Poštnino plačana t gollevU Leto XXII« Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana. - f w . . « Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop telefoni od 3122 do 31$ IZItiMa VSaK CCtrtCK Račun poštne hranilnice, podruž. v liubliani št. 10.711. * Naročnina za fuzemstvo: četrtletno 9, polletno 18, celo-letnp 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar. — Vojna Tedne in tedne že ves svet mrzlično pričakuje, kako se bo končala orjaška borba med Nemčijo in Anglijo. Ob obali Rokavske-ga preliva, ki loči Anglijo od evropske celine, so Nemci nagrmadili ogromno vojaštva, pripravljenega, da ga prepeljejo z neštetimi ladjami in čolni na angleško stran. Preden pa morejo tvegati vdor v Anglijo, morajo seveda pripraviti primerna tla za vpad. To se pravi: kolikor le mogoče morajo streti zračno silo angleškega letalstva, z neprestanimi letalskimi napadi morajo rušiti obrambne sile Anglije, z dalekosežnimi topovi morajo zavarovati svoji vojski prevoz čez preliv. Vse te priprave so se zlasti zadnjih 14 dni izvrševale v strahotni meri. Dan za dnem, še bolj pa noč za nočjo, so hrumeUe proti Angliji neštete odprave letal, ki so zlasti na London vsipale pogubo. Težke bombe, ki so kar deževale iz zraka, so uničevale ne samo industrijska predmestja Londona, marveč so treskale tudi v samo osrčje tega velikanskega človeškega mravljišča. Kakor smo že beležili, je velika bomba zadela celo kraljevo palačo in povzročila mnogo škode, razbila je med drugim dvorno kapelico. Angleški kralj in kraljica sta po srečni rešitvi prejela nešteto čestitk. Tudi Kentski vojvoda, najmlajši brat angleškega kralja, ki je poročen z vojvodinjo Marino, sestro naše kneginje Olge, se je znašel v smrtni nevarnosti. Prejšnji četrtek je domala postala žrtev nemške letalske bombe. Ko se je vozil v svojem avtomobilu skozi južno-zapadni del Londona, kjer si je ogledoval poškodbe nemških letalskih napadov, je komaj kakih 100 korakov od njegovega avtomobila eksplodirala velika nemška bomba. Kamenje in ruševine so zadele avtomobil, vojvoda sam pa je ostal nepoškodovan in je mirno izstopil iz avtomobila. Med žrtvami nemških letalskih napadov na London so številni ugledni možje, tudi generali. Ko to navajamo, hočemo samo poudariti, kako siloviti so učinki nemškega bombardiranja. Čez noč izginejo cele hiše. Trije angleški ministri so se znašli brez strehe, ker so jim bombe porušile njihove hiše. število ljudi, ki so postali brezdomci, gre v tisoče in prav tako je tudi število smrtnih žrtev in ranjencev zelo visoko. Posameznih predelov Londona ni več prepoznati. Mnoge velike trgovske palače so postale žrtev razdejanja ali plamenov. Posamezne ulice so kakor raz-orane. Tudi londonska občinska palača je bila poškodovana. Nadalje so drobci razstre-ljene bombe poškodovali svetovno slavni londonski muzej. Londonsko prebivalstvo noč za nočjo ne more zatisniti očesa. Vendar Nemci doslej še niso vpadli v Anglijo. Ali je njihove načrte prekrižalo nenadno neugodno vreme? Ali je bila angleška obramba tako učinkovita? Ali so letalske izgube prevelike in bi bil pohod v Anglijo preveč tvegan? Kakorkoli, do vpada doslej še ni prišlo. Vreme sicer ni neugodno, pač pa je obramba Angležev silovita. Njihov zaporni ogenj protiletalskega topništva je uničil že marsliki/6ero nemštoo ttdtaSlo. Prav tako so se liri po angleški letalci v borbah z nemškimi nasprotniki pokazali mnogo poguma in so sestrelili že precejšnjo vrsto nemških velikih in manjših letal. Nadalje so angleški le talci tvegali za povračilo nočne polete nad Nemčijo in so sejali z bombami uničenje in smrt. Razmetali so tudi fosforne lističe, ki se vžgo pri toploti 15 stopinj in zagorijo s precejšnjim plamenom, da tako lahko uničijo gozdove in poslopja. Kakšne so bile posledice stotisočerih lističev, ki so jih angleški letalci razmetali po Nemčiji, ne vemo. Pač pa pravi neko nemško poročilo iz Ho-landije, da je tam zbolelo mnogo ljudi, ki so pobirali fosforne lističe. Nemška vojaška oblastva na Holandskem so morala ponovno opozoriti prebivalstvo, naj se pazi pred angleškimi borbenimi sredstvi. Preteklo nedeljo je angleško letalsko ministrstvo objavilo, da so angleška letala v noči od sobote na nedeljo izvršila najsrditejši napad na nemške postojanke in utrdbe ob Rokavskem prelivu. Napad je bil izvršen v širini 50 km ob francoski obali. Številni žarometi, rakete 'in eksplozije bomb so vso noč razsvetljevali obalo. Angleški vojaški strokovnjaki sodijo takole: Nemci so pripravili toliko vojaštva, bro-dovja in letalstva, da Angleži tega ne morejo docela razpršiti ali preprečiti nemški vpad v Anglijo. Toda škoda, ki jo povzroča angleško letalsko bombardiranje na nemški strani, je tako velika, da je poskus nemškega vpada močno oslabljen. Angleški mornariški minister Aleksander je izjavil preteklo nedeljo, da je angleško bojno brodovje, popolnoma pripravljeno za vsak primer nemškega vpada. Rekel je: »Nemškim četam bo morda uspelo, da se kje na Angleškem izkrcajo, toda eno je že danes gotovo: nikdar več se ne bodo vrnile iz Anglije v domovino.« Če je angleški mornariški minister trdno prepričan, da Nemcem vpad ne bo uspel, seveda s tem še ni rečeno, da ne bi Angleži doživeli kakega velikega presenečenja. Vendar je prav značilna in zanimiva tudi izjava visokega ameriškega generala, ki je pomočnik šefa ameriškega generalnega štaba. Mož se je dalje časa mudil v Angliji kot opazovalec in se je te dni vrnil v Ameriko. Tam je novinarjem takole izjavil o položaju v Angliji: »Po mojem globokem prepričanju, bo Anglija po dolgotrajni vojni končno zmagala. Angleški narod je strnjen okrog predsednika vlade Churchilla (izgovori Čerčila), ki je dobro razpoložen in odločen vzdržati borbo do konca, da se enkrat za vselej odstrani vojna nevarnost. Po mojem mnenju se bo to Angležem tudi posrečilo. Končnoveljavno je minil čas, ko bi lahko Nemci tvegali vpad v Anglijo brez strahovitih žrtev in izgub. Če bodo Nemci zdaj ali v bodoče poskušali vdreti na Angleško, bo prišlo do največjih presenečenj. K tej izjavi je treba pripomniti, da je ameriška javnost v velikanski večini na strani Angležev in želi, da Zedinjene države podprejo Anglijo z ladjami in zlasti še z letali. Seveda imajo Zedinjene države pri tem visoke zaslužke. Predstavnik ameriške zborni- svetu ce za letalstvo je te dni izjavil, da so letalske tvornice v Zedinjenih državah razširile svoje obrate tako, da bodo v začetku prihodnjega leta izdelale po tisoč letal na mesec, Od teh jih bo po 900 poslanih v Anglijo in Kanado. V Ameriki se pravkar razvija živahna volilna borba za novega prezidenta. Glede na Anglijo se razmerje najbrž ne bo spremenilo, pa naj bo izvoljen eden ali drugi kandidat. Sedanji prezident Roosevelt (izgovori Ruzvelt) je itak znan po svoji podpori, ki jo nudi Angliji. Posebno zanimiva pa je izjava, ki jo je preteklo soboto podal na nekem svojem velikem shodu Roosevel-tov tekmec, kandidat Willkie, ki je reka; »Amerika mora pomagati Angliji, ker je to njen resnični prijatelj in zaveznik, ki se bori sedaj na prvi obrambni črti. Amerika mora poslati Angliji pomoč in spet pomoč v čim večjem obsegu!« Čeprav je nemški vpad v Anglijo izostal, pa seveda Nemčija in Italija nista pustili sveta brez novega presenečenja. Prejšnjo sredo se je nemški zunanji minister Ribbentrop nenadno odpeljal na važna posvetovanja v Rim. Ves svet je ugibal, kakšna bo vsebina teh razgovorov. Ribbentrop je imel daljša posvetovanja s Cianom. Bil pa je tudi ponovno sprejet od predsednika italijanske vlade Mussolinija. Italijanski in nemški listi so ob tej priliki pisali, da gre za novo važno dejanje največjega pomena. Podrobnosti seveda niso izdajali, zagotavljali pa so eni kakor drugi, da se ta pogajanja nanašajo zlasti na Afriko, katero da je treba rešiti angleškega jarma. Nemški listi so takole naglašali: Evropa je skoraj že popolnoma osvobojena angleškega pokroviteljstva. Zdaj je treba odstraniti tudi angleško premoč na Sredozemskem morju, ki ga je Anglija s svojimi trdnjavami spremenila v pravi zapor za sredozemske države. Da bi se pa to moglo doseči in da bi zlasti velikanska trdnjava Gibraltar prešla iz angleških rok, je treba Španijo čimbolj navezati na Nemčijo in Italijo. Na rimskem sestanku so seveda razpravljali tudi o jugovzhodu Evrope, zlasti o Grčiji in o Turčiji, ki še vzdržujeta prijateljske zveze z Anglijo. Ko je minister Ribbentrop preteklo nedeljo po ponovnem sestanku z Musso-linijem zapustil Rim, so nemški in italijanski listi naglasili, da lahko v kratkem pričakujemo sklenitev vojaške zveze med Nemčijo Italijo in Španijo. Vendar pa naglašajo, da ni treba pričakovati, da bo Španija kar čez noč stopila v vojno na strani osi Rim-Ber-lin. Kar se tiče Podonavja. v Rimu in Berlinu ne verujejo, da bi moglo v tem delu Evrope priti do kakih novih za-pletljajev. Stanje v Podonavju se bolj in bolj ureja. Madžari so zasedli oni del Transilvanije, ki jim je pripadel po dunajski razsodbi in preteklo soboto popoldne so še Bolgari začeli zasedati Dobrudžo. Vsa Bolgarija je bila zadnje dni v znamenju slovesnega vkoraka-nja bolgarske vojske v južno Dobrudžo. Bolgarske čete so bile povsod zelo prisrčno sprejete. Tudi srečanje z rumunSkimi obmejnimi četami je bilo prijateljsko. Z za- sedbo Dobrudže je upati, da so pretresljaji v južnovzhodni Evropi končani. V Egiptu in Sudanu se razvijajo boji med Italijani in Angleži. Italijani v Egiptu še niso zadeli na prehude ovire. Italijanski bombniki so začeli napadati Aleksandrijo, ki je najvažnejše egiptovsko pristaniško mesto. Angleži seveda vračajo letalske napade. Pozornost po svetu je vzbudilo zanimivo dejstvo, da so angleški vojaki ujeli v Egiptu tri italijanske novinarje, vojne poročevalce, katerih imena so znana po vsej Italiji in tudi drugod po svetu. Ti trije vojni poročevalci so se namreč z avtomobilom peljali po Egiptu pred glavno italijansko vojsko, ki je prodirala ob morju. Zaradi peščenega viharja niso videli, da napredujejo italijanske kolone za njimi počasneje od njih ter so se spustili predaleč proti vzhodu. Nepričakovano so se znašli pred dvema vojaškima avtomobiloma. Mislili so, da sta italijanska. Bilo je že prepozno, ko so spoznali,« da sede v obeh avtomobilih angleški vojaki z naperjenimi strojnimi puškami. Je res edinstven dogodek, da so prišli vojni poročevalci prej v ujetništvo, preden se je vojska spopadla s sovražnikom. Zaradi Francoske Indokine je nastala velika napetost. Japonska vlada je namreč postavila Francoski Indokini zahteve, o katerih niso znane podrobnosti, je pa jasno, da se želi Japonska polastiti te premožne francoske kolonije. Ultimat je potekel v nedeljo ob polnoči. Vsi japonski državljani v Indokini so dobili ukaz, naj se vrnejo na Japonsko. Kakor se govori, zahtevajo Japonci predvsem tole: da bi smeli čez Francosko Indokino poslati 25.000 vojakov proti kitajski meji in da bi lahko zgradili v Indokini važna pomorska in letalska oporišča. Na te zahteve je kitajska vlada odgovorila, da se bodo kitajske čete odločno uprle japonskim četam, če bodo te vdrle čez Indokino. Baje je 200.000 kitajskih vojakov že zasedbo položaje na meji Indokine in so že tudi porušili vse mejne mostove. Dogodki prav zadnjih dni kažejo, da se vojna širi bolj in bolj po svetu. Francoska vlada v Indokini je sprejela zahteve Japoncev ter jim dovolila oporišča in prehod za vojno proti Kitajski ž južne strani Japonska vlada je zagotovila francoski vladi v Indokini, da bo spoštovala pravice in nedotakljivost Indokine. Kljub vsemu temu pa položaj v Indokini še ni popolnoma jasen. Poročila vedo povedati, da so se razvile hude borbe med prodirajočimi Japonci in oddelki francoskih čet, ki najbrž še niso bile poučene, kako je dogovorjeno. Prišlo je do ogorčenega spopada, v katerem so se uporabljali tudi strupeni plini. Zdaj je najvažnejše, kako se bodo pro-dirajočim Japoncem »©stavili po robu Kitajci in kaj bodo ukrenile Zedinjene države, ki slej ko prej vztrajajo na tem, da se položaj na Daljnem vzhodu in zlasti v Indokini ne moti z nasiljem. Francoski general de Gaulle, ki se ne strinja z vlado poražene Francije, marveč hoče vztrajati ob strani Anglije, se je te dni pojavil s francosko vojno mornarico, ki je ostala njemu zvesta in s pomočjo angleške mornarice pred Dakarjem, ki je najvažnejše pristanišče francoske Zapadne Afrike. Prišlo je do hudih spopadov in za enkrat še ni jasno, ali bo generalu de Goleu uspelo to veliko francosko kolonijo zasesti. Če se mu to posreči, je verjetno, da se bo generalu de Gaulleu priključilo še več francoskih kolonij. To je tembolj važno, ker so angleške kolonije raztresene tudi v zapadni Afriki in so močno pomešane s francoskimi kolonijami. Vsa znamenja baieio, da se razpihujejo borbe na raznih koncih sveta, kjerkoli je mogoče preizkušati silo angleškega svetovnega cesarstva. Med tem pa seveda tudi medsebojni spopadi v Evropi niso pojenjali Sila nemških napadov na Anglijo je nezmanjšana. Ali tudi Angleži so pretekli torek izvršili doslej največji letalski napad na Nemčijo. Angleška letala so priletela nad središče Berlina v osmih zaporednih skupinah. Bombe so zlasti bile namenjene elektrarnam, plinarnam in železniškim križiščem Škoda je bila prav velika in je bilo tudi mnogo človeških žrtev. Da se bližajo veliki boji in morda usodne odločitve, priča tudi govor angleškega kralja Jurija, ki je pretekli ponedeljek zvečer govoril po radiu. in so njegov govor prenašale vse radijske postaje v Angliji, po vsem angleškem svetovnem cesarstvu in po Zedinjenih državah. Kralj Jurij je sporočil, da je za može in žene v vseh civilnih službah, ki se junaško izkažejo ob sovražnih napadih, ustanovil novo odlikovanje, ki se imenuje »Jurijev križec« in spada med najvišja angleška odlikovanja. Kralj je zaključil svoje bodrilne besede: »Zi- dovi LondoVia se lahko porušijo, toda duh Londončanov bo ostal odločen in neporažen. Angleži vedo, da stoji London kot znamenje in trdnjava naše svobode. Živimo v hudih dneh, a mogoče bo bodočnost še hujša. Zima je pred nami, mrzla in temna. Bodimo pa čvrste volje, kajti po zimi pride pomlad. Položimo vse svoje zaupanje kakor to storim jaz, v Boga in v nezlomljivi duh angleškega naroda!« K vsemu temu naj dodamo le še naslednje poročilce iz Moskve: Vrhovni sovjet ljudskih komisarjev je odobril 57 milijard rubljev za narodno obrambo — v naši vrednosti orjaška vsota 570 milijard dinarjev. V primeru z letom 1937 se je vojni proračun Sovjetske Rusije povečal domala že za polovico. Glasovi o kmetu in kmetijstvu Kmet v današnji dobi Pod tem naslovom piše »Kmetski list« v svoji zadnji številki na uvodnem mestu: »V zmedah naših dni ni končno nič čudnega, če se nejevolja obrne proti tistemu, ki je današnjih težav najmanj kriv, namreč proti kmetu. Tisti pa, ki lahkomiselno govore ali pišejo proti kmetu, ne pomislijo in se bržkone niti ne zavedajo, da delajo samo proti sebi. Kmet je steber in mozeg vsega življenja. To smo že neštetokrat povedali in zapisali. Zdi se pa, da neki krogi tega nočejo razumeti. Vse, kar je hudega, vale na kmeta. Ali mi kmetje delamo draginjo? Ali mi kupičimo živila? Naj pride vsak, kdor tako misli, pregledat naše zidanice in kašče, pa bo videl, kakšen je položaj slovenskega kmeta! Za celoletno pošteno in trdo delo nima niti za pol leta živeža Nimajo ga niti veliki kmetje! Ali veste, da je dal letos krompir komaj polovico normalnega pridelka? Ali veste, da je treba ta pridelek spravljati v suhem vremenu, ako naj bo poraben za vskladiščenje? Ali ne čutite vsakodnevnega deževja? Ali veste, kaj stane v takem vremenu pospravljanje pridelkov? Na eni strani poslabšanje kvalitete na drugi plačevanje delovnih sil, ki dela ne morejo opravljati. Tovarnar v takih neugodnih okoliščinah zapre tovarno in delavstvu odpove. Ali naj kmet tudi zapre izpodnebne zapornice in odpove — komu? Ne delavstvu, ker kmet ne pozna nameščenca. Sam je nameščenec na lastni grudi in vsi stanovi so njegovi zavezniki. Torej bi moral odr>ovedati sebi in narodu. Zato, ker tega ne stori, naj bo kriv gorja, ki ga ni povzročil? Kdorkoli in kakorkoli danes sodi kmeta, naj devetkrat premisli, preden izreče eno samo žal besedo Ako bo premislil, je ne bo izrekel, ako jo blekne. mu bomo lahko mirno in z dokazi odgovorili.« Zločin, za katerega nI paragrafa V dnevniku »Jutru« smo te dni čitali naslednje javno pismo: »Gospod urednik! Ze dostikrat ste v predalih »Jutra« žigosali alkohol in njegove zle posledice. Danes, ko tole pišem, sem bil spet priča strahotnega prizora, ki ga je zakrivila opojna pijača. V samotni hribovski vasi do-muje številna kmečka družina. Nekdaj je bila trdna, zdaj pa so že močno obubožali, ker je gospodar preveč vdan pijači. Vsaka prilika ga zapelje, kadar pride do gostilne. Sreča je v tem, da ni v bližini krčme. Kadar pa ga pot zapelje v vas ali k farni cerkvi, se ne more izogniti slabi druščini. Kar ima, zapravi mož s sopivci, družina pa doma strada. Danes je spet prišel do fare. Z nekim lesnim trgovcem je zaključil kupčijo za drva. Trgovec mu je dal tri jurje naolačila. Dopoldne je bil mož še pri zavesti. Nekaj stotakov je nakazal za davke, kaka dva stotaka je potrošil v trgovini, kier je nakupil za ženo in otroke nekaj blaga. Okrog poldneva pa so ga zavohali vinski bratci in so ga speljali v gostilno. Veselo je bilo, naročili so harmoni- karja in na mizo so prihajali vedno novi litri in tudi jedača. Hribovski možak je plačeval. Sosed je sicer pograjal zapeljivo druščino, ki je izvabljala iz kmeta denar. Opomnil jih je na ženo in otroke, ki bodo doma oškodovani za vse, kar bo oče zapravil v gostilni. Vinski bratci pa so bili brez srca in so že opitega kmeta le slavili in so se mu dobrikali. Kmet, ki sicer pogreša druščine, se je dal premotiti, da je stalno klical vino na mizo. Veseljačenje je trajalo vse popoldne do večera, ko kmet ni imel več beliča, vse je zapravil Znabiti mu je tudi kdo kaj izmaknil. Možiček se je tako nalezel pijače, da je padel z oglarskega voza, kamor so ga naložili pivski tovariši. Telebnil je na cesto v veliko veselje pajdašije. Kdaj je prišel možak domov? Kako so ga sprejeli doma? Prišel je v žepu suh, znotraj pa moker. Še zavitek z na-kupljeno robo mu je menda kdo sunil. Hlev prazen, družina lačna, zdaj bo moral izse-kati del gozda, ki ga je prodal in- aro zapravil. Opisani dogodek je eden izmed tistih zločinov, za katere pri nas ni paragrafov.« Kateri stan naj odloča v državi Mesečnik »Narodna odbrana«, ki izhaja v Beogradu, razpravlja o zahtevi, da se proglasi kmetski stan za nositelja vsega političnega življenja v naši državi. List opozarja, da se s takimi nauki vračamo na zastarele in preživele državne in družabne oblike, ki bi škodovale tudi kmetom samim. Naš kmet je »v bistvu zelo nezaupljiv do vseh novotarij. Kot edini odločilni politični in družabni či-nitelj bi nehote zaviral vsak napredek v državi. Oviral bi razmah industrije in podpiral v prvi vrsti samo obrtništvo. Kmetje kot edini odločujoči politični činitelj bi podzavestno stremeli za tem, da vse naše javno življenje izenačijo z onim na vasi « Revija prihaja po vseh teh razmotrivanjih do zaključka, da splošni napredek ni mogoč samo ob nadvladi enega stanu nad drugimi, temveč le ob ravnopravnem sodelovanju vseh stanov. O pomanjkanju pšenice Službeno glasilo Hrvatske seljačke stranke »Seljački dom« objavlja o prehrani uvodnik, ki ga je napisal ravnatelj Gospodarske sloge prof. Tomašič. Med drugim beremo v članku: »Povsod čujemo vprašanje, zakaj ni pri nas dovolj pšenice in koruze. Ljudje vprašujejo: kako to, da je bil kruh pod Jevtičem po 2 din kg, pod Stojadinovičem po 4 din kg, zdaj pa, ko sta na vladi Hrvatska seljačka stranka in dr. Maček, plačujemo po 6 in 8 din! Odgovor je preprost: mar je dr. Maček kriv, če ni pšenice? Pšenice manjka danes v vsej Evropi in ne samo pri nas. Povsod se dvigajo cene življenjskih potrebščin. Zaradi angleške blokade ne more priti v Evropo niti eno pše-nično zrno iz drugih delov sveta. Poleg tega je bila letošnja žetev za polovico slabša od lanske, posebno še pri nas, kjer so se vrstile vremenske nesreče druga za drugo. Vseh teh žalostnih stvari ni zakrivil niti dr. Maček, niti HSS, še manj pa banovina Hrvatska, ali celo Gospodarska sloga.« M 0 v i < e * Slavnostna blagoslovitev mostu čez Muro pri Petanjcih. Lepa nedelja je privabila ve liko množico k blagoslovitvi novega velikega mostu čez Muro pri Petanjcih. Cestišče na obeh straneh z mostom vred je bilo vse okrašeno z zelenjem in zastavami, sredi mosta pa je stal oder z oltarjem. Ko sta se ob 10. pripeljala škof dr. Tomažič in ban dr. Natlačen, se je pričela slovesnost. Izpred Ko-ševe gostilne v Petanjcih se je razvil .dolg sprevod z ljutomersko godbo na čelu do srede mostu, kjer so gasilci, Sokoli, fantovski odseki, gojenci trsničarske šole pri Kapeli in šolska mladina napravili špalir. V slavnostnem nagovoru je soboški župan Hartner pozdravil številne odlične predstavnike in opisal dolgotrajna prizadevanja za novi železo-betonski most, ki pomeni dokončno strnitev Prekmurja z ostalo Slovenijo. Škof dr. Tomažič je blagoslovil most in spregovoril nekaj lepih prigodnih besed. Nato je g. ban poudarjal pomen te nove zveze in je zaključil z vzklikom: »Naj živi združena Slovenija v veliki in mogočni Jugoslaviji!« Ko je prerezal narodni trak, je godba zaigrala državno himno. Škof je nato daroval mašo, pri kateri je pel mešani zbor iz Murske Sobote. Sledila sta še dva govora, nato pa so pri Koševi gostilni defilirali gasilci in Sokoli. Stopalo je 50 članov za osmimi prapori. V Slatini Radencih je bilo svečano kosilo. Izrečena je bila vrsta lepih napitnic o pomenu nove, trajne zveze Prekmurja z ostalo Slovenijo. 4 Ljubljana dobi velik invalidski dom. Kmalu bodo začeli zidati palačo ortopedskega zavoda v Ljubljani, ki se bo imenovala »Aleksandrov dom«. Kupili so že pred mesecem za 820.000 din prostorno parcelo na vogalu Jegličeve in Bohoričeve ulice. Vsi načrti za novo zgradbo so že gotovi, te dni bo urejen celotni proračun in v skrajšanem 14dnevnem roku bo razpisana licitacija. Ves potreben kredit v Znesku 4 in pol milijona dinarjev je bil od narodnega invalidskega fonda že izročen Hipotekami banki in je na razpolago. Palača ortopedskega zavoda, ki bi se prav za prav lahko imenovala Invalidski dom, bo imela tri nadstropja ter bo nudila streho vsem invalidskim ustanovam. Tako bo v pritličju nove zgradbe urejen nekakšen invalidski hotel, kjer bodo- invalidi prejemali brezplačno hrano in stanovanje, kadar bodo na poti skozi Ljubljano. Sobe bodo naimoderneje urejene z vsemi potrebnimi pritiklinami, kopalnicami itd. V prvem nadstropju bo nameščen ortopedski zavod z najmodernejšimi pripomočki in novimi stroji. Tu si bodo invalidi lahko sami izdelovali proteze in se seznanjali z najnovejšimi ortopedskimi pri iobitvami. Dalje bodo v »Aleksandrovem domu« našle streho Invalidska kreditna zadrugi. Invalidska zdravstvena in Invalidska gospodarska zadruga, razne podporne invalidske ustanove, uredništvo »Vojnega invalida« ter nižje invalidsko sodišče. Cgradbo bomo pričeli graditi okoli 20'. oktobra, tako da bo do božiča v surovem stanju že dograjena. Svečano pa bo otvorjena na Vidov dan prihodnje leto, kakor je to izrecna želia slovenskih invalidov. * Delavske gledališke predstave. Posebne cenene gledališke predstave bo dajalo za delavstvo zagrebško gledališče. Hrvatske delavske organizacije so v tej smeri posredovale in izposlovale pri gledališki upravi, da bosta za sedaj vsak mesec po dve predstavi za delavce, pozneje pa tedensko po ena. Vstopnina bo nizka in bo najdražji sedež veljal le 15 din. Gotovo bodo tudi naša gledališča v bodoče storila, kar bo mogoče, da bodo tudi delavski in kmetski sloji imeli priliko spoznavati gledališko umetnost. * Gospodarji, pošljite sinove v kmetijske šole. Zimska kmetijska šola v Sv. Juriju ob juž. žel. prične svoj I. tečaj dne 4. novembra 1940 ter sprejme vanj clo 24 učencev. Ta tečaj je petmesečen in traja do 31. marca 1941. Učenci, ki ga dovršijo, bodo prihodnje jeseni sprejeti v II. tečaj, ki bo trajal ravno-tako pet zimskih mesecev. Prednost zimske šole je v tem, da se kmečki sinovi pozimi izobrazijo v vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji. Tako ima kmet zanesljivega delavca doma tedaj, ko ga najbolj potrebuje. To je posebne važnosti v današnji dobi, ko mora toliko naših fantov a mož ob času najhujšega dela na orožne vaje. — Druga prednost je v tem, da kmečki gospodar lažje poravna v enem letu oskrbovalnim) za pet mesecev kakor pri celoletni kmetijski šoli za enajst in pol meseca. V zimsko šolo se sprejemajo najmanj 16 let stari sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na domači kmetiji. — Prošnji za sprejem je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti, izjavo staršev oziroma varuha (banovinski kolek 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja ter izjavijo, da ostane prosilec po dokončani šoli na domači kmetiji, končno davčno ali občinsko potrdilo (brez koleka) o velikosti posestva in višini letnih neposrednih davkov; to zaradi dosege bapovinskega prispevka. Navesti je tudi točen naslov prosilca in zadnjo pošto. Gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrbnina znaša mesečno 100 do 200 din po premoženjskih razmerah staršev in se plačuje mesečno v naprej. — Pri vstopu v šolo preišče šolski zdravnik zdravstveno stanje učencev; bo'ni se odklonijo. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolkom 10 din je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v Sv. Juriju ob juž. žel. najpozneje do 1. oktobra 1940. Vsa podrobna pojasnila daje ravnateljstvo. — Seveda pa lahko gredo kmečki fantje tudi na Grm ali v Rakičan ali v Maribor. Glavno je, da dobimo Slovenci čim več razumnih, izšolanih in resnično naprednih gospodarjev. _ * Kruta usoda je končala cvetoče življenje gdč. Hermince Kolbeznove iz ugledne trboveljske rodbine. Pred letom dni je moral v najlepš idobi v grob oče Herman in zdaj ni smrt prizanesla ljubljeni hčerki, ki pri 21 letih ni mogla ubegniti zahrbtni bolezni. Trboveljčani so jo poznali kot ljubko, vse dobro in lepo obetaioče dekle. Zato je novica o njeni nenadni smrti vzbudila mnogo sočutja z materjo, ki neutolažno tuguje ob pre-bridki izgubi Pokojnica je bila značajno narodno dekle, ki se je izkazalo s krepko zavednostjo. Bila je vneta Sokolica in je z dobro voljo sodelovala povsod, kjer je bila njena pomoč željena. * Napoved protižidovskih ukrepov pri nas. V beograjskih političnih krogih je povzročil veliko pozornost oster članek vladnega dnevnika »Vremena« proti Zidom v Jugoslaviji. Članek dolži, da zastrupljajo naše gospodarstvo in da so glavni krivci, sedanjih težkih prilik. Med drugim pravi: »Danes se vse bolj postavlja na dnevni red vprašanje sodelovanja Zidov v našem gospodarstvu. Zidje pred-" stavliajo v vsaki državi in v vsakem narodu nekaj posebnega. Čeravno so deloma izenačeni z drugimi, vendar ostanejo v bistvu vedno vase zaprta in med seboj tesno povezana celota. Zidje se vsiljujejo v vse vrste našega narodnega gospodarstva. Pripravljamo se na temeljite preuredbe našega gospodarstva in javnega življenja. Prvi pogoj za te preuredbe pa je, da Zide izločimo iz našega javnega in gospodarskega udejstvovanja. Pri nas je prešla v židovske roke zadnja leta sem cela vrsta starih narodnih tvrdk. Poleg tega je vzniklo nebroj podjetij in tvrdk z domačimi imeni in navideznimi domačimi lastniki, za katerimi pa se skrivajo Zidie. Današnjemu težkemu položaiu na trgu z živlieniskimi potrebščinami so krivi v prvi vrsti Zidje. Kraljevska vlada se je s tem vprašanjem že ba-vila ter sprejela vrsto ukrepov, ki bodo onemogočili v bodoče špekulacije Zidov na račun našega naroda. Predvsem bo ukinjena izdaja dovoljenj za trgovino z življenjskimi potrebščinami Zidom in vsem podjetjem, ki imajo židovski kapital. Izvzeti bodo samo Zidje, ki so bili jugoslovenski državljani že 1. decembra 1918. To pa je šele pričetek izločevanja židovskega vpliva v našem javnem življenju in mu bodo sledili še drugi ukrepi!« * Nočni davek na pijačo v Zagrebu. Zagrebška občina je vpeljala poseben davek na pijačo, prodano zvečer po deseti uri v javnih lokalih. Do ukrepa je prišlo kljub ad- STANB ' '■ikivm^imsamammmmmmBmmmmmmmaB Žrebanje I. razreda 41. kola državne razredne loterije 11. oktobra I940« 42trebne in škodljive snovi, ki se nabirajo v človeškem telesu. Čebula čisti želodec in črevesje in skrbi za dobro odvajanje. Poleg tega pa dovaja telesu skoro vse vitamine, ki so mu potrebni. Čebulo dodajaš k vsem zelenjadnim jedem, kuhanim in sirovim. Nobeni zelenjadni solati naj ne manjka drobno sesekljana čebula, kakršna je najboljša. Iz čebule pripravljamo tudi samostojno solato. Kozaki so pustili roparje pri miru in so začeli zasledovati trojko, v katero so tudi streljali. Begunci niso vračali strelov. Skušali so čim hitreje dospeti do ceste Vladimirke, katere obcestni koli so se že od daleč videli. »Za božje ime! Ne moremo dalje! Pot je zaprta!« je zdajci vzkliknil' voznik ves pre-paden. Iz nekega smrekovega gozda se je vila kakor orjaška kača dolga človeška veriga. Pred njo so jahali kozaki. »Kaznjenska kolona!« je vzkliknila Marija Fedorovna vsa bleda. Vstala je in težko dihala pri pogledu na nesrečnike. »Kozaki pred nami, kozaki za nami!« se je hudoval Dimitrij. »Izgubljeni smo, če ne naidemo druge poti!« Voznik je nategnil vajeti in skušal kreniti proti vzhodu. Tako je obstajala možnost, izogniti se kaznjenski koloni in v dolgem loku spet priti na Vladimirko. Ze so potniki upali, da se bodo lahko nemoteno peljali naprej, ko se je zdaj kakšnih dvanajst vojakov odtrgalo od kolone in v diru za jahalo proti njim. Na čelu čete je bil hetman, ki je jahal belega konja evropske rase. Bil je lep, visok mož. Tedaj so se pojavili tudi že kozaki, ki so bili pri zasledovanju trojke nekoliko zaostali. Med vzklikanjem so ustrelili v zrak, s čimer so opozorili svoje tovariše nase. Potniki so izgubili zadno upanje na rešitev. »Ujeti smo!« je obupno zavzdihnila Marija. »Najboljše bo, če se vdamo!« je menil Dimitrij. »Morda še ni vse izgubljeno!« »A kaj, če nas aretirajo?« Enako je česen izvrstno čistilno sredstvo za telo. Poživlja delovanje prebavil in pomaga proti zajedalcem v njih. Zato je dobro, da ga dodajamo solatam in drugim jedem- česen je tudi lahno razkuževalno sredstvo. Česen je splošno priznan pripomoček proti poapnenju žil, zato ga uživajmo kolikor mogoče pogosto. Kadar pripravljamo presno hrano, ne pozabimo, da spada k začimbam, kakor so drobnjak, peteršilj, mladi listi zelene, čebula, tudi česen. Naj pri tej priliki pripomnimo, da je zdrav zlasti tudi drobnjak, ki je sorodnik čebule in česna. Čebulo kot samostojno jed napravimo takole: Čebulo olupimo, operemo in"v zelenjadni juhi mehko skuhamo. Nato jo vzamemo ven, denemo v pogreto skledo in potresemo na debelo z drobnjakom, peteršiljem ali drugimi sesekljanimi zelišči, ki jih uporabljamo za začimbo. Zabelimo jo z razbeljenim sirovim maslom. Čebulno solato naredimo tako, da debelej-Se čebule olupimo, operemo, razpolovimo in zrežemo na tanke ploščice ter jo napravimo kakor vsako drugo solato z oljem in kisom. Večina ljudi jo laže uživa, ako ima poleg nje na razpolago še drugo solato. Za kuhinjo Jesen je doba gob. Gobe so čudovito dobra jed, samo če so pravilno in okusno pripravljene. Kmečkim gospodinjam priporočamo zlasti naslednjo pripravo: V vročo mast daj drobno zrzane čebule in ko je svetlo rumena, prideni malo sesekljanega peteršiljčka. Ko tudi ta prevre, dodaj gobe. katere si poprej zrezala na tanke liste, jih poparila in pustila dalje časa na cedilniku, da se je vsa voda odtekla. Duši jih toliko časa, da se vsa mokrota posuši. Nato iih potresi z žlico moke. Ko ta malo zarumeni, zalij z vodo ali juho. Pusti prevreti, medtem na dodaj malo limoncvega soka (ali kisa). Prideni lovorov list, malo timijana in maiarona pa še ščepec popra. Ko je vse skuoai dobro orevrelo, dodaj še precej kisle smetane, nai še enkrat prevre in jed je gotova. Zraven odlično tekne zmečkan krompir. Sarma je prav okusna in je zlasti v'pozni jeseni in pozimi prijetno presenečenje na mizi. Pol kg. sveže svinjine zrnelji ali sesekljaj na drobno in ji prideni malo na masti oora-žene čebule, peteršilja, nato nekoliko popra, so'i, dve jajci in 2 del surovega riža. To zmes dobro premešaj in naredi iz tega prst debele in prst dolge klobasice. Vsako zavij v list »Pa nas bodo spet izpustili, gospodarica! Saj nismo nihilisti!« »Toda jaz sem sestra izgnanca!« »Tega jim ne bomo povedali!... Ze spet streljajo. Najrajši bi se soustil z niimi v borbo in jih začel pobijati. Fedor, poženi konje. Da bi se rešili ujetništva, ie voznik kakor divji udaril z bičem po konjih. Trojka je za-drsela proti Katuisku. Ta vas je bila še kakšne tri verste oddalje-nja in je stala na pol skrita za velikim, proti severu se razprostirajočim smrekovim gozdom. Fedor je skušal doseči ta gozd. ki bi jih ščitil, toda konji so bili nreveč izčrpani. So-pihali so in omahovali. Bilo je iasno, da bo zdaj zdaj kateri izmed konj padel. Predna straža kolone je zavila proti jugu, da bi zastavila potnikom pot. Hetman, ki je poveljeval četi, je kmalu dohitel trojko. Dimitrij je hotel pomeriti vanj. Marija pa ga je naglo prijela za roko in vzkliknila: »Ne, ne smeš streljati!« Oficir je pomeril z revolverjem v voznika: »Stoj, ali pa ustrelim!« Voznik ni hotel ubogati, tedaj pa mu je gospodarica zakričala: »Ustavi konje, Fedor!« Spričo krepkega potega vajeti so konji padli na kolena, a trojka se je prevrnila. Naglo je hetman razjahal konja, da bi pomagal dami, ki je obležala v snegu. »Upam, da se niste poškodovali, lepo dete!« je menil hetman in ji pomagal na noge. Pri tem nagovoru je stopila Mariji Fedo-rovni kri v glavo. Z jezno se bleščečimi očmi je vzkliknila: »Zdi se mi, da v Sibiriji ne poznate preveč spoštovanja do žensk.« Nato je rekel hetman precej neobzirno: kislega zelja. Zgoraj in spodaj zeljni list za-pogni na znotraj. Nato prevri 1 kg kislega zelja, naredi prežganje s čebulo in ko je zelje s prežganjem vred prevrelo, napravi naslednje: v primerno kožico daj plast zelja, nato plast zeljnih klobasic,* nato zopet zelje in zopet klobasice, dokler imaš kaj te robe. Navrh daj malo prekajene svinjine ali preka-jenih reberc, polij z osminko litra kisle smetane in kuhaj vse skupaj največ poldrugo uro. Jed je lahko samostojna, ali pa lahko daš na mizo še krompir v koščkih, zabeljen. Telečje zarebrnice s paradižniki. Potrebnih je nekaj kuhinjskih nasvetov, ki bodo služili našim gostilniškim gospodinjam na deželi. Pol do tričetrt kg zarebrnic potolčemo, poso-limo, povaljamo v moki in opečemo po obeh straneh na razbeljeni masti, otem jih poberemo iz kožice in opražimo na masti dve žlici moke, nato pa zalijemo prežganje s pre-tlačenim sokom iz pol kilograma paradižnikov, ki smo jih skuhali v njihovem lastnem soku. Dodamo pol kozarca kisle smetane, omako prevremo in polijemo čez zarebrnice. Polpeti s paradižnikovo omako. Pol kg svinjine ali pečenih ostankov operemo, sesekljamo ali zmeljemo na stroju in dodamo v vodi namočeno, ožeto žemljo, eno jajce, nekoliko opražene čebule, soli in popra. Iz te zmesi napravimo zrezke, ki jih povaljamo v moki in spečemo na vroči masti. Posebej naredimo paradižnikovo omako, v katero potem zložimo zrezke. Nazadnje dodenemo omaki kisle smetane in jo še enkrat prevremo. Riba z rižem. Ribo (lahko vsake vrste) očistimo in ji poberemo kosti. Nato jo zrežemo na koščke, pokapamo z limonovim sokom in povaljamo v nastrganem parmezanskem siru. Nato naredimo bledo prežganje, tako da opražimo na masti najprej nekoliko sesekljane čebule in nato moke, nakar zalijemo prežganje še z dobro kis'o smetano. V tej omaki ribo prevremo in jo prav počasi duši-mo. — Posebej dušimo riž. nakar naložimo v dobro namazano kožico ali posodo za nara-stek izmenoma po eno plast riža in po eno plast ribe. Na vrh polijemo omako, nato pa pokapamo narastek s presnim maslom in potresemo z nastrganim parmezanom. Nara-stpk pečemo v pečici približno' pol ure. V GOSTILNI »Kako? To naj bi bila srnina? Saj to je govpd'na!« »Nekaj vam moram povedati, gospod, ta srnica je bila udomačena«. . »Vi in vaša spremljevalca ste moji ujetniki! Sledite mi v Katuisk!« 26. p o g 1 a v j e HETMAN BAUNJE Pol ure pozneje je bila mladenka s svojima slugama v majhni sobi neke gostilne v Katuisku. Stražili so jih štirje vojaki. Dva sta bila postavljena pred hišo, dva pa v hiši na stopnicah. Ko so se bili begunci vdali, je hetman enemu izmed podoficirjev naročil, naj se briga za ujetnike, sam pa se je vrnil k svoji koloni. Ponovno so aretiranci vprašali stražnike, kaj nameravp storiti hetman z njimi in kam jih namerava spraviti, a niso nikdar dobili odgovora. Najbrž kozaki sami niso vedeli, kakšna usoda čaka ujete potnike. Kakor divja zver v kletki je begal Dimitrij po sobi gor in dol. »Zdaj se ne bomo mogli več izmuzniti iz krempljev teh sibirskih medvedov! Povedli nas bodo v Irkutsk v rudnike!« »S kakšno pravico?« »To je preprosto: sumijo nas, da smo nihi-listi... Ali ste že pozabili našo pustolovščino v etapi, gospodična?« »Saj nismo ničesar drugega storili, kakor kozake upijanili.« »Potem pa smo zbežali!« se je smehljal Poljak. »Pa naj nas pošljejo v rudnike. Kdo ve, če ne bo to dobro za dosego našega smotra. Morda najdemo tam polkovnika Vasi-Ijeva!« Oči mladenke so se pri tem imenu orosile. mmaamamammmuMmtbbbi Slon je bistra žival z dobrim spominom Ali imajo sloni res več pameti, kakor mnoge druge živali? Cujmo, kaj pravijo o slono-vi bistroumnosti cirkuški strokovnjaki. V cirkusu so sloni še vedno velika .privlačnost prav zaradi tega, ker jih lahko marsičesa naučiš. Ljudje, ki se ukvarjajo s sloni, vedo, da se ne najdeta med njimi dva z enakim značajem. Slon se tudi zelo hitro izpreminja. Zdaj je dobre volje, miren in prijazen, naenkrat se pa njegovo razpoloženje izpremeni pod vplivom razočaranja ali bolečine. Slon se razjezi in postane nevaren. To pa se zgodi le, če koleba v razpoloženju ali če prehaja njegova pamet v blaznost. V takem primeru izgubi slon smisel za pravico, ki je zelo ukoreninjena v njem. V nekem cirkusu so imeli indijskega slona, ki mu je bilo ime Tom. To je bil prvi slon, ki je znal hoditi po debeli vrvi. Pozimi, ko cirkus ni deloval, je bil Tom zaprt v svoji staji. Toda slon ne pozna ničesar lepšega in prijetnejšega od izprehoda. Tri dni je Tom pazil, kam obeša njegov paznik ključ od staje. Potlej ga je pa z rilcem snel, odklenil vrata in se klatil vso noč okrog. Od tistega dne je ključ pogosto izginil in navadno so ga našli pod slonovo nogo. Iz Indije in Cejlona čitamo pogosto zelo j zanimive zgodbe o maščevalnosti slonov in , njihovem spominu, če gre za to, da se ma- | ščujejo za krivico, ki se jim je zgodila. Na- ! Prvi padalci so se pojavili že proti kancu prejšnje svetovne vojne. Prvo padalsko enoto je baje sestavil neki francoski pilot. Člani te enote so se spuščali v ozadje za nemško vojsko v Ardenih. Po končani svetovni vojni so to vrsto vojakov čisto zanemarili. Na novo so jo oživili v Sovjetski zvezi leta 1927. Nemčija sprva ni posvečala velike pozornosti tej vrsti vojaštva. Le po en vojak iz vsakega pehotnega bataljona je bil izučen in izurjen kot padalec. Medtem pa se je v Sovjetski zvezi pokazalo padalstvo, ki se je tam že zelo razvilo, kot pomembna enota v vojski. Nemčra je uporabila ta izkustva in je izurila svoje padalce skoraj do popolnosti. Član padalskega oddelka mora biti vse drugače oborožen in mora imeti večjo izobrazbo in več vojaškega znanja kakor navaden vojak. Predvsem mora poznati jezik tiste države, v katere zaledje se spusti, mora se znati voziti s kolesom, motornim kolesom in avtom, ker se mora poslužiti teh prevoznih sredstev, če se mu le ponudi prilika. Čisto mora biti izurjen za borbo s puško, revolverjem in strojno puško. Celo plezati mora Pred leti je umrl v Briixenu milijonar Basse. Zapustil je pet milijonov lir in oporoko, ki je menda ni podobne na svetu. Določil, da naj pripada vse njegovo premoženje kitajskemu narodu. V oporoki je izrečno zapisano, naj se porabijo njegovi milijoni za boj proti evropskim ljudem. . Kakor Basse Evropo je sovražil ženske Anglež Eduard Clines, ki je umrl leta 1908. V 'svoji oporoki je določil, naj se porabi vse njegovo premoženje za boj proti ženski volilni 'pravici. Prismuknjeno početje prvoboriteljic za ženske pravice je ubogega sira Edvarda silno razjezilo. Z njegovim denarjem je bilo res ustanovljeno društvo za boj proti ženskim sprotno pa mnogi evropski in ameriški izur-jevalci slonov zanikujejo, da bi se slon odlikoval s posebnim spominom. V tem pogledu imajo baje sloni enako lastno kakor človek: eni se spominjajo vsega, eni pa ničesar En slon je že čez osem dni pozabil, da ga je človek dražil. Pač se je pa v nekem ameriškem mest« pripetilo nekaj izrednega. Cirkus je priredil pred predstavo sprevod svojih živali. V množici gledalcev je stal krojač, ki je zbodel mimoidočega slona z iglo v rilec. Ko je čez tri leta cirkus nastopal v tistem mestu, je slon potegnil z rilcem iz množice gledalcev svojega krojača in udaril trikrat z njim ob tla tako, da je pri priči izdihnil. Ta slon je imel torej izredno dober spomin. Sloni pa so tudi šaljivi in se radi uče reči, ki jih vesele. V nekem evropskem cirkusu so imeli do^a leta slona, ki ni nikoli delal ničesar drugega kakor nosil razno tvarino in pomagal prepeljavati vozove. Pri večerni predstavi se je slišala godba tudi v stajo starega slona, in paznik je nekega dne po naključju opazil, kako je slon plesal po godbi. Od tistega večera je slon nastopal tudi v cirkusu. Nekdo mu je podaril orglice, in slon je navdušeno pihal vanje, kadar se je dolgočasil ali jezil. Poznavalci slonov pa tudi pogosto opažajo, da sloni na stara leta pozabijo vse, česar so se prej naučili, in da niti poti domov ne najdejo več. dobro znati. Večkrat se lahko pripeti, da se mora spustiti na kako streho v sovražnikovi deželi. Od tod je večkrat najlažje napasti so-vražn:ka. Posebno važen je ta način borbe pri zavzemanje ulic v sovražnih mestih. Nadalje mora znati hitro čitati zemljevide in biti izučen radiotelegrafist Padalčeva oprema je zelo zapletena. Na glavi ima šlem, na plečih nosi pritrjeno padalo, pod levo pazduho nosi posebno brzo-.strelno puško z velikim številom nabojev. V eni torbi ob boku ima hrano za nekaj dni, v druga pa municijo. Za pasom ima še olinsko masko in nekaj ročnih granat. Poleg tega nosijo padalci še druge predmete, kakor dele strojnih pušk, dele radijskih postajic, moti-ke, lopate, šotore in drugo. Padala nemške vojske imajo deset metrov v premeru. Mala padala omogočajo, da padalec hitreje prispe na zemljo in je s tem manj časa izpostavljen nevarnosti, da ga bodo že v zraku napadli, ko se še sploh braniti ne more. Spuščanja so se pri Nemcih vršila redno ponoči. Ko prispe na zemljo vodja padalske enote, da takoj znak z raketo, da se vsi zbero okrog njega. pravicam in mnogi ljudje so pri tem dobro živeli, toda ženske so si kljub temu čez leto dni priborile volilno pravico. ■ Čudna usoda se je spletla okrog oporoke milijonarja Collina v Ameriki. Njegova glavna dedična je postala hči njegovega kuharja, stara komaj sedem let. V oporoki je bil pogoj, da mora biti oporoka prečitana vpričo vseh sorodnikov in vse služinčadi. Tudi ku-harjeva hčerkica je bila navzočna in lahko se je od srca smejala ob pogledu na resne obraze in smešen odvetnikov talar. Začelo se je slavnostno čitanje oporoke. Po prvih besedah je smuknila skozi napol odprta vrata v sobo mačka in skočila je deklici na ramo. Položaj je bil že tako smešno napet, da je počila deklica v glasen smeh. Prisotni sorodniki so se ogorčeno ozrli na deklico in že so jo hoteli ozmerjati, ko je prišlo neprijetno presenečenje. S povzdignjenim glasom je odvetnik razglasil deklico za milijonarjevo dedično. V oporoki je bilo namreč dobesedno rečeno, da pripade vse milijonarjevo premoženje tistemu, ki poči med čitanjem oporoke v glasen smeh. Sorodniki so sicer poskusili doseči na sodišču razveljavljenje čudaške oporoke, toda vse njihovo prizadevanje je bilo zaman. Siromašna vesela deklica je podedovala tri milijone dolarjev. Iz jeze so sorodniki ubili mačko, češ da je ona vsega kriva. Kuhar in njegova hčerka sta postavila mački spomenik z napisom: »Tu počiva mačka, ubita zavoljo podle, nečloveške zavisti.« Oporoko industrij ca Phersona v San Fran-ciscu je narekoval strah pred dozdevno smrtjo. Ta mož, ki v svojem življenju ni storil mnogo dobrega, se je strašno bal smrti. Na vse mogoče načine se je zavaroval proti nepričakovani smrti. V oporoki je pa določil: V krsti mora biti posebna naprava, s katero bo lanko opozoril ljudi na pokopališču, če bo živ pc kopan. V krsto so mu morali položiti tudi dva aparata s kisikom, da bi lahko vsaj tri dni dihal, če bi se zdramil iz dozdevne smrti. Naposled je določil v oporoki, da morata pri njegovem grobu tri dni in tri noči stati dva služabnika. Za vsakega je določil 5000 dolarjev, če bo obudil dozdevno mrtvega milijonarja. Vse svoje sorodnike je pa izključil od dediščine in vse premoženje je zapustil daljnemu nečaku. Tega bi bili nekoč skoraj živega pokopali. Povozil ga je tramvaj in mislili so, da je mrtev, pa se je še pravočasno zdramil iz globoke omedlevice, da ga niso pokopa:.. Neki odvetnik v Torontu je napravil celo v svoji oporoki čudno šalo. Določil je, naj se razdeli njegovo premoženje takole: Velik del naj pripade najhujšim sovražnikom konjskih dirk, če se včlanijo v klub prijateljev konjskih dirk in če bodo tudi sami hodili na take prireditve. Njegovo pivovarno naj podeduje iitk„j posebno vnetih protialkoholnih borcev. Drugi del premoženja je pa zapustil svojemu prijatelju, staremu samcu, toda s pogojem, da bo oženi in da bo imel otroke. Oporoka je bila jcvno razglašena in dediči so dobili teden dhi č za premislek. Sovražniki alkohola in sovražniki konjskih dirk so izpolnili pogoj, sta-n samec pa ni podlegel izkušnjavi..Samski stan u je bil ljubši od obilne dediščine. KAKO UGANEŠ STAROST SVOJIH PRIJATELJEV Ali veste, kako lahko uganete starost vsakega človeka? Pazite in lahko boste s to »čarovnijo« vsakega presenetili. Reci prijatelju: »Napiši na list papirja svojo starost tako, da ne bom videl števila.« »Podvoji ga!« »Prištej 4 zraven!« »Pomnoži število, ki si ga zdaj dobil, s 5!« »Prištej 12!« »Dobljeno število pomnoži z 10!« »Zdaj mi povej število, ki si ga dobil!« In ko vam prijatelj pove to zadnje število, marate na pamet odšteti od tega števila 320. Prvi dve številki dobljenega števila vam povesta starost vašega prijatelja. Da boste lažje razumeli, kako in kaj, vam pokažemo v naslednjem primeru: 28X2 = 56 + 4 = 60X5 = 300 + 12 = 312X10 = 3120. Končno število je torej 3120. Od tega moramo odšteti 320, pa nam ostane število 2800. Prvi dve številki pomenita starost — torej je oseba res 28 let stara. ZA SMEH IN KRATEK ČAS DEKLETA MED SEBOJ Nada: »Zakaj je Dušan s teboj napravil konec?« Vera: »Ker nisem z njim hotela ničesar začeti.« ZDRAVNIK IN SODNIK Zdravnik: »Gospod sodnik, saj vendar ni vaš poklic, da bi delali iz ljudi angele!« Sodnik: »Ne, gospod doktor, — na to se bolje razumete vi, zdravniki!« Padalec je vo| t« Kaj vse si izmišljajo bogati na smrtni postelji Liubliana od 29. septembra do 6. oktobra. Nedelja, 29. septembra: 8.00: Jutrni pozdrav. 8.15: Šramel »Štirje fantje«. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Radijski salonski orkester (vodi Petrič). 10.30: Verski govor (dr. Ignacij Lenček). 10.45: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Jakoba v Ljubljani. 11.15: Ruski napevi: Ruski sekstet in plošče. 12.30: Objave. 13: Napovedi. 13.02: Rad. orkester. 17.00: Kmetijska ura: Kužne in organske bolezni telet (dr. Leo Kocijan). 17.30: Veselo popoldne. Sodelovali bodo Roman Petrovčič, Stanko Avgust (spremljava) in citraški trio »Vesna«. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 20.00: Pisan drobiž (plošče). 20.30: »Lipa in trta«. Jesenski narodni spored. Izvajala bosta radijski komorni zbor in radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za veseljake (plošče) Ponedeljek, 30. septembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Vsakemu nekaj (plošče). 12.30: Poročila, objave. 3 3.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 18.00: Zdravstvo v Sloveniji (dr. Ivo Pire). 18.20: Massenet: Slike iz Alza-cije (Londonski simfonični orkester; plošče). 18.40: Mesečni slovstveni preged (prof. Fran Vodnik). 19.00: Napovedi, poročila: 19.20: Nacionalna ura. 19.40 Objave. 19 50: Šolska posvetovalnica (prof. Etbin Boje). 20.00: Ruske romance (pela bo Jelena Gorvatova, balalaj-ko bo igral Vladimir Pik, pri klavirju bo prof. Marjan Lipovšek). 20.40: Koncert slovanske glasbe (radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Tamburice in mandoline (plošče). Torek, 1 oktobra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček vese7ih zvokov (plošče). 11.00: Šolska ura: Striček v radiu vas pozdravlja (Miroslav Zor). 12.00: Iz Schubertove zakladnice (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Salonski kvintet. 14.00: Poročila. 18.00: Radijski jazz. 18.40: Živa znanost (prof. Miroslav Adlešič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 19 50: Deset minut zabave (pisana šara). 20.00: Pevski zbor »Cankar«. 20.45: Koncert operne glasbe (radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Znani plesni orkestri (plošče). Sreda, 2. oktobra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: V sodobnem ritmu (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Sprehod po Balkanu (plošče). 14.00: Poročila. 18.00: Mladinska ura: Anton Janša, slovenski čebelar. Zgodovinska igra v 9 slikah. Napisal Arnošt Adamič. Izvajali bodo člani radijske igralske družine. Vodil bo inž. Pengov. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 19.50: Uvod v prenos. 20.00: Prenos iz ljubljanske opere (v prvem odmoru glasbeno predavanje — g. Vilko Ukmar, v drugem napovedi, poročila). Četrtek, 3. oktobra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Koncertni plesi (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Veseli godci. 14.00: Poročila. 18.00: Pester spored radijskega orkestra. 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Samospevi Draga Burger-ja (pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). 20.4S: Reproduciran koncert simfonične glasbe. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. Petek, 4. oktobra: 7.00 Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 11.00: Šolska ura: Bodimo prijatelji! Razgovor o varstvu živali (vodil bo Miroslav Zor). 12.00: Po naših stezicah (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski salonski orkester {vodi Novšak). 14.00: Poročila. 14.10: Terler-sko poročilo Tuiskoprometne zveze. 18.HO: Ženska ura: Vzgoja otrok v predšolski dobi (prof Airica Cernejeva). 18.20: Citraške točke (plošče). 18.40: Varstvo živali (dr. KorenV 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 19.50: O izseljencih (Julija Šušteršičeva). 20.00: Gerbičeva ura. Sodelovali bodo Akademski pevski kvintet, prof Pave1 Šivic (klavir solo) in Srečko Ko-porc (uvodna beseda). 21.20: Koncert slovenske glasbe (radijski orkester). -22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. ' Sobota, 5. oktobra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Plošče, za vse. 12.30: Poročila, objave. 13 00: Napovedi. 13.02: Plošče za vse. 14.00: Poročila. 17 00: Otroška ura: Predstava »Pavlihovega odra« (prenos iz velikega študija): a) Ukradeni zobotrebec (predigra); b) Pavlihove tri batine (lutkovna igra v enem dejanju) 17.30: Med igračkami (plošče): 17.50: Pregled sporeda. 18,00: Radijski orkester. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 20.00: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: »V lepih, starih časih«. Pisan večer. Napisal Jože Vombergar. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za dober konec tedna bo igral radijski orkester. Kitajci so zelo navdušeni za razne igre. Kocke, šahovnice in karte nosijo vedno s seboj. Kitajec igra strastno, med igro pozabi ves svet in zna zaigrati ne samo svoj zadni denar, temveč tudi svojo hišo in sploh vse, kar ima. Pogosto se pripeti, da stavi na karte tudi ženo in otroke navzlic strogi kazni, ki čaka takega strastnega kvartopirca. Oblastva kaznujejo v takih primerih ljudi z zaporom, visoko denarno globo in javnim bičanjem. Na Kitajskem so ljudje strastni kvartopirci že od nekdaj. Sam Konfucij, ki je živel okrog leta 1500. pred Kristusom, je v svoji knjigi obredov opisal več kitajskih iger. Kitajske igre pa so mnogo težavnejše od naših in terjajo od igralcev mnogo večjo osredotočenost. Prav zaradi duševne napetosti in osredotočenja so ugledni in drugače trezni Kitajci navdušeni za igre. Igra vaš-jong, ki se je precej razširila tudi po drugih delih sveta, samo v nekoliko lažji obliki, je posebno napeta zaradi svojega kolebanja med zmago in izgubo. Niti pred samim koncem človek ne ve, kakšen bo izid. Toda prav zaradi tega jo imajo Kitajci zelo radi, ker pač Kftaid strastno ljubijo *gro za denar vsak misli, da se mu bo sreča naposled vendarle nasmehnila. Kakor slovi v Evropi igralnica v Munte Carlu, tako slovi na Kitajskem Macao, kjer je v portugalskem okraju tega mesta skoro v vsaki hiši igralnica. Tam igrajo kitajski bogataši in marsikdo zaigra vse svoje premoženje v navidezno nedolžni igri. Kako sodi o strastnih igralcih trezno kitajsko ljudstvo, priča neka igralnica, ki se imenuje »človeška neumnost«, a kljub temu prinaša ta igralnica lastniku velik dobiček. opeharjeni skopuh Skopuh Matija je bil povabljen v boljšo družbo, kjer je sedel za mizo tudi neki slaven zdravnik. Matija je bil nekaj bolan. Ker je hotel prihraniti izdatek za obisk pri zdravniku, je kar tu vprašal zdravnika: »Kaj pa delate vi, gospod doktor, če ste prehlajeni?« »Hm,« odvrne zdravnik, »kakor nanese. Včasi kaši jam, včasi kiham.« mu OGLASI Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostoneio strogo tajni veC Čevljarskih pomočnikov sprejme takoj Gorenjak Konrad, Celje, Gosposka ulica št. 28. sprejme se vajenec v trgovino z mešanim blagom. Prednost imajo kmečki sinovi. Vsa oskrba v hiši. C v e 1 b a r, Prekopa-št. Jernej. suhe gobe orehe, kumino, laneno seme, med, oves in druge pridelke kupuje Jos. Jagodic, Celje, Gubčeva 2. Glavni trg. Čevljarskega pomočnika sprejme Franc Zniderič, Loke 56 Terezija, Trbovlje I. PRODAM POSESTVO z gospodarskim poslopjem. Ime prodajalca se izve v uredništvu »Domovine«. KOLARSKI POMOČNIK zmožen čistega dela. se takoj sprejme. L a z n i k Ferdo. Radeče. BREZPLAČEN POUK V IGRANJU! I ZAHTEVAJTE BREZPtAČEN CENIK MEiNEUHEROLD rsORMCE GiASB/L MAfi/BOA« 104 Bolni na pljučih! Tisoči ie ozdravljeni! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, kt je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. RESNI MOŽJE zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo, čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto: Pannonia - Apotheke, Budapest 72, Postfach 83, Abt. Z. 491. V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH CENIK IN VZORCI ZASTONJ NAJVEČJA DOMAČA TRGOV' SKA HIŠA V JUGOSLAVIJI CELJE 97 .SUKNO KAMGARN. VOLJENO, FLANEL BARHEM Pj.ATNo bViiA DELEN1. SAMO O in 98.— 63719 Po ceni in dobra zapestna ara Proof, lepo kromirano ohišje s čimi številkami in kazalci . Din 63796 Ista z anker kolesjem na kamne s sekundnim kazalcem . . Din 68710 Ista s p rima anker kolesjem kamnov s sekundnim kazalcem Din Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine Nove in stare nagrobne spomenike po nizki ceni dobite pri kamnoseku Fr. Kunover pokopališče Sv. Križ Ljubljana Za vse žene In dekleta! MOSTOVA ESENCA „MOSTIN" Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnlmi stroški pripravi lzborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov dlD 20.—, po pošti din 40.—, 2 steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 85.—. NOV REDILNI PRAŠEK ^^^ »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko iMjJHI?! hitro ln z majhnimi stro-jmAmF škl zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošu IV din, 3 zav. po pošti 29 din, 4 zav. po pošti 35 din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redln« ln »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerlja KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije ln Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10.— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete od navadne močnate jedi do najfliujše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih ln vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. — Nakažite din 10.— na računPošt. hranilnice št. 14.259, ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov, ln pošljem vam knjižico poštnine prosto. J. E. knjižna centrala, Ljubljana, Dvorakova 8 ..MaSiMe v Domovini »-m Shocb svetle« 98.— tekoča 185.— na 15 260.— prosto« ■ ■ ■ * ■ ■ ■ ■ S FITODIN za vse jesenske setve! Da bi pomagali našemu malemu kmetu in mu omogočili z malenkostnim izdatkom močno povečati pridelek žita, smo cene FITODINU znatno znižali od 2 din na 1 din pri odvzemu nad 50 gramov in na din 1.50 pri manjših naročilih. Nobene setve brez FITODINA ker FITODIN krepi rastlino, ji da močno rast in obilen pridelek. Vsa pojasnila daje FITODIN, Ljubljana, poštni predal 139 I H. SUTTNER, Ljubljana 6 Lastna protokolirana tovarna ar v Švici. Ši ; Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga: din 15.- NAJLEPŠE ČTIV0! Ravijen: Zgodbe brez groze Klabund: Pjotf - RaSPUtlH Ravijen: £,„3 y0j||a Thompson: £fyffQ Majerjeva: Rudarska balada ZALOŽBA ..CESTA LJUBLJANA KNAFIJEVA ULICA 5 482353234848532353235323484848234823532353