i ----- 241 ----- Dopisi. V Buda-Peštu 13. julija. V. — (Dalje.) Ako posamezne dele Budina z Ljubljano primerjaš; kar se lege tiče, si moraš stari Budin ondi misliti ali še nekaj *lalje, kjer je v Ljubljani suhi bajar; od suhega bajarja nazaj proti zidanem mostu si pa misli „Neuštift" ob vsaki strani ceste z eno vrsto hiš. V „Neuštift-u" so naj-imenitnije toplice v celem Budinu, tako zvani „Kaiser-bad" (cesarske toplice) ravno nasproti Marjetinemu otoku. V cesarske toplice vsako leto na tisoče hromih in be-težnih prihaja, se ve, da tudi nekaj takih, kteri nimajo druzega opravila, kakor za veseljem dirjati, dragi čas gubiti in denarje zapravljati. Prec zraven cesarskih toplic so turške ali Lukačeve toplice (Lukas-Bad), kamor ljudje vrelo topliško vodo pit hodijo. Na hribu nad „Neuštift-om" je pokopališče nekega turškega pro-roka, do kterega vsako leto nekaj vmazanih Turčinov žebraje priroma; od dalječ je to pokopališče (spominek nekdanjega turškega gospodstva v Budinu) precej visoki kupli podobno. Zvezni del med „Neuštift-om" in budinskim vodnim mestom (Wasserstadt — vizi-varos) se imenuje „Landstrasse" (cesta na deželo), o kterem ni nič posebno znamenitega. — Vodno mesto je pa najpoglavitneji del Budina, ter ima največ obivateljev. Misli si v Ljubljani Prule in kraj od zidanega mosta med Golovcem in Gradom (ako bi tam Gruberjevega grabna ne bilo), Kurj o vas, karlovško predmestje, stari trg in celi del Ljubljane na desnem bregu Ljubljanice do mesarskega mosta in sejmskega trga, pa imaš pri-merljej z budinskim vodnim mestom. Najzanimivejša v celem vodnem mestu je „Gans-ova" železolivnica, v kteri se leto in dan na tisoče železnih koles in železnih pragov za železne ceste in še več druzih stvari take baze lije. Tudi gorke toplice (kraljeve) se v vodnem mestu nahajajo. — V vodnem mestu (na bombi- nem trgu pri farni cerkvi sv. Ane) postajajo parobrodi, kteri proti Dunaju klopotajo ali pa od Dunaja priplavajo. V vodnem mestu je največ štacun in tudi največ obrtnikov in rokodelcev. Od vodnega mesta (pod železnim ali verižnim mostom) pa do srbskega mosta ste le nekaj časa dve vrsti hiš , potem pa samo ena pod trdnjavinim hribom, — misli si ljubljanske Poljane do šent-Peterskega mosta. Ta del Budina se imenuje „Taban", tudi ribiško mesto. V Taban-u je v celem budinskem mestu največ judov. Nad Tabanom na trd-njavinem hribu stoji krasni kraljevi grad. — Od srbskega mesta dalje proti jugu pod skalovitim Bloks-berg-om na prav tesnem prostoru ob Donavi pelje stara velika cesta do Promontor-a in dalje proti Stajarskemu; zdaj, proti jugu in jugo.-zapadu gotovo nima ta cesta velike važnosti več. — Se dveh reči v Budinu moram omeniti, namreč budinskega tunela ali prerova, in pa lepe nove Albrecht-ove ceste, ktera se pred tunelom na trdnjavin hrib zavije ter je tako zložno napeljana, da se prav nič ne utrudiš, ako po nji v trdnjavo šetaš. Tunel je skoz trdnjavini hrib zdolben, tako, da od verižnega mosta cesta v Kristinino mesto naravnost skoz tunel pelje; pred je bilo od mosta v Kristinino mesto treba skoz Taban in srbsko mesto hoditi ali pa čez trdnjavo, ktera pot je pa še bolj težavna in nič krajša bila. Peš človek mora skoz tunel kakor tudi čez verižni most 2 nova krajcarja plačati. — Tunel je več sto sežnjev in blizo tako dolg kakor most. — Tunel in most je ravno isti mojster zidal (Angličan Clark), kteri je pred kakimi 14 dnemi umrl. Za zulanje mostii in tunela so se ustanovila društva, ktera so potrebne denarje preskrbela; most je bil viharnega leta 1848. naj-prvič odprt, tunel je bil pa (češe ne motim) še le leta 1857. dokončan. Po stezah in potih nad tunelom na strmem bregu trdnjavinega hriba se je rano in zvečer kaj prijetno sprehajati; to sprehajališče se „Elipse" imenuje ter je dobro z akacijevimi drevesi obsenčeno. Pogled s tega sprehajališča na most in v Pest in dalje čez veliko ogersko ravnino je krasen. (Dal. prih.) Iz Gradca. — Grosp. dr. Tancer, ki se najbolj z ozdravljanjem z6b vkvarja in je pretekli mesec tudi od c. k. državnega ministerstva za učitelja zdravilstva zob na vseučilišču našem potrjen bil, bode prihodnje šolsko leto začel to učiteljstvo teoretično in praktično v deželni bolnišnici, kjer bode tudi bolezni z6b in ust ozdravljal. Revnim bode brez plačila na pomoč. Iz Liburnije 14. julija. U. G. — V Kastvu osnovalo se je „comitato pei feriti militari", to je, društvo za ranjene vojake, ki ima bolnišnico z 20 posteljami. Lepo in hvalevredno podvzetje! Al ker je klic na pomoč temu ljudomilemu delu talijansk, se človek skor prestraši, misleč, da stari Kastav za talijanske gladia-tore išče pomoči. Znano je, da vsa Liburnija je trdo slovanska, in da le malokdo laško znd. Saj vendar ne bode talijanstvo tukajšnje južnemu dusmanu steze ravnalo? Zato Kastavci! spomnite se svojih slavnih pred-dedov, in premislite, kakovo sumnjo so si mnogi Istri-jani navlekli na glavo, ko so talijanstvu preveč pot gladili. Začnite se zavedati syoje narodnosti, narodnosti slovanske; naj vam je v tem izgled Talijan, ki tudi le svojo narodnost goji, ne pa ptuje. Ne pokla-dajte se tujčevi peti! Iz Loža na Notranjskem 19. julija, —a— Razglas o „črni vojski", ki nam je došel 17. t. m. iz Ljubljane, izbudil je pri nas velik strah. Ako bodo kmetje zdaj, ko je največ dela, morali vse popustiti in čakati sovražnika po hribih, od česa bomo potem pozimi živeli? Še druga leta, ko smo pospravili vse s poljd, nam je šla jako trda za živež, kaj bo pa letos, ako kmeta pokličejo v črno vojsko? Bog se usmili! ------242 ------ Iz Kranja 23. julija. — Dasiravno v tako nemirnem času, kakor je sedanji, ko vsaki s težkim srcem pričakuje le novic od severa in juga našega cesarstva, ne bode zelo zanimivalo bravcev »Novic" izvedeti, koga smo volili v naš mestni odbor, vam vendar-le naznanim imena naših mestnih očetov, kterim je zaupanje mestjanov izročilo skrb za blagor našega mesta. Parlamentarna disciplina zmagala je tudi pri nas. Da bi se namreč glasovi nepotrebno ne raztresali, osnoval se je odbor, ki je nasvetoval volivcem take može, o kte-rih smo prepričani, da ne bodo delali za svoj lastni prid, ampak na blagor mesta. Da je ta odbor domoljubnih mestjanov res prave može zadel, pričala je volitev 5. in 6. t. m. Izvoljeni so bili jsi, kakor so bili nasvetovani. Dosedanji župan gosp. Savnik se je zavoljo starosti odpovedal županstvu, ktero je hvalevredno opravljal, pa tudi odboru, in je tako izročil butaro mestnega zastopništva mlajšim močem. Za odbornike bili so izvoljeni gg.: Karol Plorijan, K. Gecelj, Leopold Jugovic, Fr. Krisper, J. Marenčič, Tomaž Pavšler, prof. Janko P^ajk, Mat. Pirec, dekan J. Res, Jan. Šifrer, Fr. Sifrer in Andrej Tre bar. Za namestnike odbornikov pa gg.: V. Go-gala, M. F o k, Jože Krenar, Peter Majer, dr. J. Sterbenec in Juri Zavrl. — Kot predsednik po letih so sklicali potem naš prečastiti gosp. dekan 12. dne t. m. nov odbor, da izmed sebe voli župana in mestna svetovavca. Razložili so tudi pred volitvijo v krepkem govoru važnost te volitve. Za župana je bil potem izvoljen trgovec in predsednik čitalnice naše g. M. Pirec, za svetovalca pa gospoda J. Marenčič in Tomaž Pavšler. Dobili smo s to volitvijo tri nove krepke moči v naš mestni odbor, namreč znanega vrlega domorodca gosp. Leop. Jugovic-a, gosp. prof. Pajk-a in g. dr. Jurj"a Sterbenc-a. Vsi drugi so bili že poprej v odboru. — 21. julija se je tudi na naši gimnazii končalo s zahvalno mašo šolsko leto. Glavna šola konča se ta teden. Gimnazijalno letno sporočilo se bode izdalo še le konec meseca, in kakor slišimo, ga bode letos vendar kinčal slovensk spis. — Kakor živi potrebi vstreza in nas razveseljuje c. kr. deželna vlada s tem , da izdaje vojskina naznanila tudi v slovenskem jeziku, tako nas je osupnil klic g. deželnega glavarja na tako imenovano črno vojsko. Vsakemu, še prostemu kmetu zdelo se to zel6 zelo nevarno. Prav hvaležni smo tedaj si. deželnemu in mestnemu odboru, da sta tako krepko in zdatno zavrnila »Landsturm", kteri tudi pri nas in v vsej okolici nima nobenega za-se, še uradnikov ne. Da je edino pravo nabirati prostovoljne vojake, je tudi naša misel. — H koncu še to žalostno novico, da so danes v Stražišu skor vse hiše na levi strani ceste proti Loki pogorele; začelo je goreti v nekem hlevu. Hvala Bogii, da so rešili desno stran; sicer bi bilo zgubljeno celo Stražiše. Iz Ljubljane. Rešena je strahu naša dežela : črne vojske ne bode! Pa še vsega tega hrupa bi treba ne bilo, ako bi se bilo na ustavni poti vprašalo, kaj deželni in mestni zastopniki o tej zadevi svetujejo. Zdaj ko je si. državno ministerstvo slišalo glas dežele po deputacii naši, brž je enostransko stvarjeni ljudski vzdig preklicalo in z ukazom od 20. dne t. m. velelo, naj se, ako utegne sovražnik predreti v našo deželo, v podporo cesarski armadi nabiro prostovoljni hrambo v ci, ki se imenujejo deželni strelci in ki se i bojo za čas potrebe tako ravnali kakor drugi vojaki, j Nabirali se bojo v Ljubljani in pa pri vsacem cesar- i skem kantonu; v Ljubljani se nabira začne danes (25. julija), naberališče je v zvezdinem drevoredu. Jemali se bojo le močni ljudje, ki so kos hribovskim < stražam; kogar komisija potrdi za deželnega strelca, ' prejme na roko 8 gld.; ako je doslužen vojak, 10 gld.; če je pri vojacih že koprol ali še več bil, pa 15 gold. Vdinjani prostak dobiva plače na dan 54 kr., vodnik 57 kr., še visi 62 kr., 68 kr. do 73 kr. Tudi tobaka dobo. Oficirji se plačajo po 50, 60 in 75 gold., zdravniki po 60 in 50 gld. na mesec. — Nabralo se bode gotovo veliko brambovcev, ker plača je dobra in služba le začasna. Pri tej priliki pa vprašamo le to: kako da naši »planinski lovci" niso ostali za brambo domačih naših mej ? Koroški »planinski lovci", ravno taka nabrani kot naši, so ostali na Koroškem, da branijo mejo. Zakaj ne tudi naši? — Kakor slišimo, so Njih Veličanstvo potrdili sklep deželnega zbora, da po novi osnovi bode — razun Ljubljane — 11 cesarskih okrajnih poglarste\r (Bezirkshauptmannschaften) na Kranjskem namesti sedanjih 30 okrajnih predstojništev. -*- Ker je slana majnika meseca veliko škodo naredila tudi na Kranjskem, je c. k. denarstveno ministerstvo, kakor v doljni Avstrii, tako tudi na Kranjskem dovolilo, da se prizadetim kmetovavcem dovolijo nenavadni odpustki davkov. — (Z* seje mestnega odbora 18. in 21. dne t. m.) Med drugimi sporočili poroča gosp. župan, da podvzet-niki novega ljubljanskega mosta (»čevljarskega") so pisali magistratu, da je most (železni) dodelan in da njega stavbo le to ovira, ker še Ljubljanica ni zaprta. Zbor je sklenil, da se jim odgovori, da po pogojih je to skrb podvzetnikov, a ne mestne gosposke. Dalje poroča g* župan, da, ker bi bila »črna vojska" za deželo zelo nevarna, se je brž po razglasu tega oklica mestni odbor pridružil deželnemu odboru v tem, da sta šla k c. kr* deželnemu poglavarju in prosila za odvrnjenje te nadloge; ker pa je stvar važna, sta bila pl. dr. Kari Wurz-bach in dr. Zupan naprošena, da se v imenu kranjske dežele in Ljubljane podasta na Dunaj in ondi na vik-šem mestu razložita, kako da bi »črna vojska" brez vspeha, sicer pa še tudi nevarna bila. Obd gospoda sta radovoljno sprejela poslanstvo in se brž podala na Dunaj. Potem priporoča gosp. župan, da glede" na vojne homa-tije, kterim je Ljubljana prav blizo, bode treba misliti na javno varnost, ako se zgodi, da ostane mesto celd brez vseh vojakov. Treba bode tedaj, da policijski odsčk nasvetuje mestnemu odboru, kaj bode v tem položaji storiti; ponudba društva »Južnega Sokola" more jedro biti še obširnišim predlogom. — Po sporočilih teh vpraša odbornik Jožef Pleiweis: kako to, da je mestni odbor unidan, ko je gospod nadvojvoda Albrecht šel skozi Ljubljano, komaj dve uri pred dohodom dobil vabilo, da se pokloni slavnemu vojskovodju? Na to župan odgovori, da kakor deželni odbor in svetli kne-zoškof niso dobili od deželnega gospoda poglavarja nobenega naznanila o prihodu nadvojvodovem, tako tudi mestni odbor ne. Interpelant obžaluje, da seje mestno zastopništvo zanemarilo o naznanilu, ki ste ga vendar prejeli dve privatni družbi, in želi, da bi se kaj tacega ne zgodilo več. — Odbornik pl. dr. Kalten-egger vpraša: ali bi ne bilo treba, da se sije Gruberjevega kanala varujejo poškodovanja brž iz začetka? Gosp. župan obljubi odgovora v prihodnji seji. — Odbornik dr. Valenta vpraša: ali se bo Ljubljanica letos res zaprla in kako? Skrb mu je zato, ker se je kolere bati, smrdljivi kanali pa bi po tej zaprtii še bolj prišli na dan. Gosp. župan naznani, da še le potem, ko bode zatvornica na Ljubljanici gotova, se bode odločilo, kako in kaj; to pa je že zdaj gotovo, da na vsaki način vsako saboto zvečer se bode zatvornica odprla in še le v nedeljo ponoči zopet zaprla; se vč, da se zatvornica celo ne bo zaprla, ako bi zdravje mesta to zahtevalo. — Odbornik Horak želi izvedeti, kako to, da je bilo nem- ------ 243 ------ škemu turnerskemu društvu prihod Njih cesarske visokosti naznanjen, narodnemu južnemu sokolu pa ne? Gospod župan zavrne, da tega ne ve, ali so bili turnerji vabljeni ali ne; ako pa so bili, znabiti, da so bili vabljeni zato, ker so v strežbi ranjenih vojakov obstojni del gospejnega društva. — Odbornik Vrhovec se čudi, da se mestni uradnik dr. pl. Stockl predrzne zdaj in zdaj govoriti v imenu ljubljanskega mesta, in odbornik Horak dodaja tej graji, da strelska družba razpošilja vabila, ki segajo čez ude tega društva, v to pa ima le mestni župan pravico. Gospod župan razjasnuje te opazke, rekši, da dr. pl. Stockl je govoril le v imenu turnerskega društva in da strelska družba je vabila le svoje strelce. — Odbornik Horak želi, da bi se zavoljo velicih opravil število magistratnega odseka pomnožil od od o odbornikov na 7; župan odgovori, da to ne gre , ker občinski zakon odločuje le 5 odbornikov. Po vsem tem se začno obravnave po vrsti dnevnega reda. Odbornik dr. Schoppl nasvetuje v imenu denarstvenega odseka to-le : Ker mesto za nenavadne stroške, ki jih je že imelo in jih bode še imelo, silno potrebuje v vsem skupaj 100.000 gold.; toliko denarja na posodo vzeti pa mestna občina ne more brez privoljenja deželnega zbora, deželnega zbora pa morebiti se dolgo ne bode, tedaj naj se deželni odbor naprosi, da dobi zato cesarjevo privoljenje. Ker pa že med tem mesto potrebuje denarja, naj si brž izposodi pri naši hranilnici 25.000 gld., in če je treba, naj zastavi mestno posestvo. Oba predloga je zbor enoglasno sprejel. Dalje je poročal dr. Schoppl, da je pl. Peter Radie dovršil vredbo stare mestne registrature in mestnega arhiva in da je med starinami našel mnogo pisem , za zgodovino mestno in deželno jako imenitnih; da se ta pisma naznanijo dalje po svetu, nasvetuje dr. Schoppl, naj se on prepis Radičevega znanstvenega sporočila izroči tukajšnjemu zgodovinskemu društvu. Zbor enoglasno pritrdi temu nasvetu. — Potem odbornik dr. Bieiweis v imenu policijskega odseka poroča o orodji za novo vredjeno mestno cimentarnico, za ktero se potrebuje 742 gold. 25 kraje. Govorili so o tej zadevi odborniki Stedrv, dr. Orel, Deschmann in župan; konec obravnav pa je bil ta, da se kupi vse potrebno orodje, — da pa tudi okraj ljubljanske okolice, ktera se poslužuje ljubljanske cimentarnice, doplača primeren donesek , — da se vse orodje zapiše v inventar, kteri naj — po nasvetu Deschmannovem — leži odprt v ci-mentarnici, — da se to orodje, ki ga g. Cerni hranuje v cimentarnici mestni, večkrat po mestni gosposki preišče in pregleda, in da se naposled naredi tarifa, po kteri se mora cimentarnik ravnati. — Dalje poroča dr. Bleiweis v imenu policijskega odseka še o vpeljavi mrtvaških voz v Ljubljani, ktere napraviti se tapecir Doberlet ponuja. Ko je poročevalec zboru razložil , da ne deželna vlada ne knezoškofija ne ovirate mrtvaških voz, s kterimi se mrliči v vseh večih mestih na pokopališče vozijo, in je povedal, kako so ti vozovi v Zagrebu, Gradcu in Pragi vredjeni, je predlagal zboru ta dva nasveta: 1) prav je, da se vpeljejo mrtvaški vozovi, al brez vse sile; tedaj naj se nosijo mrliči na pokopališče kakor dozdaj, ali pa naj vozijo, kakor je mestjanom drago; 2) magistrat naj naznani knezo-škofijskemu konsistoriju, da mestna gosposka mrtvaških vozov ne more prevzeti na svoj račun, da pa hoče tarifo ustanoviti, ako jih Doberlet prevzame. Ko odbornik dr. Valenta podpira vpeljanje mrtvaških voz, posebno potrebnih v kužnih boleznih, je zbor enoglasno sprejelobd predloga. V seji 21. julija je gospod župan naznanil zboru, da tudi za drugo rekrutbo ne bode treba nabirati novincev, ker celo število, ki ga mora mesto dati, se je nabralo že po prostovoljcih. Naznanilo županovo je bilo z glasnim dobro- in pravoklici sprejeto. — Potem odbornik dr. Zupan, ki je ravnokar iz Dunaja prišel, poroča o poslanstvu svojem, da je prav po sreči se izteklo: ne bode ne črne vojske po sili, ampak nabirali se bojo prostovoljci, za ktere se utegne iz vojaške kaše vzeti 60 do 80.000 gold. To sporočilo je bilo z velicim veseljem sprejeto in po predlogu dr. Va-lente je bila zahvala izrečena gosp. dr. Zupanu, da se je po željah mestnega odbora z gosp. dr. pl. Wurz-bachom nemudoma na Dunaj podal in še s živo besedo podperal, kar sta deželni in mestni odbor pismeno rekla. Zupan je odboru naznanil, da je bil s pismom, ki ga je po naročilu državnega gospoda ministra gosp. dr. Zupan iz Dunaja 18. dan t. m. pisal, brž isti dan pri gosp. deželnemu poglavarju, ki mu je zagotovil, da bode brž razposlal okrajnim predstojnikom preklic črne vojske. Odbornik V. C. Zupan obžaluje, da tega preklica ni že danes v vradni ,,Laib. Zeitg.", da bi se bilo zbegano ljudstvo potolažilo ; on ne stavi ne interpelacije ne predloga o tej zadevi, a samo to hoče , da se ta opazka stavi v zapisnik. — Odbornik dr. pl. Kal-tenegger v imenu policijskega odseka bere načrt, kako naj bi se, ako potreba nanese, osnovala mest-janska bramba v Ljubljani. Ta potreba bi takrat nastala, kadar bi celo vsi vojaki zapustili Ljubljano in bi tedaj 12 mož, ki jih šteje mestna straža, ne zadostili ohranjenju reda in mini in javne varnosti. Zelo živ je bil razgovor, včasih brez potrebe srdit. Obveljalo je, da vsak od 18. do 50. leta, kdor ima v mestu volilno pravico in plačuje davek, je dolžan stopiti v mestjansko brambo, ktera ravno potem zadobi veljavo, da zaupljivi možje čujejo nad mirom in varnostjo mestno. Zato se tudi v mestjansko brambo ne bojo vzeli taki, ki so po §. 29. a. b. c. občinskega zakonika zgubili volilno pravico. Prosti te mestjanske službe so: mestni odborniki, kteri bojo tako noč in dan v službi, ako utegne sovražnik priti, in pa duhovni. Vsak more namesti sebe v službo poslati namestnika, vendar mora ta namestnik vselej iz vrste tistih mestjanov biti, ki so v brambo poklicani. „Južni Sokol," „Laib. Turnerverein" in strelsko društvo, ki so se prostovoljno ponudili, delajo vsak zase samosvojno svojo kompanijo. Ako še kdo drug, ki ni v to zavezan, hoče v vrsto mestjanske brambe stopiti, naj položi prošnjo za to mestnemu odboru; te brambe pa se morejo odkrižati taki, ki spod 8 gold. 40 kr. direktnega davka plačujejo in prošnjo vlože mestnemu odboru za odpust Posebne obleke ne bo imela ta bramba; trak okoli nadramja z mestnima barvama (belo-zeleno) je edino znamnje; orožje tudi ni vsem enako predpisano. — Morebiti da vsega tega ne bode treba. — Razun živinozdravilske šole so se že vse tukajšnje šole končale. Govorili bomo drugi pot kaj več o njih. — Kdor želi kaj lepega viditj,, naj gre pogledat prezali tabernakelj za cerkev v Sent-Rupertu k gosp. Zadnikarju (predmesto sv. Petra zraven Cesarja št. 143). Videti ga bo le še nekaj malo dni.