Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI Mag. Ines Gergori ć Gospodarska zbornica Slovenije Karierna orientacija za poklice prihodnosti Career Guidance for Professions of the Future Izvleček Hitre spremembe, ki smo jim priča, in spremenjen način delovanja zaradi epidemije vplivajo na dinamiko in potrebe trga dela, izobraževalni sistem in gospodarstvo ter družbo v celoti. Živimo v učeči se družbi, v kateri so v ospredju vseživljenjsko učenje, pridobivanje ključnih kompetenc, sode- lovanje in povezovanje z namenom ustvarjanja dodane vrednosti za posameznika, druge in družbo. Informirana odločitev o poklicu v čedalje kompleksnejšem okolju je lahko izziv za učence in dijake, vendar se karierna pot nadaljuje skozi celotno delovno obdobje. Karierna orientacija v šolah je po- memben dejavnik pri odločanju učenca ali dijaka za lastno karierno pot. Karierna pot postaja sko- kovita, dinamična, agilna in proaktivna. Vloga učitelja se premika proti mentorski in facilitatorski vlogi, pri čemer učitelj vodi proces in ustvarja prostor za raziskovanje ter preizkušanje z namenom informiranega odločanja o poklicu in karierni poti. V ta namen je predstavljen tudi priročnik za šolske strokovne delavce, ki ponuja aktivnosti za karierno orientacijo v okviru pouka. Abstract Th e rapid changes we are witnessing and the changed mode of operation due to the epidemic are aff ect- ing the dynamics and needs of the labour market, the education system, the economy, and society at large. We are living in a learning society that focuses on lifelong learning, acquiring the key competen- cies, cooperation, and integration for the purpose of generating added value for an individual, for others, and for society. Making an informed decision about one’ s profession in an increasingly complex environ- ment can pose a challenge for primary and secondary school students, however, their career path will go on throughout their working lives. Career guidance in schools is an important factor in primary or secondary school students deciding on their own career path. Th e career path is becoming exponential, dynamic, agile and proactive. Th e teacher’ s role is shift ing towards the role of mentor and facilitator, with the teacher leading the process and creating room for researching and testing so that students will make informed decisions about their vocation and career path. For this purpose, I have presented a handbook for professional school staff that suggests career guidance activities for implementation during lessons. Ključne besede: karierna orientacija, kompetence prihodnosti, razvoj kompetenc podjetnosti. Keywords: career guidance, competencies of the future, development of entrepreneurial competencies. 28 29 Uvod Izbira kariere oz. poklica je ena najbolj pomembnih odločitev, ki jih sprejmemo v življenju. Kompleksnost sprejemanja kariernih odločitev narašča s povečevan- jem starosti (Gati in Saka 2001, v Akosah-Twumasi, Emeto, Lindsay, Tsey in Malau-Aduli 2018). Ustrezno vodenje postopka potrjuje individualno identiteto in spodbuja kakovost življenja, zadovoljstvo z delom in stabilnost delovnega mesta (Kunnen 2013, v Akosah- -Twumasi in sod. 2018). Spremembe, ki smo jim priča, zahtevajo prilagaja- nje vseh delov družbe. Tudi v preteklosti so se doga- jale spremembe, vendar so te sedaj zelo hitre, okolje postaja kompleksnejše, velika količina podatkov in informacij, ki so nam dostopne, ter pospešen razvoj tehnologije spreminja naše okolje, od posameznika se pričakuje, da kritično vrednoti in presoja informacije ter se na podlagi tega odloča, kako se lahko hitro pri- lagodi novonastalim okoliščinam, predvideva naslednje korake ter proaktivno deluje v lastno dobro in dobro družbe. Pričakovanja delodajalcev in druž- be ter spremembe na trgu dela so tesno povezani tudi s karierno orientacijo. Odločitve o poklicu in karierni poti se začnejo že zelo zgodaj in usmerjajo naše delovanje skozi življenje. Že Konfucij je rekel, da če imamo radi svoj poklic, niti en dan v življenju ne bomo delali. Zato je informirana odloči- tev v procesu karierne orientacije ključnega pomena za vsakega posameznika. Nova realnost – kaj nam prinaša prihodnost? Karierna orientacija odraža gospodarske, politične, so- cialne, kulturne, izobraževalne in tržne okoliščine – pa tudi strokovne in organizacijske strukture –, v kateri deluje (Watts 1996; Watts in Sultana 2004; ETF 2020). Spremembe v družbi in na trgu dela zato pomembno vplivajo na karierno orientacijo in vodenje kariere (ETF 2020). Karierna orientacija za poklice prihodnosti Živimo v novi realnosti, v kateri so se zaradi epidemije spremenili načini dela, komuniciranje, socialne inte- rakcije in delovanje. Oddaljeno delovanje je vplivalo na način opravljanja dela in zaposleni so zelo hitro morali usvojiti nova znanja ter pridobiti nove kompetence, da so lahko še naprej delovali v spremenjenih okoliščinah. Spremembe zaradi epidemije in prehoda v industri- jo 4.0 z avtomatizacijo, robotizacijo in digitalizacijo močno vplivajo na stanje na trgu dela ter na napove- di potreb na trgu dela. Mnogokateri poklic bo izginil, nastalo bo veliko novih. To je naša nova realnost: nove tehnologije, avtomatizacija in izginjanje delovnih mest, rojevanje novih potreb in poklicev, prehajanje in večja fl eksibilnost glede opravljanja dela, vseživljenjsko uče- nje in pridobivanje novih kompetenc glede na povpra- ševanje na trgu dela in še bi lahko naštevali (McKinsey Global Institute 2020). Karierna pot tako postaja sko- kovita, dinamična, agilna in proaktivna. V preteklosti je bila karierna pot večinoma linearna. Izbrali smo področje dela, poklic in v njem delovali do upokojitve. Zaposlitve so bile bolj stabilne in prehajanje med delovnimi mesti ali delovnimi področji manj pogosto. Danes so razmere povsem dru- gačne v smislu hitrih sprememb. Če je včasih veljalo, da smo se nečesa naučili v šoli, in je to večinoma veljalo vso našo karierno dobo, danes dinamični razvoj zahteva hitro in nenehno učenje o novitetah in spremembah na strokovnem področju. Z razvojem tehnologije, številnih informacij in odkritij ter novih področij se pojavlja potreba po novih pokli- cih ali delovnih mestih, ki jih še ne poznamo. Trg dela se spreminja v smeri večje mobilnosti, prehajanja med delovnimi mesti in področji dela, združevanja različ- nih področij dela in zahteve po vseživljenjskem učenju. Prav tako se premikamo proti zahtevam po kompeten- cah v primerjavi z zahtevami trga dela po izobrazbi. Čedalje več je prepletanja med različnimi disciplina- mi. Vloga karierne orientacije bo postala zahtevnejša in se mora hitreje in prožneje prilagajati spreminjajo- čim se potrebam državljanov in sveta dela (ETF 2020). Paradoksalno je, da medtem ko okolja postajajo manj prožna in odzivna na individualna prizadevanja, so se Karierna pot postaja skokovita, dinamična, agilna in proaktivna. Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 30 posamezniki prisiljeni bolj prilagajati in razviti spo- sobnost samoupravljanja (Bakshi in Goss 2019; ETF 2020). Prihodnost bo prinesla razvijanje kompetenc za oprav- ljanje določenega dela, saj so meje med poklici čedalje bolj zabrisane. Poudarjene bodo »na prihodnost od- porne« (future proof) kompetence, ki ne bodo podvr- žene avtomatizaciji. Svetovni ekonomski forum (WEF) razkriva, da se bo dve tretjini otrok, ki bodo letos začeli obiskovati osnovno šolo, verjetno imelo delovna mes- ta in opravljalo poklice, ki danes sploh ne obstajajo. Približno 45 odstotkov delovnih mest, ki jih danes op- ravljajo zaposleni, bi lahko bilo avtomatiziranih z upo- rabo prihodnjih tehnoloških sprememb. Pomen transverzalnih kompetenc je zato danes večji kot kadar koli. Poleg specifi čnih strokovnih, na poklic vezanih kompetenc je poudarek na mehkih (»power« skills) veščinah. To so interpersonalne kompetence, kot so komunikacija, sodelovanje, reševanja konfl ik- tov, prepričevanje, osebne kompetence, ki se nanašajo na kognitivno področje in kompetence kreativnosti, načrtovanja, analize in sinteze, reševanja kompleksnih prob lemov, učenja, kritičnega mišljenja, samoupravlja- nja itd., ter kompetence vodenja in navduševanja drugih. Če dodamo še digitalne kompetence in kom- petence trajnostnega delovanja, govorimo o ključnih kompetencah prihodnosti. Kompetence za prihodnost Globalna povezljivost, nove tehnologije in novi mediji so le nekateri od spodbujevalcev načina, kako razmiš- ljamo o delu, kako si predstavljamo delo in kompe- tence, ki jih bomo potrebovali, da bomo produktivni v prihodnosti. Večji pomen pridobivajo veščine samo- upravljanja, kot so aktivno učenje, prožnost, upravlja- nje s stresom in prilagodljivost. V prihodnosti bodo ključne tudi kompetence kritičnega presojanja, reševa- nja kompleksnih problemov in analitičnosti, integrite- te in empatije, aktivnega učenja in miselnosti rasti, pri- lagajanja in agilnosti, samozavedanja in samorefl eksije ter tveganja in prožnosti. KRITIČNO PRESOJANJE IN REŠEVANJE KOMPLEKSNIH PROBLEMOV INTEGRITETA IN EMPATIJA PRILAGAJANJE IN AGILNOST AKTIVNO UČENJE Z MISELNOSTJO RASTI TVEGANJE IN OSEBNA PROŽNOST SAMOZAVEDANJE IN SAMOREFLEKSIJA Slika 1: Kompetence za prihodnost MEHKE VEŠČINE Interpersonalne kompetence Kompetence vodenja Osebne kompetence V ospredju so torej »mehke« veščine ali kompetence, ki jih potrebujemo za vsa področja življenja, za učenje, iz- biro poklica, vodenje kariere, uspešno delovanje na de- lovnem mestu, v medosebnih odnosih in širši družbi. To so kompetence, ki pomenijo človekovo prednost v primerjavi z računalniki in stroji. To so kompetence, ki jih moramo razvijati, negovati in nadgrajevati zato, da smo po končanem šolanju konkurenčni na trgu dela. Kompetence prihodnosti so tudi kompetence, po- membne za karierno orientacijo in vodenje kariere. Pri odločanju o lastni karierni prihodnosti je pomembno, da se zavedamo lastnih potencialov, čim več preizkuša- mo, tvegamo, se učimo na napakah, ugotavljamo, katera področja krepijo naše vrednote in nas motivirajo, da do- segamo več, da iščemo informacije in se povezujemo z 31 okoljem, ter vse pridobljene informacije kritično preso- jamo. Le tako bomo bližje ideji o za nas najboljšem pok- licu in karierni poti, ki nam bo omogočala rast, razvoj ter občutek izpolnjenosti ter zadovoljstva v življenju. Te kompetence prihodnosti razvijamo že v šolskem sistemu, v katerem si lahko z osmišljanjem učnih vse- bin ustvarjamo sliko sveta in svoje vloge v njem. Z is- kanjem področij, ki nas veselijo in nam dajejo smisel, smo korak bližje izbiri poklica ali področja, ki nam bo pisano na kožo. Glede na vse spremembe in spremin- janje potreb na trgu dela je pomembno, da nas vodita prožnost in agilnost ter da kreativno sestavljamo košč- ke mozaika naše kariere. Razvoj kompetenc za uspešno vodenje kariere – kompetence za 21. stoletje Kompetence prihodnosti se spreminjajo, vendar je rdeča nit napovedi kompetenc prihodnosti usmerje- na v razumevanje in uporabo omogočitvenih tehno- logij, kompetenc na digitalnem področju, »zelenih« kompetenc in »mehkih« (»power« skills) kompetenc. Slednje so zelo pomembne tudi za uspešno vodenje kariere in področje karierne orientacije. Lahko bi rekli, da se prepletajo kompetence podjetnosti, pred- stavljene znotraj okvira EntreComp (Bacigalupo, Kampylis, Punie, V an Den Brande 2016), kompetence za vodenje kariere in kompetence za 21. stoletje / živ- ljenje. Odločitve o poklicu in nadaljnji karierni poti usmerjajo način našega bodočega življenja, vplivajo tudi na kakovost življenja. Zato je pomembno, da k tej odločitvi pristopimo resno in da odločitev temelji na relevantnih informacijah. Po eni strani je otežena odločitev učenca ali dijaka o karierni poti, ko začenja razvoj svoje poklicne identite- te in razmišlja o karierni prihodnosti. Po drugi strani pa se mu ravno zaradi hitrega razvoja ponujajo prilož- nosti, ki jih v preteklosti ni bilo. Pomembno vlogo pri iskanju priložnosti in lastne karierne poti ali vsaj prve odločitve o izobraževanju za nadaljnjo karierno pot imajo svetovalni delavci v šolah. Čedalje večjo vlogo imajo tudi učitelji, ki v okviru pouka dajejo razlage in kontekst ter usmerjajo dijake k odkrivanju interesov ter oblikovanju vizije lastne karierne poti. Čeprav je na področju karierne orientacije in izbire ka- rierne poti prišlo do sprememb, je pot do informirane odločitve o karieri ostala načeloma enaka. V prvi fazi je naša kariera pogosto tesno povezana z našimi vrednotami. Vre dn ote ženejo naša prepri- čanja, stališča in so tesno povezane z motivacijo in zastavljanjem ciljev. V ečje zadovoljstvo bomo čutili, če je delo, ki ga opravljamo, oz. izbrana kariera v skladu z našimi vrednotami. Naslednji korak je spoznavanje samega sebe. V tej fazi ozavestimo lastne interese, pred- nosti, pomanjkljivosti in osebnostne lastnosti. Sledi identifi kacija kompetenc. Kompetence razvijamo vse življenje, vendar je za karierno odločanje pomembno vedeti, katere so naše najbolj močne kompetence. V času odraščanja in šolanja je pomembno raziskovati karierne možnosti, kar je začetek oblikovanja poklic- ne identitete. Raziskovanje kariernih možnosti učencu ali dijaku ponuja izkušnjo in informacije o lastnih in- teresih, izraženosti kompetenc, ki jih potrebuje v dolo- čenih delovnih okoliščinah, počutju v samem procesu raziskovanja in v sleherni delovni situaciji. Številne priložnosti za raziskovanje in preizkušanje v različnih delovnih razmerah omogočajo učencu bolj informiran izbor o prihodnji karierni poti. Ko učenec ve, kaj ga žene, zanima in v čem je resnično dober (močne kom- petence), lažje poveže lastne kompetence z izobraže- valno smerjo in področjem dela. Pomembno se je za- vedati, da so pri karierni poti pomembni fl eksibilnost, radovednost in vseživljenjski razvoj ter učenje. »Smisel karierne orientacije je sistematično razvijanje kompetence načrtovanja in vodenja kariere, katere te- melj je karierna pismenost oz. posameznikova zmožnost preudarnega in informiranega sprejemanja zaporedja odločitev o lastnem izobraževanju in usposabljanju, uspešnega prehajanja znotraj izobraževanja, pa tudi planiranja in ravnanja v skladu s spreminjajočimi se po- klicnimi priložnostmi.« (Rupar 2015) Karierna orientacija se začne že v osnovni šoli, ko spoznavamo lastne zmožnosti in interese, preizkuša- mo različne vloge in zbiramo informacije o poklicih Karierna orientacija za poklice prihodnosti Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 32 ter svetu. Proti koncu osnovne šole učence čaka prva odločitev o nadaljevanju šolanja in izbiri izobraževalne in tudi karierne poti. V srednji šoli dijaki nadaljujejo samospoznavanje, preizkušanje in zbiranje informa- cij o poklicih, trgu dela in možnostih, na podlagi če- sar načrtujejo nadaljnje korake. Karierna orientacija je proces, ki se začne že v vrtcu, nadaljuje v osnovni in srednji šoli ter v nadaljnjem izobraževanju postaja vse bolj fokusiran in jasen, vendar se nikoli ne konča. Vodenje kariere je vseživljenjski proces. Karierna orientacija v šolah je pomemben dejavnik pri odločanju učenca ali dijaka za lastno karierno pot. Ve- čina držav vključuje programe kariernega izobraževa- nja v učne načrte, ki se vsebinsko razlikujejo. Nekatere države se osredotočajo predvsem na razumevanje sveta dela in njegovih zahtev, večina držav pa se usmerja tudi na samozavedanje in razvoj veščin za sprejemanje od- ločitev in upravljanje kariernih sprememb. V vseživ- ljenjskem okviru je slednji, širši pristop zelo zaželen (OECD 2004). V Sloveniji potekata dva razvojna projekta za razvoj kompetence podjetnosti, ki vsebuje vse ključne »meh- ke« veščine, ki jih potrebujemo za karierno orientacijo in življenje. Projekta vodi Zavod RS za šolstvo po okril- jem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Razvoj kompetenc podjetnosti po okviru EntreComp poteka v osnovni šoli v okviru projekta POGUM, v gim nazijah pa v okviru projekta PODVIG. Karierna orientacija kot del poučevanja Z interaktivnimi in izkustvenimi vajami učitelji učen- cem omogočajo spoznavanje življenja in delovnih vlog odraslih ter se vključujejo v načrtovanje kariere in iz- obraževanja. Pomagajo jim razumeti, kako lahko nji- hove odločitve, vključno z odločitvami o šolskem delu, vplivajo na njihovo življenje v odrasli dobi. Z ustrezni- mi informacijami, ob podpori in poznavanju samega sebe ter na podlagi doživetega oz. preizkušanja različ- nih poklicnih možnosti je učenec bolje opremljen za sprejemanje tako pomembne odločitve (Gergorić in Založnik 2020). V okviru projekta Karierni Plac – Karierni center za mlade je nastal priročnik za strokovne delavce osnov- nih šol Novi pristopi pri delu z mladimi na področju karierne orientacije, v katerem so predstavljeni stebri karierne orientacije ter delavnice za tri vzgojno-izob- raževalna obdobja z namenom spodbujanja učencev na poti odločanja o poklicu in prihodnji karierni poti. Priročnik je dostopen na spletni strani www.kariernip- lac.si (Gergorić in Založnik 2020). Priročnik kaže tudi na ključni premik strokovnih delav- cev v šoli v smeri iz »tistega, ki ve« v smer »mentorja«, ki učenca spodbuja in mu stoji ob strani. Ta preobrat tako pedagoške strokovne delavce povabi k soustvarjanju, odprtosti za drugačno vodenje procesov, upravljanju z negotovostjo, spodbujanju ustvarjalnosti, divergentnega razmišljanja itd. Pomembno je, da učitelji in drugi stro- kovni delavci učencem že od prvega razreda osnovne šole omogočajo prostor in čas, da sami raziskujejo svoje interese, se spoznavajo v odnosu do sebe, sošolcev, av- Slika 2: Naslovnica priro čnika s predstavljenimi stebri karier- ne orientacije in delavicami NOVI PRISTOPI PRI DELU Z MLADIMI 33 toritet in okolja. Izkušnje, ki jih pridobijo z različnimi aktivnostmi, spodbujajo samorefl eksijo, razmišljanje o dejavnikih, ki jim bodo v prihodnosti zaznamovali živ- ljenje (Gergorić in Založ nik 2020). Karierna orientacija naj bi vsebovala elemente ek- sperimentiranja, igre, preizkušanja in iteracij ter učenja na napakah. Odkrivanje lastnih interesov se zgodi le z raziskovanjem in samorefl eksijo, aktivnim iskanjem informacij iz okolja ter preizkušanjem raz- ličnih možnosti v realnem okolju. Zato je toliko bolj pomembno, da tudi v šolskem prostoru ustvarjamo razmere za raziskovanje in preizkušanje ter empatično spodbujamo učence na njihovi poti samospoznavanja in iskanja poklica, v katerem bodo izkoristili svoje po- tenciale, s katerim bodo rasli in se razvijali. Aktivnosti v priročniku spodbujajo razvijanje kompe- tenc pisanja, komunikacije in predstavljanja, prepo- znavanja priložnosti, iskanja informacij in virov, preso- janja informacij, prevzemanja iniciative, analitičnega in kritičnega razmišljanja, načrtovanja in oblikovanja ciljev, ustvarjalnosti, medosebne komunikacije in so- delovanja, sprejemanja različnosti, samorefl eksije, pri- lagajanja, osebnega razvoja in vseživljenjskega učenja. Glede na individualne karakteristike strokovnih de- lavcev, način vodenja in usmerjanja pogovora z učen- ci, umeščanje v učni načrt itd. je zelo verjetno, da bo vsak izmed uporabnikov priročnika učencem omogo- čil, da bodo razvijali tudi še kakšne druge kompetence (Gergorić in Založnik 2020). Spremembe nas spremljajo že od nekdaj, prilagajanje na spremembe je ena od kompetenc, ki je pomemb- na tako za področje karierne orientacije kot tudi za življenje. Tako se spreminja tudi vloga učitelja, ki po- staja mentor, facilitator in spodbujevalec razvoja po- tencialov učencev. Tako učitelji, učenci, dijaki in tudi zaposleni ter vsi drugi akterji v družbi se nahajamo na prelomnici, ko se od vseh pričakuje drzen korak v neznano, sodelovanje in aktivno delovanje z namenom ustvarjanja trajnostno naravnane družbe Aktivnosti v priročniku spodbujajo razvijanje kom- petenc pisanja, komunikacije in predstavljanja, pre- poznavanja priložnosti, iskanja informacij in virov, presojanja informacij, prevzemanja iniciative, analitič- nega in kritičnega razmišljanja, načrtovanja in obliko- vanja ciljev, ustvarjalnosti, medosebne komunikacije in sodelovanja, sprejemanja različnosti, samorefl eksi- je, prilagajanja, osebnega razvoja in vseživljenjskega učenja. Glede na individualne karakteristike strokov- nih delavcev, način vodenja in usmerjanja pogovora z učenci, umeščanje v učni načrt itd. je zelo verjetno, da bo vsak izmed uporabnikov priročnika učencem omo- gočil, da bodo razvijali tudi še kakšne druge kompe- tence (Gergorić in Založnik 2020). Priročnik ponuja aktivnosti za tri stebre karierne orientacije: spoznava- nje sebe, informiranje in raziskovanje ter načrtovanje. Praktična uporaba: predstavitev ene izmed aktivnosti iz priročnika Spodaj prikazana aktivnost iz priročnika spodbuja spoznavanje samega sebe in kaže pot k oblikovanju vizije oz. predstave sebe v prihodnosti. Aktivnost lah- ko izvedemo kot kratek vložek pri učni uri ali kot del svetovalnega dela. Možnost je, da je aktivnost izvedena kot učna ura, pri čemer lahko dodamo komponento vsebine predmeta. To lahko storimo tako, da si učen- ci predstavljajo, kako bi v prihodnosti uporabili zna- Slika 3: Vsebina priročnika Novi pristopi pri delu z mladimi na področju karierne orientacije Karierna orientacija za poklice prihodnosti VSEBINA Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 34 Viri in literatura Akosah-Twumasi, P ., Emeto, T. I., Lindsay, D., Tsey, K., Malau-Aduli, B. S. (2018). A Systematic Review of Factors Th at Infl uence Youths Ca- reer Choices – the Role of Culture. Frontiers in Education, 3(58), doi:10.3389/feduc.2018.00058. Bacigalupo, M., Kampylis, P., Punie, Y., Van Den Brande, L. (2016). EntreComp: Th e Entrepreneurship Competence Framework. Eurpean Commission – EU SCIENCE HUB. https://ec.europa.eu/jrc/en/publication/eur-scientifi c-and-technical-research-reports/entrecomp-en- trepreneurship-competence-framework. European Training Foundation (ETF). (2020). International Trends and Innovation in Career Guidance (Report), Volume l. Th ematic chap- ters. https://www.etf.europa.eu/sites/default/fi les/2020-11/innovation_in_career_guidance_vol._1.pdf. Gergorić, I., Založnik, P . (2020). Novi pristopi pri delu z mladimi na področju karierne orientacije: priročnik za strokovne delavce osnovnih šol. Ljubljana: Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje. OECD. (2004). Career Guidance and Public Policy: Bridging the Gap. https://www.oecd.org/education/innovation-education/34050171.pdf Rupar, B. (2015). Predlog učnega načrta. Interno gradivo ZRSŠ. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://www.ess.gov.si/_fi les/7985/Predlog_ ucnega_nacrta.pdf. Smit, S., Tacke, T ., Lund, S., Manyika, J., Th iel, L. (2020). Th e future of work in Europe. McKinsey Global Institute. https://www.mckinsey.com/ featured-insights/future-of-work/the-future-of-work-in-europe. nje predmeta ali kako vidijo razvoj vsebine predmeta (to je primerno za učence/dijake, starejše od 12 let) v prihod nosti (Gergorić in Založnik 2020). Aktivnost se povezuje tudi z okvirom EntreComp za razvoj kompetence podjetnosti, in sicer za razvoj kom- petence s področja IDEJE – oblikovanje vizije. S to aktivnostjo spodbujamo učence ali dijake, da začnejo razmišljati o sebi v prihodnosti in da svojo vizijo pod- krepijo s cilji in koraki za dosego teh ciljev. Lahko jo izvajamo z različno starimi učenci ali dijaki, vendar je za vsako starostno skupino potrebna prilagoditev nji- hovim kognitivnim sposobnostim. Aktivnosti v Priročniku so sicer namenjene strokov- nim delavcem v osnovni šoli, vendar se aktivnosti, predvsem iz 3. vzgojno izobraževalnega obdobja lahko izvajajo tudi v srednjih šolah.  Slika 4: Aktivnost in delovni list Čarobna krogla iz priro čnika Novi pristopi pri delu z mladimi na podro čju karierne orien- tacije