količino, ki jo bo ob spremenje¬ ni prodajni ceni mogoče prodati, V takšnem primeru se pa prispevek za kritje pri celotni količini proučevane proizvodnje po različici k COBISS y.042 '<00 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000427754 - 16 - lahko vprašamo, pri kakšni količini proučevane vrste pro¬ izvodov bi dosegla delovna organizacija isti dobiček kot ga dosega sedaj, če bi spremenila prodajno ceno. Odgovor nakazuje obrazec: potrebna količina = stalni stroški + dosedanji stroški nova prod. cena enote - spremenljivi stroški enote Nato primerjamo odstotek spremembe prodajne cene z odstotkom spremembe tiste količine, ki bi omogočala isti dobiček. Toda nikjer ni rečeno, da se bo povpraševanje odzvalo na spremembo prodajne cene ravno v takšnem smislu kot bi se morala spremeniti prodana količina, če npr. zni¬ žana prodajna cena za x % zahteva povečanje obsega proiz¬ vodnje za y%, sodimo pa, da se povpraševanje po teh pro¬ izvodih ne bo povečalo za y%, znižanja prodajne cene ne kaže osvojiti. Če podobno npr. zvišana prodajna cena za x% omogoča enak dobiček pri zmanjšanju obsega proizvodnje za y% in sodimo, da se bo povpraševanje po teh proizvodih zmanjšalo za več kot za y%, že spet zvišanja prodajne cene ne kaže osvojiti. Različice, za katere menimo, da so boljše od obstoječega, pa kaže presojati na že preje prikazani način. Delovna organizacija včasih le za omejeni čas zni¬ ža prodajno ceno določeni vrsti proizvodov, da bi s tem vzpodbudila kupce k nakupu v večjih količinah ali da bi se sploh v večji meri začeli zanimati zanjo. Seveda takšna prodaja večjih količin ob začasno znižanih cenah ne bi smela povzročiti izgube. Lahko pa celo postavimo kot sodilo za začasno znižanje cene to, da mora delovna organizacija s takšnimi proizvodi še vedno dosegati isti dobiček kot pred znižanjem cene. Če najprej postavimo novo, nižjo prodajno ceno in nato iščemo količino, ki bi jo morali prodati na trgu, da v istem razdobju ne bi utrpeli na sicer¬ šnjem dobičku pri prodaji istovrstnih proizvodov po stari ceni, se lahko poslužimo istega obrazca kot preje. - 17 - Če najprej postavimo količino, ki jo nameravamo prodati po nižji ceni, in nato iščemo prodajno ceno, ki bo omogočila v istem razdobju enak dobiček, pa se moramo poslužiti obrazca: potrebna prodajna cena = stalni stroški + sprem.stroški enote x količina + zaželj.dobič. količina V obeh primerih je seveda med stroški treba upo¬ števati tudi tiste za pospeševanje prodaje po znižanih ce¬ nah. Sicer pa oba obrazca omogočata ugotavljanje potrebne količine ali potrebne prodajne cene ob katerikoli predpo- . v 1 '.' ' i-- stavljeni vismi dobička in ne samo ob njegovi stari vi¬ šini. Odprto ostane pri vsem le vprašanje, ki smo ga na¬ kazali že v prejšnji točki, namreč, ali se bo povpraše¬ vanje v razdobju res povečalo ravno za toliko, za kolikor je predvideno po obeh formulah. Delovna organizacija more občasno spremeniti pro¬ dajne cene svojih proizvodov tudi iz kakih drugih razlogov. Kako posebno naročilo se npr. delovni organizaciji iz¬ plača sprejeti tudi, če dosega pri njem precej nižjo prodajno ceno kot sicer. Isto velja za proizvodnjo za kak nov trg, na katerem z nižjimi prodajnimi cenami istovrstnih proizvodov ne pokvarimo normalne prodajne cene teh proiz¬ vodov na temeljnem trgu. Če delovna organizacija sicer ne bi mogla popolno izrabiti svojih zmogljivosti, se ji., izplača prodaja takih dodatnih proizvodov tudi, če pri njej dosega prodajne cene, ki so le nekoliko višje od do¬ datnih stroškov. Končno more delovna organizacija nekoliko znižati prodajne cene svojim proizvodom tudi ob velikih naročilih. Računati je namreč treba s tem, da so določeni splošni prodajni stropki v letnem merilu odvisni od števila naročil, medtem ko so na posamezno naročilo vedno enaki. Ti stroški so torej spremenljivi glede na število naročil. Če delovna 13 organizacija namesto večjega števila manjših naročil sprejme večje naročilo, lahko zniža siceršnje prodajne večji dobiček, če je le upoštevan naslednji pogoj: Prodano količino lahko v primeru večjega naroči¬ la zaračuna največ po toliko manjši prodajni vrednosti, kolikor znašajo prihranki pri stroških izvedbe naročil v zgornjem smislu. Literatura za nadaljnji študij: dr. I. Turk: Upravljalni vidik računovodstva (Založba Obzorja, Maribor 1975) cene. Še vedno bo pri enaki prodani količini dosegla stroški izvedbe večjega naročila stroški izvedbe večjega števi la manjših naročil za enako prodano količino 7 -XI-1975