Na počitnicah.             "^l
fo vročem dnevu nastopi prijetcn hlad, po napornenr delu sladek počitek. Ta rek je ponovil že pred koncem leta drugošolec France Slak neštetokrat. In ko je vlaknil v žep izpriCalo pred šolskim poslopjcm, ponovil ga je še enkrat in se jel po njem ravnati.
France Slak je bil sicer prebrisan dečko, le eno slabost je imel, namreč lo da sc ni mogel privadilj listega čudnega račpnanja, ki ga imajo po srednjih šoJah. V drugih predmelih jc bil vsekako dober. Bil je marljiv, saj je vedel, da ga starši ne vzdržujcjo v meslu prav Uhko, dasi imajo poscstvo v ugodnem slanju.
Slakov dijak se poslovi lorej kmalu popoldne od svo)e gospodini^ in 50 kten« po praSni ctsti na svoj dom. Z lahkim srcem, z veselim obrazom stopa po ulicah, ravedajoč se, da \e tretješolec, kar se mu ne zdi malo.
Lahko si torej mislite, kako so bili učcnega sinka veseli mati, ko jim je segel v roko. Sami niso vedeli, s čim bi mu poslregli. Francetu je bila jako všcč ta materina Ijubezen, da se je tembolj oddahnil po hudetn trudu. Vsaj on si je tako mislil, da je prebil prete-čeno lcto vse gorje tega sveta.
S3    126   K3
Bilo je v vročih ,pasjih dnevih*. Solnce je palilo razsušeno grudo, da je vrana zijala na veji. Pot je oblival kmetiča pri napornem delu. Prijetno je bilo tedaj sedeti v hladni senci, ali pa pohajati po temnem gozdu. A France Slak je bil trdovraten v svojcm pre-pričanju, da je oti že dovolj prestal za letos, in zato mu ni šlo k srcu kmetovo Irpljenje.
V tistih dneh je dobil Slakov študent pismo od svojega tovariša in prijatelja Petra Osolnika. Pismo je bvlo vabilo, naj pride France za nekaj dni k Petru, kjer se bodeta kaj pogovorila o tistem šolskem raču-nanju, kajti Peter je bil računar prve vrste.
Neko jutro so mati založili Francetu žep s po-potnino, da ne bi revež omagal na pcrtu. Ni se hotel France peljati, šel je raje peš, da si ogleda natan-Cneje okolico ob cesti, kajti železni šarec ima preurne noge. ,,Do noči bom gotovo lam," ,tako si je rekel France, prijel za palico in šel. Scdcm ur hoda siccr res ni kralka pot, a za mlade noge je to prijeten pohod.
Do opoldne je prckoračil France že polovico pola, in zdclo se mu je potrebno, da si pod košatim hrastom malo odpočije. Sede v hladno senco, razvije zavitek in izvrsmo je bilo, kar so mu bili mati zavili v papir. Želodec si je kmalu dobro okrepil, a nogc niso dobile tako naglo svoje čilosti nazaj. Jel je France računati s Casom. nDneva je danes še najmanj oseni ur. Čenui bi se tako priganjal ? Saj lahko tu tnalo poležim in potetn nadaljujem svojo pot, ko ne-koliko pojenja vroiina." ln res se zlekne France v mehko travo ter kmalu sladko zaspi.
Otnagal ga je spanec . . .
Cvetke so povešale vele glavice, ptice so mol-ča!e na vejah, in kmet se je oziral po nebu, po oblakih, po blagodejni mčči. In glej, nebo je uslišalo njegove-prošnje. Tam izza gričev se privale gore lemnosivih oblakov. Vedno več jih prihaja, da se razgrinjajo čez nebo. Jasen blisk šviga v njih, a groma še ni slišati, ker je predalež. Oblaki se vcdno bolj kopičijo in približujcjo. Zdajpazdaj se čuje ludi ollo bobnenje,   Neznosna  sopara tišči na zemljo.   Človek
¦SO.   127   IS       ^^^BH^I^I
kakor    onemogel    hiti   s   polja,    boječ   se    preteče     I
nevihte.                                                                                 1
Oblaki zagrnejo.vso modrino neba. Koniaj, ko-     I
maj,   da   se vzdrže v zraku, tolika je   videti njih teža.     I
Blisk se križa,   grom poslaja silnejži, pribuči vihar, ki     1
pripogiblje drevjc in odnaša slrehe domovom.                I
V  koči   moli   oče z družino in prosi,   da bi mu     J bilo nebo milo. Obvaruj nas, Bog, pred točo in strelo!    ¦
Strašna ura, huda ura! Strela udarja v drevje a!i 1 v zcmljo. Vihar hrumi, grom bobni, kakor bi se po- I dirali oboki neba.                                                                I
Naposled se usuje dež v debelih curkih!   A naš     I popotnik spi še vedno pod braslom. Prebudi se šele,    1 ko  mu  mrzle  kaplje zalijejo obraz.   Prestrašen plane    ^ kvišku. Ves zmeden ne ve, kam bi se obrnil. Nedaleč vidi gozd. Tam bo boljše, boljša streha in bolj varno pred  strelo.   Strela  udarja  rada v drevje,  ki stoji na samen, na prostem, in v hrast posebno rada.                   J
Kakor hitro more, steče France naprej. To pa I tudi ni dobro, kadar treska. V gozdu dobi France I precej dobro streho pod koSato smreko, pa kaj, ker \ je bil že skoraj premočen.                                                 1
V  slrahu  stoji   pod  smreko,  kajti Ircska nepre-nehoma,  dež pa lije kakor iz škafa.   Nič ne pomaga Franceiu  kesanje,   da je zaspal pod hrastom.   Čakali mora, da se preleti, čakati sam v neznanem gozdu.
Ko  se   uvedri,   krcne  zopet dalje, a prenoEi že v prvi  vasi,  da  se  posuši in šele drugo jutro pride   M do  prijatelja.   Vesel  ga  sprcjme  Osolnikov  Peter,   a  *¦ žal   mu  je  bilo potem,   ko je povedal France,  kako nevi>ito )e prebil, čci morda je on Vriv te Trancetove nezgode, ker ga je vabil k scbi.
Mokriški.