GDK: 932 Zavod za gozdove Slovenije Franc PERKo• Na osnovi naročila MKG je delovna sku- pina v sestavi: mag. F. Perko - GG Po- stojna kot vodja, T. Modic, dipl. inž. gozdar- stva GG Slovenj Gradec, mag. T. Šepec- GG Novo mesto, mag. J. Papež - SGG Tolmin in prof. dr. l. Winkler iz Gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete v marcu 1993 preverila in dopolnila predlog organizacije sestave in strokovne zasedbe Zavoda za gozdove Slovenije, ki gaje pripravilo MKGP v letu 1992. Zaradi nerazumljivih in neargu- mentiranih zahtev po izredno nizkem številu zaposlenih v Zavodu, ki smo jim bili priča v zadnjem obdobju, sem dopolnjeno poro- čilo pripravil za objavo v Gozdarskem ves- tniku, glasilu ZIT gozdarstva Slovenije. Z Zakonom o gozdovih so urejeni pogoji rabe, izkoriščanja in razpolaganja z gozdovi kot naravnim bogastvom, s ciljem, da se zagotovi sonaravne ter večnamensko goM spoda~enje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter ure- sničevanje njihovih splošnokoristnih funkcij. Z Zakonom o gozdovih se urejajo tudi pogoji gospodarjenja z gozdnim prostorom in s posamičnim gozdnim drevjem in skupi- nami gozdnega drevja zunaj ureditvenih območij naselij. Za zagotavljanje javnega Interesa v gozdovih in gozdnem prostoru se z Zakonom o gozdovih ustanavlja Zavod za gozdove Slovenije. Naloge Zavoda, ki opravlja javno gozdar- sko službo v vseh gozdovih so: 1. Zbira podatke o stanju in razvoju go- zdov, 2. Vodi evidence kot baze podatkov za svoje delo in za statistično posploševanje, 3. Spremlja biološko ravnotežje v gozdo- vih, 4. Spremlja razvrednotenje in poškodo- vanost gozdov, * Mag F. P., dipl. inž. gozd., 61381 Rakek, Slivice 34, SLO 332 GozdV 51, 1993 5. Izdela program varstva gozdov, 6. Zagotavlja izvedbo ukrepov za var- stvo gozdov, 7. Izdeluje načrte požarnega varstva za gozdove, 8. Opravlja naloge poročevalsko, prog- nostično-diagnostične službe, 9. Izdela strokovne podlage za program razvoja gozdov Slovenije, 1 O. Pripravi program vlaganj v gozdove, 11. Izdeluje gozdnogospodarske načrte, lovskogojitvene načrte območij ter druge strokovne podlage za gospodarjenje z div- jadjo v skladu z zakonom, 12. Pripravlja načrte za premene in sa- nacijo gozdov, 13. Usmerja in spremlja sanacijo hu- . dourniških območij, 14. Sodeluje pri prostorskem načrtova­ nju, 15. Sodeluje pri usmerjanju, usklajeva- nju in opravljanju raziskovalne dejavnosti v gozdarstvu in lovstvu, 16. Pripravlja strokovne podlage za od- piranje gozdov z gozdnimi prometnicami, 17. Načrtuje vzdrževanje gozdnih cest, 18. Spremlja vzdrževanje gozdnih cest in zagotavlja njihovo izvedbo, 19. Pripravlja metodologijo za zbiranje podatkov o stanju in razvoju gozdov, 20. Obdeluje podatke in pripravlja infor- macije o stanju in razvoju gozdov, 21. Skrbi za popularizacijo gozdov in osveščanje javnosti o pomenu gozdov, 22. Skrbi za izobraževanje in prosvetlje- vanje lastnikov gozdov, 23. Zagotavlja sadike gozdnih drevesnih in grmovnih vrst, 24. Prevzema opravljena dela v gozdo- vih in hudourniških območjih, če so financi- rana iz proračuna, 25. Vodi in odloča o upravnih stvareh, za katere je pooblaščen z Zakonom o gozdovih. Poleg tega Zavod za gozdove pripravlja tudi strokovne podlage za oddajanje načrto­ vanih del v državnih gozdovih, nadzira njihovo opravljanje in prevzema opravljena dela, če ga za ta dela pooblasti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. S soglasjem ustanovitelja pa lahko opravlja tudi druge naloge. ORGANIZIRANOST ZA VODA Zavod za gozdove se organizira na državnem nivoju. Na ravni gozdnogospo- darskih območij bo imel zavod 14 območnih enot. Osnovna strokovna organizacijska enota je revir. Revir mora obsegati stro- kovno in organizacijsko obvladljivo površi- no. Revirji se združujejo v strokovno koor- dinacijske enote- gozdne uprave. Pri orga- niziranju gozdnih uprav in revirjev je po- trebno upoštevati tradicionalno teritorialno navezanost lastnikov gozdov. NALOGE ZAVODA NA RAZLIČNIH ORGANIZACIJSKIH NIVOJIH IN KADROVSKE POTREBE ZAVODA Državni nivo: Zavod za gozdove Slovenije Naloge Zavoda na državnem nivoju so predvsem: - Usmerjanje delovanja gozdarske slu- žbe v vseh gozdovih v skladu z Zakonom o gozdovih in· aktih Zavoda; - Koordinacija delovanja gozdarske slu- žbe na vseh nivojih; - Priprava in izdelava letnih programov vseh vlaganj v gozdove in še posebej tistih, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proraču­ na; - Izdelava planov gospodarjenja z državnimi gozdovi; - Vodi in usmerja gozdarsko informati- ko; Vodi kadrovsko politiko v Zavodu in skrbi za dopolnilno izobraževanje v Zavodu, last- nikov gozdov in javnosti; - Pripravlja in posreduje podatke s po- dročja dejavnosti Zavoda državnim in dru- gim inštitucijam ter z njimi sodeluje; - Izdela strokovne podlage za Program razvoja gozdov Slovenije. Za opravljanje nalog se Zavod na držav- nem nivoju organizira takole (navedeno je število ljudi in izobrazba): - direktor zavoda - 1 vis - namestnik direktorja zavoda - (vodja oddelka za razvoj in načrtovanje) - Oddelek za razvoj in načrtovanje - 4 mag, dr, vis; 1 sr - Oddelek za gojenje in varstvo gozdov - 3 mag, dr, vis - Oddelek za izkoriščanje in prometnice - 2 mag, dr, vis - Oddelek za stike z javnostjo - 1 vis - Oddelek za finance in analize - 1 vis, 2 viš Tabela 1 : Sestava, izobrazba tei število strokovnega in administrativnega kadra Zavoda za gozdove na državnem nivoju - direktor - namestnik direktorja (vodja oddelka za razvoj in načrtovanje) - strokovni delavci - strokovni delavci - strokovni delavci - strokovni delavci - informatika računalništvo - informatika računalništvo - finance ekonomska - finance ekonomska - splošno pravnik - splošno uprava - splošno administratorji, ekonomski tehnik SKUPAJ ZAPOSLENIH NA DRŽAVNEM NIVOJU gozdarska vis gozdarska doktorat gozdarska magisterij gozdarska vis gozdarska viš, sr magister vis vis viš vis viš sr 2 3 5 1 1 2 1 2 1 1 5 25 GozdV 51, 1993 333 - Oddelek za splošne zadeve - 1 vis, 1 viš, 5 sr - Oddelek za gozdarsko informatiko - 1 mag, 2 vis Na državnem nivoju bi tako bila sestava in število zaposlenih naslednja (tabela 1 l: Območna enota- območni nivo: Na nivoju 14 območij so naloge Zavoda v glavnem naslednje: - Usmerja delovanje javne gozdarske službe na območju, - Koordinira delovanje služb na nivoju območja in gozdnih uprav, - Sodeluje z Zavodom na državnem ni- voju in s sosednjimi območji, - Razvojno-raziskovalno delo in sodelo- vanje z razvojno-raziskovalnimi inštitucija- mi, - Izdeluje območne gozdnogospodar- ske načrte, gozdnogospodarske načrte go- spodarskih enot in lovskogospodarske na- črte ter strokovne osnove za gospodarjenje z divjadjo, - Izdeluje strokovne podlage za prostor- sko planiranje za področje gozdarstva, - Opravlja strokovne naloge za potrebe . vseh gozdnih uprav v območju, zlasti iz področij fitocenologije, gospodarjenje z ži- valskim svetom in skrbi za biotope, gospo- darjenje z gozdnim prostorom in funkcijami gozdov, pripravlja programe odpiranja go- zdov z gozdnimi prometnicami in projektira- nje gozdnih cest, skrbi za razvoj tehnologije izkoriščanja gozdov in varstva pri delu ter proučuje tržne razmere za potrebe lastni- kov gozdov, - Izdeluje letne plane za gospodarjenje z državnimi gozdovi, - Pripravlja strokovne podlage za oddajo del v državnih gozdovih, - Izdeluje letne plane gojitvenih in var- stvenih del za območje in plane za dela, ki se financirajo iz proračuna za območje in usmerja izvajanje, - Izobražuje lastnike gozdov, - Vodi evidence o izvajanju gozdnogo- spodarskih načrtov, - Vodi informacijski sistem za potrebe območja. Za izvedbo nalog je potrebno glede na velikost in posebnosti posameznih gozdno- gospodarskih območij naslednji obseg stro- kovnega kadra z visoko izobrazbo (od tega Tabela 2: Število strokovnega kadra z visoko izobrazbo po gozdnogospodarskih o~močjih GGO Vodja Gojenje lzkorišč. Oddaja Fitoce· Načrta· Načrta· Prostor Živalski lzobraž. Skupaj Varstvo gozdov del no!ogija vanje vanje Funkcije svet stiki z ceste OG vodja Projektant biotop javnostjo TO 0,7 2 0,5 2 1,5 1 0,5 11,2 BL 0,5 0,5 0,5 1 '1 0,5 0,5 6,6 KR 0,7 0,5 0,5 1,2 0,5 0,5 6,9 LJ 0,9 2 0,5 0,5 2,5 2 0,5 11,9 PO 0,7 0,5 0,5 1,3 1 0,5 8,5 KO 0,7 2 2 1 0,5 1,5 0,5 11,2 NM 0,7 2 0,5 1,5 0,5 10,2 BR 0,6 0,5 0,5 1,2 0,5 0,5 6,8 CE 0,7 0,5 0,5 1,3 0,5 0,5 7,0 NA 0,5 0,5 0,5 0,8 0,5 0,5 6,3 SG 0,7 0,5 0,5 0,5 0,5 6,7 MB 0,8 2 0,5 1 0,5 1,7 1,5 0,5 10,5 MS 0,5 0,5 0,5 0,6 1 0,5 0,5 6,1 SE 0,5 0,5 0,5 1,3 0,5 0,5 6,8 Skupaj 9,2 19 14 6 9,5 7 19 16 10 7 116,7 Opomba: - Vodje območnih izpostav morajo poleg koordiniranja in vodenja opravljati strokovno delo v obsegu od 1G-50%. - Kjer je manjši obseg oddaje del v državnih gozdovih, je ta vključena v izkoriščanje gozdov in ceste ter gojenje in varstvo. 334 GozdV 51, 1993 del z magisterijem in doktoratom) (tabela 2): Za potrebe urejanja gozdov in različne analize in meritve (vključno z geodetskimi in kartografijo) je za vsa območja potrebnih 65 gozdarskih tehnikov. Na enega načrto­ valca projektanta pridejo 3-4 gozdarski teh- niki. Za vodenje gozdarskega informacij- skega sistema je po območjih predvideno skupaj 14 strokovnjakov. Za vodenje vseh administrativnih in pomožnih del (tajniški posli, tipkanje, vnašanje podatkov, dopisi, pošta, stiki z lastniki gozdov, stiki s stranka- mi) je za vsa območja potrebno 70 oseb s srednjo administrativno ali ekonomsko izo- brazbo. Po oceni vseh območij je potrebno deliti administrativno ekonomski kader med območnim nivojem in nivojem gozdnih uprav. Za povprečno gozdno upravo je potrebno 0,5 administrativnega kadra. Na nivoju območij naj bi bilo tako 30 oseb, na gozdnih upravah pa 40. Skupaj je na nivoju območij potrebno: - vis, mag, dr gozdarstva 117 (razpored v preglednici) - vis računalništvo, informatika 14 - sr, viš gozdarstvo, geodezija, kartografija, urejanje, analize 65 - administracija 30 VSEGA SKUPAJ 226 Potrebno število specialistov za posa- mezna področja po gozdnogospodarskih območjih je odvisno od velikosti območja in zahtevnosti posameznih področij. Gozdna uprava Vodja gozdne uprave (dipl. inž. gozdar- stva) strokovno usmerja revirne gozdarje na gozdni upravi in opravlja druge naloge na tem območju: - Koordinira, vodi ter nadzira dela revir- nih gozdarjev, - Strokovno usmerja revirne gozdarje, - Postavlja cilje, strategije in smernice pri podrobnem načrtovanju (gozdnogoji- tveni cilji, pogoji za sečnjo in spravilo, projektiranje vlak, žičnih linij), - Pripravlja letne plane za območje gozdne uprave, - Sodeluje pri izdelavi gozdnogospodar- skih in lovskogojitvenih načrtov območij ter gozdnogospodarskih načrtov gospodarskih enot, - Usklajuje z drugimi uporabniki prosto- ra, - Svetuje lastnikom gozdov in usmerja svetovanja, ki ga opravljajo revirni gozdarji za vsa področja gozdarstva, - Pripravlja izhodišča planov za državne gozdove (količine, sortimentacijo, normati- ve, pogoje za izvajanje del), - Skrbi za izboljšanje življenjskih razmer za prostoživeče živali, - Sodeluje pri projektiranju gozdnih cest in koordinira njihovo vzdrževanje, - Skrbi za izvajanje načrtov in za izde- lavo evidenc o izvajanju načrtov, - Sodeluje z območnim nivojem Zavoda ter drugimi inštitucijami za področje gozdne uprave (lovstvom, Zavodi za varstvo na- ravne in kulturne dediščine, kmetijskimi po- speševalci, gozdarsko inšpekcijo), - Izvaja nadzor nad dogajanjem v go- zdovih in gozdnem prostoru gozdne upra- ve, - Usmerja sredstva iz proračuna, name- njena za financiranje oziroma sofinancira- nje del v gozdovih in nadzira oziroma kon- trolira porabo. Revir Vodja revirja (cilj je inženir gozdarstva, v posebno zahtevnih revirjih dipl. inž. gozdar- stva) pa v svojem gozdnem revirju, ki je teritorialno in gravitacijsko zaključena celo- ta, opravlja zlasti naslednje naloge: - Izdeluje gozdnogojitvene načrte (po usmeritvah vodje gozdne uprave) in določa obveze lastnikov gozdov za izvedbo goji- tvenih in varstvenih del ter v sodelovanju z lastniki gozda določa drevje za možni po- sek, - Svetuje lastnikom gozdov pri opravlja- nju vseh del in jih usmerja in izobražuje, - Svetuje lastnikom gozdov pri uporabi primernih tehnologij v gozdovih in pri pro- daji lesa, - Odkazuje v državnih gozdovih in pri- pravlja podatke za pripravo pogodb za oddajo vseh del izvajalcem, sodeluje pri oddaji del izvajalcem in kontrolira opravlja- GozdV 51, 1993 335 nje del ter vsa dela prevzema (posek, spravilo, gojenje, varstvo, gradnja in vzdrževanje prometnic), - Vodi evidenco o izvajanju gozdnogo- spodarskega in gozdnogojitvenih načrtov v revirju, - Nadzira porabo sredstev iz proračuna, namenjeno financiranju oziroma sofinanci- ranju del v gozdovih, - Sodeluje pri pripravi letnih planov, - Nadzira dogajanja v gozdovih in goz- dnem prostoru revirja, - Ugotavlja pojavljanje bolezni, škodljiv- cev in ujm v revirju in vodi ukrepe za njihovo zatiranje oziroma sanacijo, - Sodeluje pri projektiranju gozdnih pro- metnic, - Usmerja preventivno protipožarno nadzorstvo, - Sodeluje z gozdarskim inšpektorjem pri nadzoru revirja. število strokovnega kadra na nivojih goz- dnih uprav in revirjev po gozdnogospodar- skih območjih je podano v tabeli 3. Tabela 3: število strokovnega kadra na gozdnih upravah in v revirjih ter povprečna površina go- - zdov na revirnega gozdarja oz. dipl. inženirja na gozdni upravi po gozdnogospodarskih območjih Revirni gozdarji Dipl. inž. na g. upravi Območje število ha/ število hai rev. gozdar. dipl. inž. TO 43 2.893 7 17.769 BL 25 2.323 4 14.520 KR 36 1.919 6 11.514 LJ 70 1.971 11 12.545 PO 39 1.833 7 10.213 KO 45 1.858 8 10.451 NM 47 1.784 8 10.481 BR 33 1.986 5 13.106 CE 39 1.812 6 11.781 NA 21 2.163 4 11.357 SG 36 1.642 6 9.850 MB 51 1.844 9 10.450 MS 21 1.672 3 11.704 SE 24 3.095 4 18.570 Slovenija 530 2.024 88 12.189 Opomba: Poleg tega je potrebno na gozdnih upravah še 40 oseb z administrativno izobrazbo. Tako je za nivo gozdnih uprav potrebno: 336 GozdV 51, 1993 - vis, mag gozdarstva - viš, sr gozdarstvo - sr administrativna VSEGA SKUPAJ 88 530 40 658 Za celotno javno gozdarsko službo, ki bi uspevala kvalitetno opraviti naloge, ki jih predvideva Zakon o gozdovih, je potrebno število strokovnega in administrativnega kadra navedeno v tabeli 4. IZHODIŠČA ZA IZRAČUN POTREBNEGA ŠTEVILA KADROV Razpoložljiv delovni čas Revirni gozdarji Tehnik urejanje Inženir na obratu Inženir urejanje 205 dnin eto; 154 teren 51 pisarna 205 dni/leto; 144 teren 61 pisarna 205 dni/leto; 133 teren 72 pisarna 205 dnineto; 123 teren 82 pisarna V času, predvidenem za delo v pisarni, tehnični kader opravi vsa potrebna pisarni- ška opravila (dodelava gojitvenega načrta, obračun odkazila, evidenca, izdelava goz- dnogospodarskega načrta itd.). Naloge, ki jih opravlja Zavod, smo pri postavljanju norm združili v nekaj glavnih sklopov. REVIRNI GOZDAR 1. Gojitveno in sečno spravilno načrtovanje, svetovanje in izbor drevja za posek V zasebnih gozdovih se načrt izdela do nivoja lastnika (okvirne možnosti poseka in gojitvene in varstvene obveze), v državnih gozdovih pa se izdela tudi podlage za sečnospravilni načrt z normativi za po- godbo z izvajalci. Ocena je, da je potrebno enako časa za gojitveni načrt v ZG kot za gojitveni in sečnospravilni načrt v DG. V zasebnih gozdovih so tudi stiki z lastnikom (sodelovanje lastnika, predstavitev načrta lastniku). Norma za podrobno načrtovanje je: '- LPG 7-1 O ha/dan Tabela 4: Stevilo potrebnega strokovnega in administrativnega kadra Zavoda za gozdove A Slovenije vis, mag, dr vis, mag viš, sr viš sr Skupaj gozdarstva ostalo gozdarstvo ostalo ad min. Državni nivo 11 Območja 117 Gozdne uprave 88 VSE SKUPAJ 216 - VG 1 O ha/dan za 2Q--30% površine, na kateri se po oceni seka - GPN rezervati nič; kjer se gospodari 7-8 ha/dan - GOLP 15-20 ha/dan - Gozdnogojitveni načrt se izdela 1-krat v desetletju. Vsako leto se izdela za 1/10 površine. * Opomba: LPG - lesnoproizvodni gozdovi brez omejitev VG - varovalni gozdovi GPN - gozdovi posebnega namena GOLP - gozdovi z omejenim Jesnoproizvodnim pomenom. Po posameznih gozdnogospodarskih ob- močjih pa je potrebno število zaposlenih prikazano v tabeli 5: 5 1 3 5 25 14 65 30 226 530 40 658 19 596 3 75 909 2- do 3-letni etat. Seveda sta zaradi slučaj­ nih pripadkov svetovanje in izbor pogostej- ša. Pri normativih je upoštevana razdroblje- nost in velikost posesti (ločeno za državne gozdove in veleposesti ter ločeno za za- sebne gozdove; količina in struktura etata v državnih gozdovih sta ocenjeni na čas po izvršeni denacionalizaciji). V to opravilo spada tudi nadzor poseka in evidenca po- seka. Norma na dan: 25-80m3 v ZG 25-150 m3 v OG in veliki posesti 2. Usmerjanje izvedbe gojitvenih in varstvenih del Pri posameznem zelo zahtevnem delu v Tabela 5: Skupno število strokovnega in administrativnega kadra po gozdnogospodarskih območjih Območje Gozdarska Računal- vis, mag, dr ništvo* TO 18 1 BL 11 1 KR 13 1 . LJ 23 1 PO 16 KO 19 NM 18 BR 12 CE 13 NA 10 SG 13 MB 19 MS 9 SE 11 1 Skupaj 205 14 V zasebnih gozdovih je za svetovanje in izbor drevja za posek upoštevana višina etata iz območnega gozdnogospodarskega načrta (100%). Potrebno bi si bilo prizade- vati, da se lastniku gozda vsakokrat označi Gozdarska Administ. Skupaj sr, viš sr 50 6 75 29 4 45 40 5 59 78 6 108 45 5 67 50 5 75 52 5 76 37 5 55 43 5 62 24 4 39 39 5 58 57 6 83 23 4 37 28 5 45 595 70 884 zasebnem gozdu mora biti ob lastniku re- virni gozdar (1 dnina lastnika: 1 dnina revirnega gozdarja, do del ki zahtevajo manj svetovanja, manj nadzora, manj pre- pričevanja; posamezni lastnik bo delo op ra- GozdV 51, 1993 337 vil takoj, k drugemu bo potrebno večkrat, nekdo bo delo opravil pravilno, drugje bodo potrebni popravki- kjer bo to možno). Pod to postavko je mišljen tudi prevzem del in po potrebi poročanje in obračun za sofinan- ciranje države ter prevzem in evidenca izvedenih gojitvenih in varstvenih del. Za osnovo je vzeto 80% števila dnin iz območ­ nega gozdnogospodarskega načrta (brez melioracij). Kjer dela opravljajo lastniki, je na 1 O dnin dela lastnika potreben 1 dan dela revirnega gozd arja. Kjer opravljajo dela izvajalska podjetja, gre le za predajo načrta in prevzem oprav- ljenega dela in evidenco, zato smo tu upo- števali razmerje 30 : 1. Pri usmerjanju po- seka in izvajanju gojitvenih del se mora skrbeti tudi za življenjske razmere za ves živalski svet, ki spada v gozdove. 3. Oddaja del sečnje in spravila ter oddaja lesa in prevzem delovišč v državnih gozdovih Delo opravljajo izvajalci. Na 1 O dnin seč­ nje je po naši oceni potrebna 1 dnina revirnega gozdarja. Poleg nadzora nad go- zdom in delom opravi gozdar iz javne gozdarske službe tudi nadzor nad lesom iz državnih gozdov. 4. Nadzor nad gozdovi Nadzor nad gozdovi, dogajanjem v go- zdovih, obiskovalci, nabiralci, vodenje eks- . kurzij, nadzor nad varstvom gozdov, proti- požarno varstvo, nadzor nad prometnicami, sodelovanje z inšpekcijo, sodelovanje s kmetijsko svetovalno službo, skrb za zunaj- gozdni prostor in to v vseh časovnih obdo- bjih (to delo ni vezano na redni delovni čas). 1 dnina revirnega gozdarja na leto na 80-1 OO ha površine gozda. Opomba: Izračun, narejen na osnovi točk od 1-4, je znižan še za slabo desetino, kot doprinos k čim racionalnejši javni gozdarski službi (izračun na osnovi gornjih predpostavk pri- nese 582 revirnih gozdarjev). DIPL. INŽENIR NA GOZDNI UPRAVI: 1. Gojitvene in sečnospravilno načr- 338 GozdV 51, 1993 tovanje: Usmeritve, cilji, nadzor, svetova- nje lastnikom. Na 5 dnin revirnega gozdarja 1 dnina inženirja. 2. Izbor drevja za posek: usmerjanje, nadzor, svetovanje lastnikom. Na 1 O dnin revirnega gozd arja 1 dnina inženirja. 3. Usmerjanje izvedbe gojitvenih in varstvenih del ter oddaja del sečnje in spravila v državnih gozdovih. Na 10 dnin revirnega gozdarja 1 dnina inženirja. 4. Nadzor nad gozdovi, preventivno varstvo, posegi v prostor, stiki z javnostjo, ekskurzije. 1 dnina inženirja na 500-1.000 ha po- vršine gozda na leto. 5. Izobraževanje lastnikov: 3--5 dnin na zasebni revir na leto. UREJANJE GOZDOV Gozdarski tehnik 1. Zbiranje podatkov za izračun lesnih zalog, 20 ha na 1 dnino tehnika; letno 1/10 površine 2. Prirastek, višine, razne druge analize (lesnoproizvodni gozdovi), 75 ha na dan, letno 1/10 površine 3. Obeleževanje mej (le add in odseki in meje GE), 100ha na dan 4. Popis ploskev gozd-divjad 600 plo- . skev na leto, 3 ploskve na dan . Dipl. gozd. inženir 1. Opis sestojev - 70 ha dan 2. Vodenje gozdarskih tehnikov- na 10 dnin tehnika 1 dnina dipl. inž. 3. Del dela za urejevalca opravljajo tudi specialisti: za prostor, funkcije, živalski svet, fitocenologijo, tehnologijo in vodja ure- janja iz vodstva območja. PRIMERJAVA Z IZRAČUNOM MKGP Z DNE 5. 111. 1992 Nova organizacijska in kadrovska se- stava za Zavod za gozdove, ki jo je pripra- Tabela 6; Primerjava izračuna števila potrebnega strokovnega in administrativnega kadra MKGP (5. 3. 1992) in delovne skupine (15. 3. 1993) visoka, mag, dr visoka, mag višja, sr, višja sr. Skupaj gozdarstva ostalo gozdarstvo ostalo admin. DRŽAVNI NIVO MKGP 5. 111. 1992 12 5 3 5 26 1 Delovna skupina 15.111.1993 11 5 3 5 25 OBMOČJE MKGP 5. 111. 1992 168 14 62 81 325 Delovna skupina 15.111.1993 117 14 65 30 226 GOZDNE UPRAVE IN REVIRJI MKGP 5. 111. 1992 87 450 537 Delovna skupina 15.111.1993 88 530 40 658 ZAVOD ZA GOZDOVE VSI NIVOJI MKGP 5. 111. 1992 267 Delovna skupina 15.111.1993 216 vila naša delovna skupina, kaže, da skupno gledano ni večjih količinskih razlik z dose- danjimi izračuni. Ocenjujemo, da so številke v dosedanjih materialih korektne, da pa je potrebno za ustrezno kakovostno in stro- kovno izpolnjevanje predvidenih nalog slu- žbo ojačati na terenu. Na osnovi temeljitih analiz na vseh gozd- nogospodarskih območjih v Sloveniji se je pokazala nujna potreba po močnejši ka- drovski zasedbi neposredno na terenu (Gozdne uprave in revirji), kajti le taka zasedba lahko v celoti uveljavi usmerje- valno vlogo, določeno z Zakonom o gozdo- vih. Poleg tega pa se kaže potreba, da se del administrativnega kadra zaposli tudi na gozdnih upravah, tako da bo strokovno gozdarsko osebje čim več časa in energije vložilo za neposredno delo z lastniki gozdov na terenu. Povprečna Povprečna velikost velikost gozdne revirja uprave MKGP 5. 111. 1992 12.329 ha 2.384ha Delovna skupina 15. 111. 1993 i2.189ha 2.024ha Obseg gozdnih uprav ostane praktično nespremenjen, za 18% pa se poveča šte- vilo revirjev (oziroma za toliko se zmanjša njihova povprečna površina) in tako posta- nejo strokovno obvladljivi, njihova velikost pa bolj primerljiva s srednjeevropskimi raz- merami. Delovna skupina se je zavedala, 18 513 3 86 888 19 596 3 75 909 da je potrebno izhajati pri izračunih iz naj- večje možne racionalnosti, in je to povsod tudi vgradila. Na račun boljšega obvladovanja terena se oslabi kadrovska zasedba na območ­ nem nivoju. V danih razmerah sodimo, da je premik nujen, v gospodarsko ugodnejših razmerah in ob vse večjih nalogah in po- menu gozdov v varovanju človekovega okolja pa bo potrebno krepiti tudi del, ki bo ta trenutek ostal zapostavljen. Visokošolsko izobražen kader v gozdarstvu se mora vključiti v razvojno-raziskovalno delo (teren- ski inženirji 1 O% časa, osebje na sedežih območij in državnem nivoju pa do 20% časa) in to tako samostojno kot v sodelova- nju z raziskovalnimi in izobraževalnimi inšti- tucijami. OCENA NUJNOSTI OPRAVLJANJA NEKATERIH NAJPOMEMBNEJ§IH NALOG IZ DEJAVNOSTI ZAVODA Program razvoja gozdov Slovenije Izdelava je nujna, saj se s Programom, ki ga sprejema Državni zbor, pokaže nacio- nalni interes za gozdove. Gozdnogospodarski načrti območij in gospodarskih enot Gozdnogospodarsko načrtovanje je ra- cionalizirano do take mere, ki še omogoča spremljavo razvoja gozdov in usmerjanje dinamičnih procesov v skladu z mnogona- GozdV 51, 1993 339 mensko vlogo gozda. Brez gozdnogospo- darskega načrtovanja ne bi bilo mogoče uresničevati osnovnega namena gospodar- jenja z gozdovi: uresničevanje načela traj- nosti vseh funkcij gozdov (od donosov v lesu za lastnika gozda, do drugih splošno koristnih vlog gozdov, ki so interes vseh prebivalcev). Gozdnogojitven! načrti in v sodelovanju z lastnikom izbor drevja za možni posek Na osnovi usmeritev gozdnogospodar- skega načrta se izdelujejo gozdnogojitveni načrti. Z gozdnogojitvenim načrtom se se- znani lastnik z okvirnimi količinami mož- nega poseka in obvezami za izvedbo goji- tvenih in varstvenih del v svojem gozdu. Zaradi večnamenske vloge gozdov, ki so kot naravno bogastvo tako interes vseh državljanov (splošnokoristne vloge gozdov) kot lastnika gozda (predvsem čimvečji do- hodek iz gozdov) je nujno, da razvoj gozdov usmerja gozdarski strokovnjak v sodelova- nju z lastnikom gozda. Tako se v pestrih rastiščnih in sestojnih razmerah v večna­ menskem gozdu optimalno uskladila lastni- ški in javni interes. Ob opustitvi teh zadolži- tev bi bilo močno zmanjšano opravljanje splošno koristnih vlog gozdov, hkrati pa bi bili dolgoročno za četrtino do tretjino zmanj- šani tudi donosi lesa. 'kogojitveni načrti območij kov ne podlage za gospodarjenje jjo