Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA o.. Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1«57, ü. T. 59-3667 Bs. Aires AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 19. de febrero (februarja) 1936 Núm. (Štev.) 59 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo ■BHBHSHB9S3£HGBEnQB!SEHiHi Zadnji dogodki v svetu čeprav velike demokratične dr-i Zave, kot so Anglija, Francija in Združene države, sodelujejo v zu. »»ji politiki nekako roko v roki kr je v tem pogledu tudi sovjeit-Rusija na njih strani, se ven-dar do sedaj še niso odločile, da bi skupno odločno nastopile proti 'ar Sresivnim državam, kot so Italija, Japonska in Nemčija. l&lija ima čisto določen imperialni načrt, ki ga je z okupiranem Abesinije deloma že izvedla; sedaj pa se vztrajno pripravlja, da gospodari na Sredozemskem morju ter tako podvrže svojemu gospodarskemu vplivu in izkoriščanju vse 2emlje, ki mejijo na to morje. Prav tako ima tudi Japonska na ^eu pojarmiti vso rumeno pleme, ter zavladati Aziji. Nemčija, ki sicer doslej še ni iz. Vedla nobenega svojih zunanjih namenov, katere je Hitler v knjigi boj" točno določil, je pa ra. te dni napravila prvi zmagoslavni korak v Avstriji. Lahko se resnica zavija in skriva kakor hoče, Neizpodbitno dejstvo je, da se vse Nemško govoreče ljudstvo zbližuje 111 da, ni bilo nikoli v zgodovini primernejšega časa za zgraditev Velike Nemčije, kot je danes, ko odlo. ^ 0 usodi Nemcev en sam človek. Hitler. Hitler je povabil avstrijskega cancelar j a Sušnika na sestanek, ka re&a posledica je, da se je reor-^izirala dunajska vlada in so tri ^uisttska mesta dobili nacijfevci 0 Pa je šele začetclk, kajti kdo Jore jamčiti, da ni Hitler obljubil usniku kako odgovornejše minis-Jsko mesto v svoji vladi, če pri-. e na idejo priključitve Avstri. Je k Nemčiji? Avstrija sama itak r?" tako vsaj trdijo — ne more ne Iv!** ne umreti ter je samo po-taj^a Anglije, Francije, ^atikana in Italije, proti Nemčiji. 0 so dejstva, če gredo vsem v ra-ali ne, s katerimi bo mogla Ev-^a v bližni bodočnosti računati. Velike demokratične države so ..j križem rok gledale ekspan. 1J0 agresivnih fašističnih držav. Anglija ki je v znanih sankcija Proti Italiji imela za seboj sko. j. ves svet, ni hotela izrabiti pri-e> ker baje sama ni bilo dovolj pripravljena. To šibkost so izrabili ^Penci ter pričeli s sistematičnim Rojevanjem Kitajske. Italija in su hoteli izrabiti priliko paniji, kjer pa gredo stvari vse Zje- nego sta računali. j, Pr©dsednik Združenih držav, mol86-14, je dv®krat Pozival de. «mične dilave na obrambo. ^i odziv je bil velikanski. nega pa se ni nič ukrenilo, je agresivnim državam le dvo<-- zrasl° Perje in so se s po- Hitler zagospodoval Avstriji SENZACIONALEN SESTANEK MED "FUERERJEM" IN PREDSEDNIKOM DUNAJSKE VLADE — NA PRITISK NEMČIJE JE MORAL SUŠNIK VZETI V KABINET VODITELJE NACIJEVCEV — PRVI KORAK K KONČNI PRIKLJUČITVI AVSTRIJE? jPoviíem nepričakovano zji hv- ¡ jo, azi roma so vsaj verovali še do ropske 'kroge, vsaj za one, ki nimajo svojih prstov v visoki mednarodni J>r/l¡tiki, se je preteki« .soboto zvečer odpeljal z avtom v Rerčhtesgalden kancler dunajske vlade dr. Sušnik ter je tam imel sestanek s Hitlerjem. Dogodek je seveda- vzbudil veliko pozornost in radovednost, katere nikakor ni moglo potolažiti uradno poročilo, k je priznavalo, da sta če državnika razgovarjala o odnosih med Avstri jo in Nemčijo, drugih tajnosti pa ni izdalo. Vendar pa se je kaj kma--hi pokazalo, o čem sta se Hitler in Sušnik morala razgovarjafi. Poseči moramo nekoliko nazaj. Ko se je v Nemčiji začelo širiti nacionalno socialistično gibanje, je Hitler, ki je bil in je še nositelj tega gibanja, dobil mnogo pristašev tudi v Avstriji, v deželi, kjer mu je tekla zibelka in kjer razmere v povojni dobi niso bile rožnat te. Mala Avstrija je bila ostala z velikim Dunajem, bivšim cesarskim mestom, ki se v novi situaciji nikakor ni moglo znajti. Mnogi Avstrijci, ki so bili zatndno obupali, da s ebo kdaj še obnovila monarhija v svojem prejšnjem obsegu, so videli rešitev iz položaja sam«) v onem, kar je Hitler pridigoval: l kak kuriiijk,' ki je ^il brez vode ali brez luči in tudi brez obojega; drugi spet ni imel dobre strehe tako, da se je vse skozi videlo tja do neba. Počasi pa sem vendarle izrtaknil nekaj primernega, kamor sva se s ženo nastanila in boste nama sedaj pošiljali lis*- Kot sem vam povedal na vašem uredništvu že pred odhodom v Chaco, sem zaposlen pri znani firmi Bunge y Born, ki bo delala tukaj v Villi Villelas veliko fabriko za olje. Saj morda vas ne zanimajo te moje čačkarije, vendar bom na kratko povedal, kako je bilo na potu sem. Vožnja s parnilcom po Río Paraná je bila zelo kratkočasna in pa. Še le ko smo pripluli v provinco Corrientes se je naenkrat vse iipremenilo na slabše. Debele kaplje znoja so curljale vsem po razgretem obrazu in se ni bilo nikamor zateči pred pekočimi solčnimi žarki. Ko pa smo dne 9. januarja opoldan prispeli do cilja v naše pristanišče v V. Villelas, je tako neusmiljeno žgalo, da sva se bala s ženo, da se bova scvrla. Zvečer Pa so prišli še stalni argentinski gostje, komarji, ki so še povečali na" jino gorje. Upam pa, da se bova polagoma privadila in da bodo tudi vročina in komarji na zimo pojenjali. Za sedaj nimam nič drugega po-sebnega pisati. Omenil bi le, <-'e poznate kakega mehanika, ki Je brezi zaposlitve ali pa tudi težake, da jim jaz lahko pomagam do zaposlitve. Za težake bi se ne splačalo, ker ne plačajo več kot 50 cen-tavov na uro, medtem ko mehanikom plačajo 1 peso na uro in tudi več, samo bi se moral prej v Buenos Airesu pri podjetju pogoditi, da potem ni izgovorov. Najlepše pozdrave pošiljam uredniku S. L. ter vsem čitateljem i» drugim prijateljem, prav posebno pa članicam in članom Slov. pro&v. društva. , Ivan Družina-UGODNA PRILIKA Proda se novo sezidana hiša P° zelo ugodnih pogojih v Villa De-voti. Pojasnila dobite v trg. ČerniS» Cnel. Romón Lista 5650, U. T. 64-1509. ZASTOPNIK NAŠEGA LISTA ZA CORDOBO Naš novi zastopnik za Córdobo je Drago Gregorič, pri katerem lah ko poravnate naročnino za "Slovenski list". Bodite mu pri roki vsi pri nabiranju novih nraočnikov. SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: Bmó. Mitre 234; PODRUŽNICA: Corriente», -d00 KEMIČAR IN LEKARNAR diplomiran na zdravniški fakulteti v Pragi in zakonito preizkušen v Argentini. Hh. Mr. Franciško Huspaur Mladeniči,' Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tero, da napravite krvno analizo/— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Sud, calle Facundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bs. Aires Núm. (štev.) 59 SLOVENSKI LIST Str. 3 Jan Kacin: Z letošnjih počitnic Predvsem je bil moj namen, da Po petih letih obiščem setro in svaka, ki živita v San Basiliu blizu &ia Cuarta. Peljal sem se s pacifico železnico, z brzovlakom, iz Retida do Liaboulaillee, kjer je bilo treba presesti na drug 'vlak iste družbe, ki vozi v Sampacho. Brzo-vlak je napravil samo par vmesnih kratkih postaj. In tako se je vstaji za hip tudi v Junin, kjer je več naših' ljudi. Škoda, da jih nisem mogel obiskait. Hiteli pa smo tudi mimo drugih naselij ob paci-fični železnici, kjer živijo naši ljudje. Vse vrste misli so mi hitele po Sla 'vi: povsod širom argentinske de 2ele so razmetani naši ljudje, ki se v potu svojega obraza trudijo za vsakdanji kruh ter iščejo srečo, o kateri so pred odhodom iz domovi-ne sanjali. S takimi in podobnimi ^Jslimi sem se ukvarjal, in žal mi biío, da nisem mogel vsakemu Posebej od teh naših ljudi vsaj ne-1,10 -stisniti roko. Iz Buenos Airesa do Jmrina ni bilo opaziti velike suše, naprej pa vedno bolj. Tu pa tam je bila kaka travica ali objeden štor koruze, ki 80 ?a lačne živali vpehane iskale, ^di sem opazil več živalskih okostnjakov in tudi pravkar poginulih živali, ki jih po argentinski navadi «e zagrebejo. Psi in neke vrste šakali so se mastili z njimi. Iz Laboulallea do Sampacha vo-21 vlak počasi in se na vsaki postaji nekoliko ustavi, da sprejmejo ln odlože pošto ter da poseben ramalee listov, ki je stalno na 'vlaku v naglici skozi okno vlaka odda Vsakemu zaželjeni list, ali revijo, ki dospejo sem od prejšnjega dne. — Tudi loterijske številke prodaja ta Popotnik in plačuje manjše dobit-Po kupovanju listov sem skle-Pa'> da se ljudje precej zanimajo 28 svetovne in domače dogodke. Za družbo sem imel do Laboula-lea nekega študenta, ki je odhajal staršem v Mendozo, in pa nekega Usa, ki je šel še naprej z mano.— ®tudent se je trudil obnašati se b°lj fino" Klavnme Prav, ki kjer kot se je bil naučil v mestu, in mu ni bilo ko sem naredil prostor Ru-je hodil gor in dol po vozu, se vsak tako na široko sede, v vsako izseljensko hišo "Slovenski list" Ruska klinika za bolezni vse . a vencrične bolezni, «polne bo-*«snl, bolezni krvi, splošno slabost ™W|>olaKa klinika s posebnim kon-«ultorijem, kateri so nahaja po sedaj tam sovjeti. Drugače pa je bil pristna dobrosrčna slovanska duša. Ponudil sem mu nekaj torte, kar je brez obotavljanja vzel in mi je zato večkrat ponudil piva, ki ga je kupil hladnega na vlaku. Bil je v Buenos Airesu, da si ga malo o-gleda, pa je dejal, da bo le na pampi ostal. Nekaj postaj pred San Basiliom, kamor sem bil namenjen, sva se poslovila. Kot sem >v začetku povedal, je bil moj glavni namen obiskati sestro in svaka. Pred petimi leti, ko je bila v Buenos Airesu največja kriza, sta se bila odločila, da poizkusita srečo na kampu. Odpravila sta se na deželo skoro na slepo. Vse njuno premoženje je bila postelja in nekaj v culo zvezanih cunj. Par-krat sem jih moral jaz nekoliko podpreti, dasi so tudi za mene bile PEVSKE VAJE Jutri, v nedeljo se 'vršijo redne pevske ya je za mešan zbor. Pridite vse pevke in točno ob uri. lavnico, bognarski oddelek in pro-dajalnico potrebščin za poljske stro je. Ko sem bil tam, so ravno dospeli poljedelski stroji iz Češkoslovaške, ki pa niso zadostovali za vse povpraševalce; svaku še vedno pri manj kuje kapitala. "Jaz se čudim,,r jte dejali, Wjdja Jugosl'voani in pred vsem tisti, ki so zato poklicani, niso še mislili na to, da bi bilo za naš skupni napredek življenjsko važno, če bi imeli svoj lastni denarni zavod. Pomisli, koliko našega denarja leži po tujih bankah in se z njim okoriščajo tuji ljudje. Če pa bi hotel naš človek dobiti posojila pri njih, bi zaman prosil. In kolikokrat bi se lahko naši ljudje z malenkostnim posojilom pomagali do boljših gospodarskih pogojev. Popolnoma prav imate pri "Slovenskem listu" ko se trudite, da bi našo kolonijo poleg kulturno tudi gospodarsko organizirali. Kakšnih neprecenlj'f vih korsiti bi bilo to za nas vse skupaj, bi šele potem prav spozna--li. Potem bi se šele prav izplačalo misliti, kako bi si naši ljudje na de želi pomagali do boljših gospodarskih uspehov in življenjskih pogojev, dasi sem jaz mnenja, da je tudi v takšnih razmerah kot so sedaj vsekakor boljša in sigurnejša bodočnost na kampu, kot pa v mestu. Jaz zase vem, da bi v mestu ne bil nikoli dosegel tistega kar sem tu, Imam zasigurano delo, že precejšnje premoženje, tri otroke in tudi več se jih ne bojim, dasi bi me v mestu še z enim ne hoteli nikjer in bi tudi ne imel dohodkov, kot plačajo delavce tam, d abi mogel misliti na večjo družino; poleg tega ima tudi žena, kot modistka, dober zaslužek; dela doma in kolikor ko--če; ima stalno dve šivilji in ne zmagujejo dela, čeprav pomaga pri hiši pestunja in perica. Oba pa potrebujeva kapitala; ona za svojo in jaz za svojo obrt, da bi ju res lahko razvila in s tem zadostila vsem potrebam. Pa upave, da bova sčasoma, če bo mal osreče in zdravja, vse dosegla." — Tako je dejal svak in meni se zdi, da je* precej resnice v njegovih preizkušenih besedah. Svetoval mi je tudi, naj bi priporočal, sedaj ko poznam od bliže razmere na deželi, našim ljudem, naj si skušajo ustvariti gospodarsko samostojnost na kampu. (Dalje prhiodnjič.) DOMAČA ZABAVA V SPD. I. Preteklo nedeljo se je vršila napovedana vinska trgatev Slovenskega prosvetnega društva, 'ki je potekla v največjem razpoloženju. Imamo tudi nekaj fotografskih posnetkov, ki si jih lahko ogleda vsak v društvu, kogar zanimajo, in si jih naroči. Prvo nagrado za "tatvino" je dobila Sofija Sulič, drugo Ivanka Mlečnik in tretjo Marija Drufovka razmere pri "Slovenskem tedniku" vse prej ko rožnate. Danes pa ima v svak v družbi veliko kovaško de- TRETJI OBČNI ZBOR G.P.D.S. v Villi Devoto bo imelo dne 20 t. m. svoj tretji redni občni zbor ob peti uri pop. Prisotnost vseh članic in članov obvezna. KVARTET "JADRAN" Jugoslovanski kvartet "Jtidran" (Arion) še zmerom poje v Radio Cultura LR 10, toda ta mesec ne ob nedeljah marveč vsak ponedeljek ob 7., 8., 9. in 10. zvečer. Prijateljem kvarteta sporočamo, da se je te dni vrnil iz Montevidea kvartetov tenor g. A. Svičarevia, ki bo sedaj spet redno nastopal. Tekom enega prihodnjih prenosov se bo pel jugoslovanski "tango" "Marijana" od Klavierja. LISTNICA UREDNIŠTVA J. S. Brasil. — Naročnino za Vas ?n za dva nova naročnika prejeli. Hvala! Pozdrav! D. L. Necoihea. — Naročnino prejeli v redu za leto 1938. Zdravo! Prva Hrvatska štedionica, Zagreb. — Naročnino za leto 1938 prejeli potom tukajšnjega poslanstva v redu. Pozdrav n hvala! Izseljenski ref. Ljubljana. — Liste smo Vam dostavili in upamo, da bo odslej v redu. Naročnino tud iprejeli v redu za leto 1938. Zdravo! M. B. Castelar. — Naročnino prejeli, hvala. Pravite, da bi moral biti list še bolj delavski. Mi misli, mo, da bolj delavski ne more biti kot je, saj ga sami delavci čitajo in vzdržujejo in tudi pisau je za njihove koristi. Pravite, da bi lahko kaplan Janez malo manj propagiral za maše, je to, kot sami pravite, njegov poklic in če je mož značajen more to tudi na zunaj pokazati. Sicer pa je vsakemu prosto, da lahko misli o stvareh onkraj kakor sam hoče. Pri našem listu pa je svoboda ter lahko vsak pove svoje mnenje in prepričanje v kolikor jih mi moremo kot. preizkušene spoznati za potrebne in ko- R. B. Rosario. — Naročnino prejeli, najlepša hvala. Naslov bomo tudi spremenili. Pozdrav! J. M. Brasil. — Naročnino od o-omenjene svote smo odšteli. Kot nam je znano je dospelo veliko število šolskih knjig na tukajšnje poslanstvo. Čemu se ne poslužite našega nasveta? Pozdrave! J. P. Brasil. — Mi Vam dostavljamo list n adrugo številko kot jo imate, kar bo najbrž tista pomota, da lista ne dobivate. Sedaj smo popravili. Pozdrav! A. B. Rosario. — Naročnino prejeli v redu. Zaostale številke bomo poslali. Pozdrav! J. Z. C. Rivadavia. — Naročnino, zaostalo in za naprej, prejeli. Vašega bratranca Jožefa Ferletic, doma iz Dola na Krasu, iščete. Gé bo čital sam te vrstice ali drugi in če nam bo dal naslov, Vam ga bomo radevolje sporočlii. Najlepše pozdrave celi družini! S. B. Bs. Aires. — Naslov spremenili. Mnogokrat so naslovi tako slabo napisani, da moremo pogledati v seznam krajev ali ulic, da ugotovimo pravo ime, kajti tukaj je mnogo tujih imen, ki nimajo nič opravka z argentinskim pravopisom. Zato se tako rade urinejo pomote. Pozdrav! M. N. Bafcia Blanca. — Medtem ko ste Vi por^)vno naročila in plačala list, ki smo ga Vam bili ustavili, ni bilo upravnika doma. Zato je marsikaj zaostalo. Glavni predpogoj za redno dobavanje lista je točno plačana naročnina, kajti ko list enkrat ustavimo, ne moremo kar tako hitro uvrstiti imena v seznam naročnikov, ker moremo tudi na kaj drugega misliti, ne samo na zahikarnost naročnikov, ki nam po nepotrebnem pripravljajo delo. To naj bi veljalo tiidi za druge. Sprejmite najlepše pozdrave. J. N. Misiones. -— Naročnino prejeli potom čeka B. G. v redu. Ker so tudi drugi Vašega imena in priimka, se nam prav lahko zgodi pomota, če se ne navede poleg imena tudi kraja. V ostalem pa nas veseli, da se Vam dopade S. L. Pozdrave vsem! - M. B. in J. B. Uruguay. — Vendar ste spoznale kako dobro dé človeku, če ga kje daleč na kampu dohiti "Slovenski list", ki vse natančno pove, kar je važnega in zanimivega, bodisi iz domovine ali iz ostalega sveta. Kot želite vama bomo list pošiljali. Naročnino bosta že poravnali ob priliki. Pozdrave! . S. Com. Rivadavia. — Nič zato, če ste malo zakasneli, samo da je dobra volja. Torej naročnino smo sprejeli v redu. Pozdrav! P U S T 1 9 3 8 Letošnji pust proslavita TROSVETA' in TABOR' skupaj in sicer: 26. FEBRUARJA ob 21. v prostorih "Prosvete" nI. Gral. César Díaz 1657. Na sporedu bo vesela igra v enem dejanju in še marsikaj drugega, poleg plesa in poštene zabave. 1. MARCA ob 20.15 pa v prostorih "Tabora" nI. Paz Soldán 4924. OBAKRAT bodo prostori lepo pripravljeni in tekom proste zabave bodo mnoga presenečenja in zabavne igrice skrbele za veselo pustno razpoloženje. Slovenci doma in KONFINIRANCI SO SE VRNILI Do sedaj sose iz konfinacije vrnili: Živec Fr., iz Barkovja, Sajo-vič Jakob iz Hruševja pri Postojni, Čuk Milan iz Postojne, Lenčelt I-van iz Postojne, Doleš Anton iz Postojne in Sink Karel iz Višnjevk v Bravi. Od drugih se še ni nobeden vrnil, tako ne Bevk, Leban in drugi. RAZPUST UPRAVNEGA SVETA KMETSKE POSOJILNICE V LIBUŠNJI Načelnik italijanske vlade Mus-solini je z dekretom od 7. decembra 1937. razpustil upravni in nadzorni odbor Kmetske posojilnice v Libušnji. Dekret ne navaja nobenega razloga, temveč se sklicuje samo na zakon od 17. julija 1937. ki vsebuje odredbe za zaščito hranilnih vlog, in na predlog glavnega inšpektorja. Razpust je vzbudil med slovenskim prebivalstvom ve-lliko presenečenje in krožijo .ined ljudstvom najrazličnejše domneve, ki so dale vladi povod do takšnega sicer neupravičenega ukrepa. NOVEGA IZ STRŽIŠČ Naša n|ad 700 m visoko ležeča hribovska vas čepi na pobočju mej ne Črne prsti. Zakopali smo se že v zimski mir in smo veseli, ko sliši mo, da bomo dobili v kratkem vrsto slovenskih knjig. Mi zelo radi citam'o in smo v teh hudih letih po večkrat prebrali vse, kar smo dobili. —■ Z letino smo dokaj zadovoljni. Zlasti nas je blagoslovil lju bi Bog s krompirjem, ki uživa kot sadni krompir v vsej deželi sloves. Upamo, da nam bo prinesel precej lire v vas. — Iz Abesinije se je vrnilo več naših fantov. Veseli smo jih, ker so ostali zdravi in nepokvarjeni in jih je vojna dobro izšolala. Nekateri so si napravili tudi lepe prihranke. POLEDICA Po silnem mrazu prvega tedna v novem letu je omiljenje, ki je nastopilo z nedeljo 9. pr. m. prineslo nevarno poledico po vseh cestah in poteh po Tolminskem in tudi drugod v deželi. Promet je bil par dni zejlo tottfžko<čein 'in pripetil eso se tudi številne nzegode, k sreči, brez hudih posledic. LEPA PRIDOBITEV Pred časom smo poročali o lepi pridobitvi, ki jo je doseglo učitelji-8če v Tolminu s tem, da so bile v treh razredih vpeljane tri tedenske obligatne ure slovenščine. V pojasnilo moram odanes dodatno poročati: v drugem, tretjem in četrtem razredu učiteljišča se poučuje slovenščina v italijanskem učnem jeziku po tri ure na teden . Pouk se vršj na podlagi slovnice dr. G. Nemi "Gramatica della lingua Slo-vena". Učenci so veseli nove odredbe in upamo, da bo uspeh zadovo- ljiv. Nerodno je, ker se pouku ni oskrbela, 'vsa potrebna pažnja. KMETIJSKI IN UČITELJSKI NATEČAJI Trst, januará 1938. — Za lansko leto so bili prirejeni rti je natečaji za pospeševanje raznih panog kme tijstva v vsaki pokrajini posebej a skupni natečaj bo v Rimu za vse nagrajene najboljše kmetovalce vsake province. V goriški pokrajini je bilo poleg tega razpisanih še S natečajev in sicer za razširjenje žita. racionaliziranje zemljišč, pridelovanje krompirja, sena itd. v tržaški pokrajini pa za žito, odstranjevanje kamenja s kraških polj, za silose, higijenska gnojišča itd. V tržaški pokrajini je bilo razdeljenih 400 nagrad v znesku 80 ti soč lir. Nagrajeni so bili poleg o-stalih: Gabrijelčič Ludvik iz Pra-protnega pri Nab rezini, Cerne Albina iz Toma j a, Tavčar :'Aiojz iz Dutovelj in Mrhar Anton iz Razdrtega. 150 nagrad so razdelili v goriški pokrajini. Izmed drugih so bili nagrajeni tile: Pahor Oskar iz Prvačine, Volčič Ivan iz črnič, Ž'gur Josip iz Podrage, Luznik Fra njo iz Poljubina, Kosmač Pavel iz Ledin, Kovačič Alojz iz Idrije ob Bači, Rudjolf Karel iz Loma pri Črnem vrhu, Golja Mihael iz Sela pri Podmelcu, Hrast Anton iz Liv ka, Klanjšček Anton iz Vrtojbe, liršič Ciril iz Idrskega, Gorkič I-van iz Preserja, Ušaj Josip iz St. Petra pri Gorici, Savnik Kari iz Bilj, Pregelj Franc iz Vipave ter še nekatere mlekarske zadruge. Za največji pridelek koi-uze v goratem kraju je prejel Golja Ivan iz Idrije najvišjo nagrado v znesku 2.500 lir. Poslali ga bodo tudi v Rim. Z začetkom leta je bilo razpisanih nekaj natečajev za učiteljska mesta od IV. do V. kategorije, in to v Trstu, Gorici, Puli in na Reki. Za udeležbo je treba najmonje 5 let službe in priložiti je treba 9 raznih dokumentov. PODKRAJ NAD VIPAVO Hudo zimo smo preživeli v zadnjih dveh tednih. Snega nam ni manjkalo in tudi mraza ne: prišli smo do 15 in celo 17 stopinj pod ničlo. Kljub tmeu ni zamrlo delo. Zlasti živahno je v gozdovih domačih posestnikov, kjer je dosti bukovja, ki je sedaj zelo iskano. Sekira poje in čoke vlačimo. Kmetje plačujejo s skupičkom svojih bukovih plohov, ki imajo razmeroma dobro ceno, stare dolgove, delavci pa pridno zaslužijo. In tako teče uaše življenje kljub hudi zimi vedro naprej. TOLAŽBA Pri obisku jugoslovanskega mini strskega predsednika v Rimu je bi lo razglašeno, da je vladni načelnik izdal milostni odlok, po katerem bodo raznim političnim konfi- nirancem odpuščene njihove kazni. Mnogi se vznemirjajo, ker ta odlok še ni prišel v celoti v veljavo. Zvedeli smo: v goriški pokrajini se je vrnilo do sedaj domov pet političnih koufmirancev» za mnoge druge je postopanje v teku. 21 o-seb. ki so bile v goriški pokrajini zaradi političnih prestopkov pod nadzrostvom, je tega nadzorstva oproščenih. SMRTNA NESREČA eciia- li-tl za pl jučne, sr^ne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALICE Sprejema se od 9. do 12 in od 1B do 21. GOVORI SE 81OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 GARMENDIA 4947 Paternal, Bs. Aires —ZARADI BEGA čez mejo so bi li prijavljeni sodišču 18 letni Andrej Rožinec in 19 letni Karlo Go-minšek, oba od Sv. Kriza na Vipavskem. 23 leini Benedikt Pado-van. 25 letni Stanko Mužina iz števerjana ter 28 letni Ivan Prin-čič iz Cerovega pri Biljali. —Trst.—Sodišču so bile predane sledeče mlekarice, ker so prodajale mleko pomešano z vodo: Emilija Cerovac iz Sv. Martina pri Buzetu, Ana PoMen iz Buzeta, 'Frančiška Merlin iz Trsta. Ema Krulčič iz Ro Sa, Marija Božič iz Lanišč, Alojzija vd. Ukmar iz Koprive na Krasu in Hermina Luin iz Trsta. ..—Trst.—U Rimu je umrl Josip Marušič( Giuseppe Marussig,) knjižvenik, novinar in fašist iz O-puzena v Dalmaciji. Boi je sodelavec "Piccola", in je bil poznat- po romanu "Uomini di confine" v ko-jem je dokazival talijanstvo Dalmacije. —Trst.—Zopet se je zgodila težja nesreča z vozom, pri kateri je bil težko ranjen voznik Ivan Košuta iz S>v. Križa. — Pri čiščenju okna je padla na tla služkinja Angela Vižintin in si zlomil harbteni-co. —Trst.—Splovili so veliko motorno ladjo "Vega", ki je zgrajena na račun norveške trgovske mor-narnice. —Trst.— Sulčič Josip iz Nabre- žine je bil obsojen na Hieseeev zapora, ker s eje zoperstavljal železniški milici, ko se je peljal v vlaku brez listka. —Trst.—Pečenko Josipina je padla na mrzlih tleh ter se po rokali tako močno pobila, da se bo morala zdraviti v bolnici pet tednov. —Trst.—Andrej Valenčip, ( star) 82 let, je pri padcu dobil težje poškodbe in so ga odpeljali v bolnico. Ob tramvajske tračnice se je spotaknila in tako nesrečno padla Marija Lojk, stara 37 let, da so jo morali zaradi velike rane na kolenu odpeljati v bolnišnico. —Videm.—Zaradi tatvine je bila obsojena Albina Legiša, stara 20 let, nia 4 mesece zapora. —Vrhpolje.—Huda nesreča se je pripetila 29 letnemu Francetu Kra pezu, ki je padel po stopnicah iz prvega nadstropja in si nalomil tilnik. Domači .so ga prepeljali v goriško bolnico, kjer pa dvomijo v okrevanje. ..—Gorica.—Xa korzu je prišlo do prometne nesreče. Lenšček Friderik iz Ajdovščine se j e.^iletel /. motocikl-om v avtomobil. Nesreč než si je zlomil nogo, pri čmeer mu je kost izstopila. Prepeljali so g» v bolnišnico. —V Trstu se je smrtno ponesrečil 50 let stari zidar Marij Gabrijelčič.. S strehe neke petnadstropne hiše je padel na dvorišče in se pri priči ubil. —Bencin je zopet skočil v ceni in sicer od 3.35 na 3.43 lire liter. —"Befana fašista". — Mesto mi- klavževanja je zavzel pri nas praznik sv. Treh Kraljev. Ta dan je d° ločen za obdarovanje otrok. V goriški pkorajini je bilo ta dan p° poročilih italijanskih listov, razdeljenih med otroke 20 tisoč ovojev daril: obleke, obutev, igrač in sla- v v . V scie. —Col. — Posestniku Francu K°- folu je zgorel senik, v katerem 2e bil opreko 200 kvintalov sena. Požar .se je razširil tudi na stanovanjsko hišo tre na gospodarsko poslop je. Zgorelo mu je še 10 kub. metrov lesa, pohištvo in mnogo orodja. Škodo cenijo nad 40.000 lir. ' —Gorica. Pre goriškim sodišče®1 je bil obsojen na dva meseca zapora 221etni Anton Vidic, ker se m .pravočasno prijavil k naboru. ' —Dva mseeca in 15 dni zapora je dobil 241etni Gorkič Just iz Vrtojbe, ker je "Pratika za leto 1938". Družba Sv. Mohorja za Istro je izdala: 1 "Zabavnik", 2. "Zapisnik 1938" in 3. "Knez sa Tahitija". Dalje so izšle še tele knjige: Dr. Pavlica "Nedeljsko branje" II. zve-Gabršček "Moje molitve", Nauk in molitve. "Vedež 1938" v založbi Štoka v Trstu. Celotno so izdali leta 1937. 25 knjig v skupni nakladi okoli 100.000 izvodov. Oopolnine volitve v senat Isakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modera način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES Na novo otvorjen Restaurant Internacional Vam nudi velike zračne prostore, obširno dvorišče, kegljišče (v kratkem tudi krogljišče). Hrano prvovrstno in veliko iz-bero vin. Za obilen obisk se priporoča EMIL JERKIČ JORGE NEWBERRY 3372 (skoro na vogalu Alvarez Tho-mas) — BS. AIRES BEOGRAD. 9. februarja 1938— Uradno poročilo o izidu volitev novih senatorjev, ki so bili izvoljeni namesto onh, katerim so mandati potekli letos 3. januarja, se glasi : Volitve so bile v vseh banovinah, razen v Zetski, kjer ni potekel mandat, nobenemu senatorju. —Po re zultatih volitev je dosegla JRZ absolutno zmago in dobila 17 mandatov od skupnega števila 23. V banovinah: moravska, vardars-ka, drinska, dravska, vrbaska in na področju Beograda so bili izvoljeni vsi senatorji z liste JRZ, in sicer v moravski 1. v vardarski 3, v drinski 2, v dravski 1, v vrbaski 1 v Beogradu 1. — Opozicija ni imela svojih list 'v teh volilnih enotah, ker ni imela niti zadostnega števila podpisnikov za predložitev kandidatskih list. Največje zanimanje je vladalo za volitve v donavski, primorski in savski banovini, kjer so bile postavljene tudi opozicijske li ste. V donavski banovini je JRZ dosegla absolutno zmago in dobila vse mandate. Lista združene opozicije, katere nosilec je bil g. Ilija Trifunovič-Birčanin, ni dosegla niti polovico količnika in je dobila vsega 80 glasov proti 821; kolikor jih je dobila JRZ, ter je tako doživela popoln neuspeh. — V primorski banovini sta bili dve kandidatni listi, razdeljeni med JRZ in bivši HSS. Dobljeno število glasov kaže nedvomno moč JRZ, ki je do- bila dve petini vseh oddanih glasov. — V savski banovini je bil u-speli JRZ prav tako zelo značilen. Od 7 mandatov je JR>Z dobila 2, od števila glasov je JRZ dobila skoro polovico glasov nasproti bivši HSS, odnosno eno tretjino vseh v tej ba-banovini oddanih glasov. Po skupnih rezultatih je JRZ dobila 17 mandatov, bivša HSS 6, združena opozicija 0. — Tudi te volitve so jasno pokazale, da ljudstvo popolno zaupa JRZ, ki je dobila absolutno večino v vseh banovinah, razen v primorski in savski, kjer pa so se njene sile prav tako močno uveljavile z doseženim številom gla sov in mandatov, katerih odnos napram opoziciji, bivši H.SS, kaže nedvomno vitalno moč in napredek JRZ. Slovenkam v La Plati. in okolice naznanjam, da sem otvorila modern salon za ženske, ki je opremljen z najmodernejšimi inozemskimi aparati za onduliranje "permanentes" Iras, po vseh predpisih najnovejše mode. Priporoča se za obilen obisk JOLANDA BREGANTOVA Calle 67, No. 102 esq. 118, La Plata Agencija PUTN!K SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja F A VST A je bila brezčutnost prisotnih Se l°likšna, vendar se niso mogli ubraniti §1-oze. A trepet, ki je izpreletaval raz. kolnišne škofe in kardinale., je imel oči- v idiio še drugi vzrok. Njih pogledi so tesnobno begali od Favste do kardinala ®°vennija. Rovenni sani pa sc je željno °ziral proti samostanu in mrmral: ''Kako je to, da Sikst ne pride?"... Favsta je počasi vstala. Brez srda, a, tlldi brez usmiljenja je zazveneil njen ko unski glag v mrzlo nož: Molimo za duši teh dveh nesrečnika v m prosimo Vsevišnjega, da bi zade. 'a Vsakega izdajalca strašna kazen, ka- lt0r je zadela kardinala Farneškega----" 8rcdi stavka je promolknila. Ustnice 80 .ii pobledele. Osupel drhtljaj jo je iz. Poletel od glave do nog in njen črni j^Rled se je strme uprl v moža, ki je 's t'sti mah preskočil obzidje. pardaillan," Je* zaječala kakor iz uma. "Evo nas, Violctta. . ." S tem glasnim klicem je Pardaillan or bomba predrl vrsto straž in planil U'io Polkroga. Karal Angoulemski in ^ 1>lc°"ic sta mu sledila za petami... in je kaj malo treba, da prideš v domačo besedo s človekom, ki ga slučajno srečaš. Ze ¡ko sem vstopil v vlak, se mi Je takoj prijazn onasmehnil v pozdrav nek mož, kar je bilo seveda kot povabilo na.j prisedem. Skozj Na slika vidimo v olavarrijskem Parku: štularja, sestro, Vukšiniča, kaplana Hladnika in Pezdirca. CARIčIN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 77 ""—Kje je car? — vpraša Cika z zamolklim glasom. — Iščite ga, iščite ga! Ne boste ga več našli. Toda hipoma, na dvorišču vsi u-molknejo. Zasliši se neki glas, ki govori zbranemu ljudstvu. Čika pre kledi in obraz se mu spači. Mirovič ln Peter Voroncov se spogledata.— je-bil Pugačev glas. Oika pohiti k oknu, ga odpre in Zagleda na oknu stolpa Pugačeva. Njegov obraz je bil bled, vendar pa Je izražal moč in popolno zdravje.. ~~Pugačev živi, — zakliče prestra «eno Cika, kakor da ne bi zagledal 2,vega človeka, ampak pošast. — živi. — Goljuf je še pri življenju. — Dobro torej, sedaj je na me-vrsta. On živi, — vzklikne Peter Vo- °Ocov, ki ga je ravnotako prevzela Sroza. — Namišljeni car še živi. — edaj je propadel cel naš načrt, — er če se sedaj Pugačevu posreči, ' a Premaga Potemkina, da mu raz W vojsko, potem mu je pot v Pe- n°grad. odprta, potem ni več nobe- ovir, — potem bo zmagal. minute je buljil stari Čika v Petra Voroncova. "Nato pa položi svojo roko Voron- Cüvu na ramo in reče odločno. .. Ne bo zmagal. — Prijatelji mo •|1> zanesite se name. car ne bo zmagal. Kdo mu bo preprečil zmago? ~~~"Ne vem. — Ne vprašuj, ^las starega kozalca je bil surov tri ure sva si bila dobra sopotnika, vse do Floresa, kjer je moral izstopiti. Marsikaj zanimivega sem zvedel. Tudi to, da je med njegovimi prijatelji tudi nekaj mojih rojakov. Živi v Belgranu, sedaj pa potuje v Tandil, kjer je žena sedaj na oddihu. Zares dolgočasna bi bila. enako-lična vožnja skozi brezmejno planjavo, sedaj vse rjavo in od suše ožgano. Edino kar jo ožhjlja, so raztresene skupine eukapikta ali topola in vodnjaki na veter, ki črpajo vodo iz tal in napajajo živino, ki se tam okrog pase v mnogih čredah, pa menda z žalostjo ponavlja tako, kot smo nekoč čita-!i v berilu "zajčje tožbe"... le da se je zajec tožil čez zimo in sneg, govedo pa čez. sušo. V Floresu je sopotnik, kakor sem omenil izstopil. Toda še je časa tri ure. In kaj: Ura bo že poldne. Pa sem jo mahnil v jedilni voz, kjer je bila že južna gotova. Dobil sem prostor nasproti osamelemu potniku, ki je bil zatopljen v neko francosko revijo. Molče sva se pogovarjala vsak s svojim želodcem, toda vedno bolj me je mikalo, da prekinem molk. Pa saj niti dognati nisem mogel, če govoriti zna. Strežnkiu je vse le z gestami pokazali, usta je pa odpiral le žlici in 'vilicam na čast. Gledal sem skozi okno, če mi morda prilika ponudi kak predmet za razgovor. Če morda po špansko ne zna, bom jo pa po francosko urezal. Ravno tedaj je drvel vlak mimo velike njive solnčnic. Zares, kašen namen naj imajo te setve sončnih rož? Ker je moj sopotnik delal po dobo trgovskega človeka, sem si mislil: poskusim... Kaj si mislite, kako je bilo? Nič! Oprostite, gospod, zanima me, v kak namen goje sončnice v taki množini ? Pogledal me je, odložil branje___ >V..idar bo nekaj, sem pomislil. Pa le ni odprl ust. Kaj še. Vzel je posodico olja iz oljnice jo dvignil in spet nazaj položil.... Na, sedaj ga pa imaš. To sem si jaz že sam mislil, da za olje... Toda meni je bilo prav do tega, da in hripav, tako da se je celo Peter Voroncov preplašli. Toda že v naslednjem trenutku reče stari kozak Čika strašne besede, ki so napolnile vse navzoče z grozo in trepetom in prestrašile so celo grbastega Matuško: —Sedaj bom obračunal s svojo hčerko. — Ah, želim se z njo pogovoriti: od nje želim zvedeti, zakaj je prelomila svojo prisego. —Če pa mi ne bo mogla dati popolnega pojasnila, prisegam pri svojem kozaškem Bogu, da jaz ne bom prelomil prisege. — Prijatelji moji, vi veste, kaj sem dejal. Vemo, — odvrne Peter Voroncov — Zakleli ste se, da boste z lastnimi rokami zadavili svojo hčerko Livijo, če ne bo do zore ubila svojega moža, namišljenega carja? —Toda vi menda ne boste tako okrutni in nori, da izpolnite svojo strašno prisego? —Hočem, prijatelji, hočem, vzklikne stari Čika in se grozovito nasmeje. — Kobalt ne bo nikoli poteptal svojih besed, četudi vsled te ga sam pogine. — Jaz nočem poteptati in prelomiti svoje prisege. —Nesrečni človek, — vzklikne prestrašeno Olga. Mar hočete po stati- ubijalec svojega lastnega o-troka?. —Ona ni več moj otrok, — če je prelomila svojo prisego, je nočem več poznati. —Barbar, — zakliče Olga in se postavi plamtečih oči tik bojevitega in divjega Čika. — V svoji hudi jezi ne boste storili zločin, radi katerega bi pozneje bridko žalovali in radi katerega se boste lcesali, ko pa že prepozno bo. I mu besedo potegnem iz ust. Prav nič nisem dosegel svojega namena. Kdo ve, če res ni mutast, sem pomislil. Dalje je drvel vlak. Črede živine, ovac in tudi svinj v kakem močvirnem predelu so dvigale glave, poskusil priti v pogovor. Zadel sem pravo struno. Za ovce se je pa mož zanimal in sem od njega dobil glasen odgovor in pozneje zvedel, da marsikaj ve o živinoreji in novcah, in da je trgovec z volno, katero kupuje za fabrike v severni Franciji. Tako» smo prveozili Azul, mesto kakih 50.000 ljudi, sedež škofije, pomembno trgovsko središče za žito in lan. Saj' ravno .'tam (okrog so najplodnejša žitna polja provin-cije Buenos Aires. Tamkaj na obzorju se je' pojavila temna črta, ki je bolj in bolj rastla in kmalu so nas pozdravljala nizka brda. Mala stvar pač, ker gotovo ne dosežejo čez 80 metrov, toda vseeno je to nekaj prijaznega, domačega. Tedaj sem rlazumel, zakaj ime j ffLoma Negra"... Črni breg, bi mu po naše rekli... Vlak je obstal v Olavarriji, postaji za L. Negro. Loma Negra. Že davno je bila moja želja, da obl:;\,'em naše ljudi tamkaji, Tembolj, ker imam med njimi nekatere znance že iz Evrope. "Črni breg", pa bi mu labko tudi "Bela krajina" rekli, ker največ belokranjcev je zbranih ravno tam. Že davno preje kot sem slišal o Avellanedi in Paternalu in Berissu in Lanusu, sem vedel že za Lomo Negro. Saj od tam se je vrnil v Metliko Mežnaršičev Pavle. On in žena sta marsikaj povedala, kako je tam. Zato je bil moj namen, da prvi skok, ki ga napravim iz Bue-nosa, mora biti v Lomo Negro. Izstopil sem. Pogledal na vse strani. Morda pa le zapazim kak znan obraz. Nič! Morda ni Šutlarjev Tone mojega pisma dobil? ) iŠtu^lai-jtev Tone jfe bil pa prav tako v zadregi. Kaj pa če nas je gospod potegnil? In kako bi ga človek spoznal —Livije ne boste ubili, a če vam ne bodo ljudje preprečili vašo strašno nakano, potem vam jo bom jaz preprečila. —Ha, poglejte ga, — zakliče Čika drhteč od jeze in pokaže na Pugačeva, ki je prihajal po stopnicah v svoji popolni bojni opremi. — Da, lopov, le igraj še naprej svojo komedijo, le varaj ljudi in zapeljuj narod. — Osvetnik je že dvignil svojo roko, ki bo zdrobila tvojo glavo. — Samo še trenutek in ta roka te bo zdrobila z enim zamahom. — Pojdi, namišljen car. Svoji usodi ne boš ušel. — Čika zapre okno in se začne sprehajati po sobi. Iz dvorišča se zasliši bobnanje in trobentanje. Vsled tega Čika ni mogel slišati, kaj je car govoril. Kmalu na to se začne množica na dvorišču valiti proti velikim vratom, nakar je na velikem dvorišču zopet zavladala tišina. Čika se odločno napoti k vratom. Preden pa jih je dosegel, mu zastavi Olga pot in ga preteče pogleda : — Kam greš? — ga vpraša. — Grem k svoji hčerki. — Ne smeš! — Vsaj sedaj ne, ko razsajata v tvoji duši jeza in maščevanje. — Kdo mi bo prepovedal storiti, kar jaz hočem? — Jaz. Da, da, samo ne glej me s svojimi divjimi očmi! — Jaz sem sicer le slaba žena! Nisem močen in hraber kozak, vojak. Če pa gre za življenje moje ljubljene prijateljice, se čutim dovolj močna, da se borim tudi s teboj, Čika! po 10 letih. In v tej noši. Pod takim klobukom? Pa jo je Tone dobro pogodil. Takole je mislil: Če je pravi, me bo razumel, če ni pravi se niti o-gledal ne bo... In ko sem stopal ven iz postaje, nenadno začujem za seboj: "Dober -dan gospod Janez". Seveda sem takoj pogledal nazaj in dognal, da imam pred seboj pravega Toneta Štularja. "In mene ne poznate" je vprašala gospodična poleg! "Saj si res menda Mimica Štu-larjeva." Ko smo si segli v roke, sem pa še Stankota, malega Pezdirčevega zapazil, ki je bil pred petimi leti v Metliki med najboljšimi šolarji... Zares Veselo srečanje, tako daleč od doma in v tuji zemlji. Mene pa prav gotovo ne morete üoznati, se je predstavil Jožic Vuk-šinič. Saj sem preje odšel čez lužo, kot ste vi v Metliko prišli. Bosna ti taka. Če že ne poznam ¡ tebe, pa nemara tvoj dom in tvoje liudi. Kje pa si doma? "Veste, kje je pri Peliurcu?" "Kako bi ne znal. Če bi ti ne nosil tako poštenega obraza, bi te potemtakem kar za cigana obsodil..." No, prav malo preje, kot je ciganski grad, se pa gori na levo zavije in je tam moja hiša. A, da saj vem. Tam zraven je pa Medvedcova kovačnica. No da. Pa smo skupaj. In potem se mi je še Malka predstavila, sedaj Štularjeva žena, preje pa Žlem-bergerjeva Malka. In kam sedaj? Kar z nami. Evo vam voza! Poglej no kaj! Kar s vsojim vozom ? Čigav pa je? Za te dneve, kar boste med nami, bo kar vaš, tako so mi pojasnili. "sicer sem pa jaz njegov gospodar in Mežnaršič", je povedal Jožic Vukšiničev. Najprej do gospoda župnika, da se domenimo, kako bo z mašo. Kmalu smo bili tam. Olavarrija je povsem novo me- ¡ sto. Šteje kakih 20.000 ljudi. Žup-j nija je seveda ena sama. Ima pa | tudi še dve kapeli, kjer je vsako nedeljo maša. Župnik me je veselo sprejel in mi dal vse pravice in vso svobodo, da uredim z mašo kakor pač najbolje morem. Loma Negra je oddaljena 14 km. Mesto ima gotovo 'že -kakih 5000 prebivalcev, toda božje hiše nobene. Kake 4 km vstran na es-lanciji lastnika tovarne cementa je kapela, kjer je pa le kaj poredko maša. Tako smo se -dogovorili, da burno poskusili, če se bo dalo izpo-slovati za to nedeljo (30. jan.). Če ne bo mogče "to, potem pa kadarkoli hočemo, lahko pridemo v nedeljo v Olavarrijo, tako smo z župnikom zaključili, ! Sedaj pa bajdi, da kaj vidimo. Lepe parke in trge ima mesto, in ravne ceste, lepo tlakovane, da se je Jožiču kar srce smejalo, ko je krmil auto. Kaj si mislite? Ni vsak dan nedeljV! In Jožič se na tlakani cesti redko ^najde, kajti zunaj v provinci so ceste tako kot jih je Bog dal... Nato smo odrinili proti Lomi Ne-gri. In sedaj sem kmalu izkusil, da mora imeti zunaj v kampu človek kosti prav dobro zvezane in glavo trdno nasajeno, da se mu ne pripeti kaka ^nevšečnost. In tudi jfs treba prav dobro vedeti svojo višino in širino, da ne trčiš kam. No pa ni to za vse slabo. Spomnil sem se na onega, ki so se mu "ereva za vozi j ale"... pa so ga peljali k zdravniku kar* z lojternim vozom, ker drugačnega ni bilo... (Nadaljevanje na strani 8.) Naši v Lomi Negri: Zadaj tovarna, spredaj pa rojaki: žlogar J., Bajuk [ k M., Štular T. in žlemberger C. -— Žena, ne šali se! — Divji kozak Čika gazi tudi preko mrtvecev k svojemu cilju! — Ali h kakemu cilju! —— vzklikne porogljivo Olga. — Oče. ki hoče ubiti svojo lastno hčerko! —Ha, divjak, barbar, mar ne 'vidiš, mar ne razumeš, da ni mogla izpolniti tvoje želje? — Bodalo si ji stisnil v roko! Toda ljubezen je storila bodalo neškodljivo. — Oh, strašna misel, da bi mogla žena izvršiti tvoj strahoviti ukaz :da ubije moža, ki ga ljubi! i 1 — Nevesta da zabode svojega izvoljenca v prvi zakonski noči? ~~ Mar nisi ti bil nikoli mjlad? Ali nisi ti bil nikoli mlad? Ali nisi čutil. kako kri kipi, kako hrepeni za onim, ki ga ljubi? — To je ljubezen, ki nas osreči samo enkrat v življenju! — Ti divjak, okrutni oče, ne razumeš tega? — Ubiti hočeš torej nežno step- sko cvetko? -Ali se ne zavedaš, kaj bo posledica tega strahovitega zločina? — Sledila bo norost! — Znorel boš od ltesanja, bolečin in tuge! — Ne, — ne, Ti si surovina— ti si divjak, — odrastel in živel si v stepi. Srtah in trepet si svojim sovražnikom, toda svojemu edinemu otroku, svoji dragi hčerki, ne smeš storiti ničesar zalega! Olga je govorila odločno in vsaka njena beseda mu je segala vedno globlje v dušo. Čika je stal in poslušal ostre besede Livijine prijateljice. Komaj je stal na nogah in se držal za podboje vrat. — Nesrečna moja stepsjka rožica! — zajeclja Čika. — Mar te res moram ubiti? — Oh, ta bi bila tudi moja zadnja ura — Ne, ne, jaz ne morem postati tvoj ubijalec, ubijalec lastnega otroka. — Zakaj nikogar ni med vam, ki bi jo kaznoval? — Moj Bog, kaka usoda je zadela mene in mojo hčerko! — Zakaj nisva ostala v stepi kjer sva živela tako Zadovoljno? — Zakaj smo se dal:i zapeljati, zakaj smo mi vsi prišli sem, — kjre smo postali siromašni in nesrečni. — Strašen je bil pogled na starega kozaka Čiko, ko je jokal. Mirovič in Voroncov sta gledala s pomilovanjem starega kozaka, či-kar prsa je morda prvikrat v življenju pretresalo ihtenje in vzdihovanje. — Toda Olga ga nežno prime za njegovo nagubano roko, ga pogladi kakor dobra hčerka po sivih laseh in mu reče: — Pojdi k svoji hčerki, — toda ne da jo ubiješ, ne da ji storiš kaj zalega, temveč da jo tolažiš, in da jo nežno objameš. — Slutim, slutim, da bo Livija potrebovala tvoje tolažbe. Pomisli samo, kako strašno jutro mora imeti mlada žena, ki je prvikrat ležala v naročju svojega moža. — Zbudila sta jo divji bojni krič in žvenke-tanje orožja, - mož skoči s svoje postelje, — pograbi svoj mee — in odhiti v boj! — Uboga Livija — kaj si morala pretrpeti, ko si sama ostala pri svojem sladkem sanja-renju! Ihte pritisne Čika Olga nase. — Žensko srce, — 'vzklikne, — je resnčno diamant, pred katerim morajo vsi drugi dragulji zatemniti! — Mirovič, bodite ponosni na svojo ženo, — bodite srečni, da jo SLOVENSKI List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" TAKIFA KEDUCLDA CORREO ARGENTINO Concesión 1551 Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires pa je prišel ves zdrav domov, če- 1 prav dohtarja niti videl ni... Meni je pa tudi Jozič za zdravnika bil. Že dolgo sem si želel, da bi mi spet kri na nos tekla. Toda vse je bilo za.-tonj. Zlepa ni hotela teči. Zgrda pa... saj veste kako je... tisto pa človek odlaša. Jožič je pa temu odlašanju konec napravil in... tresk!... Kaj pa je? Nič hudega. To kar sem si že dolgo želel, se je zgodilo. Ker ni hotel nos dati odvšine krvi z lepa, naj jo pa zgrda... JožSču je bilo seveda ntekclíko sitno, pa čisto brez potrebe, ker jaz sem mu bil celo prav hvaležen. Saj mi je storil prav veliko uslugo. Prav prijetno olajšanega sem se čutil. Nič hudega. Danes je kri, jutri bo pa "asado", se je pošalil Tone Take stvari so potrebne zato, da si človek več spominov odnese. Pa sem se čudil Jožiču, kako spretno je šofiral ter se izogibal. Ne vem, kako bi se znašel voznik iz tlakanega mesta na takih gonjah. Najbrže, da bi bilo še kaj hujšega kot trkanje zi nosom. In s kako hitrostjo! Ne bi verjel, da je to mogoče. Tamkaj na prelomu brda je pokazal oblak dima tovarno, katera s svojimi dimniki raste visoko gori čez brdo, po katerem se Loma Negra imenuje. 14 km daleč od železnice, pa brez ceste. Pa, kako vendar, saj vidim tu železni tir? Da. Toda ta je samo za tovorni ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 5a - J723 i promet. Lepo. Cement in kamenje se lepo z vlakom vozi, ljudje si morajo pa svoje kosti rahljati po takih cestah. Tako je. Kaj hočemo. Imamo celo vrsto nolektivov, ki vozijo za en peso večkrat na dan. In kadar je dež? Nič ne vprašajte po tem. Letos smo se dežju že čisto odvadili in res ne vemo več, kako bo, kadar bo dež. Sedaj se nam zdi, da se vozimo kot skozi oblake, ker je tak prah. Pa v zrakoplovu najbrže ni tako nevarno za nos, kaj se vam zdi. Za nos ne, pač pa za glavo. Hladnik Janez (Nadaljevanje sledi) DVE PUSTNI ZABAVI Gcsp. podp. društvo v V. Devoto priredi v nedeljo 27. t. m. veliko pustno veselico ob 4. uri popoldne z izbranim sporedom. Druga pustna zabava se bo pa vršila v ponedeljek 28. t. m. ob 9 uri zvečer, ter bo trajala do zjutraj. Pri obeh prireditvah bo tudi dobro založen bufet, kakor vedno v lastni režiji. K obilni udeležbi vabi Odbor. ZA KRATEK ČAS Ni ga razumela Ženskam res ni mogoče ustreči. ' Ko sta se vrnila po poroki iz cerkve v domače gnezdo, jo je strastno objel, poljubil in vzkliknil: —Oh, ti moja najdražja 1 Ona se ga je pa otresla, ga srepo pogledala in osorno vprašala: —Kaj govoriš: moja najdražja? Potemtakem imaš kje še druge. ** * Tolovaj ion Chicho Rosarijska policija je pred kratkim prijela pet članov tamkajšnje mafje, ki so pri zasliševanju izpovedali, da so leta 1933 umorili Fran cisca Marroneja, poglavarja tolovajev, ki so ga klicali "Don Chicho Chico". Življenje tega zločinca je bilo zelo burno. Že v Italiji se je bil pridružil sicilijanski mafji. Kot član tega zločinskega udruženja je ubil nekega človeka in pustil v nje govih žepih svoje lastne dokumente, tako da je oblast zapeljal v zmoto. Pobegnil je na Francosko, odkoder je 1930. let aprišel v Argentino ter se ustavil v Rosariu. Ker je znal nasotpati in je bil eleganten, si je kmalu pridobil simpatije ne samo zločinskih krogov, marveč tudi visoko rosarijsko družbo. Tako se mu je posrečilo, da se je poročil s hčerko boljše družine, učiteljico D'Amato. Dasi se je že pred poroko ukvarjal s trgovino z belim mesom ter z drugimi posli, ki so s paragrafi v navzkrižju, se je pozneje popolnoma posvetil mafji. Ker je bil drzen in sposoben, ga je zločinsko udruženje kmalu izbarlo za svojega voditelja. To pa nikakor ni šlo v račun prejšnjemu poglavarju, ki bi bil rad ohranil oblast. Ta poglavar je bil Giovanni Galiffi, imenovan "Chicho Grande". JSačel se je skrit boj, v katerem je Chicho Chico" izgubil življenje. Pod pretvezo neke "kupčije" so ga iz Rosaría spravili v Buenos. Aires, v hišo tolovaja Galiffija, ki je v ul. Pringles živel s svojo ženo, hčerko in nekaterimi sorodniki. Dne 9. aprila 1933 zvečer je "Chicho Chico" prispel v Buenos Aires. Z Galiff^vim prijatelji je bil v neki restavraciji, nakar so ga odvedli v ul. Pringles in tam so ga končali. Naslednjega dne so 'njegovo truplo odpeljali v Galiffije-vem avtu v Ituzaingó, kjer so bili že prej pripravili grob. Izpoved prijetih tolovajev je bi- la resnična. Policija je v Ituzain-gu res našla kosti "Chicha Chica", po vsej Argentini znanega tolovaja. Oblast išče sedaj še druge člane zloglasne družbe "Faccia brut-ta", posebno pa Galiffijevo ženo Roso in' njeno hčerko, ki sta pobegnili. Zadnje vesti pa sedaj poročajo, da je policija izvedela za ženino skrivališče ter jo v četrtek okrog 11 ure ponoči, v Rosariu aretirala. "Don Chicho Chico" je bil oni, ki je organiziral ugrabitev Abela Ayerze, sina milijonarske družine in ki ga je dal ubiti, da bi zabrisal sled, dasi je mafja dobila odkupnino. V zvezi s to ugrabitvijo je bilo tedaj deportiranih v Italijo več zloglasnih priseljencev, ki so jih sicer imeli na sumu, a jim ničesar niso mogjli dokazati. Med deportiranimi je bil tudi Giovanni Galiffi, k je organziral usmrtitev svojega konkurenta. Drzni poglavar mafje, katerega kosti počivajo v Ituzaingóu, je nastopal pod raznimi imeni: Chicho Chico, El Argentino, Ali Ben A-mar itd. Ko čitamo o njegovih zločinih, se nam obujajo spomini na Jurja Skopca, Črnega Jurija in Musolina. Velika pnsiua zabava s plesom se bo vršila na Avellanedi dne 26. februarja v restauraciji 'Tri veselem Štajercu" —MANUEL ESTEVEZ 499— Začetek ob 9. uri zvečer in bo trajal do jutra. Velika izbira prvovrstnid pjlač i nsvt'áega piva Za obilen obisk se priporoča lastnik Šteian Celeč NAŠIM MATERAM Zjutraj je navadno vse narobe po hiši, ko odpravljate otroke v šolo. Če pa ni tako, potem ste vse hvale vredne. Hitro oblačenje in hitro zaužiti zajtrk ni zdravo za otroka. Prigovarjanje k hitrosti privede dostikrat do kreganja od strani matere, otroku se pri tem pokvari tek in dobra volja in s tem je pokvarjen ves dan. Tako stanje stvari se prav lahko izboljša s tem, da je mati dovolj zgodaj pokonci. Velike važnosti je tudi, da imate vso otroško obleko za drugi dan pripravljeno in v redu že prejšnji večer. Nobena stvar ne vzame toliko časa, kot če morate šivati raztrgane nogavice, drugod manjka zopet gumb, katerega je treba nadomestiti, ali pa ste zadnji trenotek® zapazili, da nima sinček nobene čiste srajce. Druga stvar, ki pomaga, je ta, da je tudi deca dovolj zgodaj iz postelje. Pri tem ni treba, da se ga mora rano buditi. Otrok, ki je imel dovolj počitka, bo sam rad zapustil posteljo. Če pa otrok še trdno spi, ko ga greste budit, pomenja to, da se ni dovolj naspal. Če se je pa otrok dovolj naspal, bo z veseljem skočil pokonci ter vam bo rad pomagal, da bo ob določenem času na potu v šolo. Zajtrk je tudi velike važnosti vsa kemu človeku, posebno pa nedo-rastlemu otroku. Otrok, ki mora hiteti pri jedi zato, ker je že pozen za šolo, bo gotovo jedel prehitro in najbrže tudi premalo, kar je oboje nezdravo zanj. Naj torej otrak zaužije zajtrk počasi in v miru, in ko bodo otroci že odpravljeni v šolo, se boste tudi ve z večjim zadovoljstvom po-prijele dela. ! S PARNIKOM "OCEANIA" prispe v torek v buenosaireško pri-satnišče okrog 70 naših ljudi, večinoma iz Primorske. imate! — Bog ji je podaril srce, ki bije tudi za trpljenje drugih ljudi. Bog ji je podaril zgovornost, ki pre pričava — resnično, to je redka žena! — Da, Olga, ti imaš prav! — Pohitel bom k Liviji. — rekel ji bom, da bom kazen, ki sem jo ji namenil, združil z maščevanjem, ki bo doletelo goljufa Pugačeva, — ali — divji Čika se zagleda v praznoto in reče težko diha je: — ali pa morda res ni goljuf? — Ha, kakšna misel je to ? — Moj Bog, daj, da je to resnica! — Daj, da se izpolni ta nada! — Daj Bog, da je Livija odkrila na njegovih prsih malo rdečo zvezdo! — On ni goljuf! — Pugačev ni lagal! — On je car! — Ha, kaj buljite v mene, kakor, da sem znorel? Ne more biti drugače! — Ona ga ni ubila, ker ga ni smela ubiti, — moja hčerka je carjeva soproga! — ! Ubogi starček Čika, to je bilb tvoje zadnje upanje, — to je zadnji plamenček, ki je še ostal od velikega močnega ognja! — Kmalu pa se bo tudi ta plamenček utrgal, a pred tvojimi očmi in v tvoji duši bo nastala tema! Obdajala te bo večna tema! — Čika odpre vrata, pohiti po stopnicah, — tako da so mu mogli drugi jedva slediti. Grbasti M'atuška je ostal ves čas popolnoma miren. Toda s svojimi prekanjenimi očmi je vse opazoval in napenjal ušesa ter si zadovoljno lov na svojo srečo poslal v Moskvo! — me je moj gospodar Gregor Or-in veselo mel svoje roke. drugimi t boj! — Odpri Livija, od- — Tu so že vsi znoreli! Ljudje se vedejo, kakor da jih je pičila kača! Če bo imel Potemkin vsaj malo sreče, jih bo vse uničil! — Tu v Moskvi pa bo zame čisto prijetno. — Vse upornike bodo po vrsti zaklali. Enega za drugim. — Sem so prinesli veliko plena. Na svojem potu so uničili vasi in mesta in jih oplenili. — Car je na-kradel s svojo četo dragulje, zlato in srebro, dragocene konje in vse, kar človek lahko potrebuje. — Vse jim bodo zopet odvzeli in pri tem delu jim bo marljivo pomagal grbasti Matura. ^ s — Toda resnično mislim, da sem zaslužil dober zajut.rek. — V tem divnem Kremlju bom menda našel dobro kuhinjo? — Pojdimo nekoliko pogledat! Grbasti Matuška zapusti sobo in gre iskat dober grižljaj. Čika je pr'spel medtem s svojimi spremljevalci do sobe v stolpu. Vrata so našli zaprta, ker je Pugačev odnesel ključ s seboj. I Ni hotel, da pride kdo v sobo in vidi njegovo mrtvo ženo. Ni hotel, da jo kdo vidi, niti sedaj, ko je že bila mrtva. — Livija, — zakliče'stari Čika, — Livija, jaz sem! — Odpri otrok moj! Toda v sobi je ostalo vse tiho, — odgovora ni bilo. — Livija, ne boj se! — vzklikne Čika. — Prisegam ti, da ti ne bom storil ničesar zalega! — Neljublje-ni moj otrolk! — Prišel sem, da se poslovim od Tebe, preden grem z — Če se ne motim, — je mislil, pri.— — V sobi je vladala grobna tišina. — Mar je mogoče? — vzklikne Olga. — Mar ona še spi, medtem ko ji je mož odšel sovražniku naproti? — Oh, če bi bilo to mogoče, ne bi se po Livijinih žilah pretakala kozaška kri. — — Kri? — ponovi stari Čika z drhtečim glasom in pokaže s prstom na marmornata tla. — Kdo je omenil kri? — Sem li jaz to dejal? — Ali morda kdo drugi? — Kri, pravite? — Glej! Kaj je to? — Temna tekočina je tdkla izpod v|rat zaklenjene sobe in ise razlivala preko praga. — Vsemogočni Bog! — vzklikne Mirovič, — to je kril — — Kri! — zakriči z norim glasom stari Čika, — kri, car pa je živ! — Videl sem ga na lastne oči! — Tudi vi ste ga videli, mar ne? — — V tej sobi sta bila nocoj samo dva človeka, — Pugačev in — moja hčerka! Pugačev je odšel, torej-- Nesreni starec ne konča svojega stavka. Kakor omamljen plane stari fco-zak lia vi'ata in začne po njih razbijati z rokam in nogami. — Sekiro! — —zatuli z zverinskim glasom. — Sekiro — razbil bom ta vrata, ki me ločijo od mojega otroka! Mirovič odhiti po stopnicah. Minule so tri težke minute, dokler se ni vrnil e sekiro v rokah. Čika mu jo iztrga iz rok. Ostrino postavi na vrata, pritisne z ogromnimi mišicami svojih rok, napne svojo izredno moč in vrata se od- pro z zamolklim treskom. Čika se opoteče s sekiro v roki preko sobnega praga. Ni pa še napravil niti treh korakov, ko prestrašeno in obupno vz-krikne : — Mrtva je! — zakriči. — Oh moj otrok je mrtev! — Čika omahne in se zgrudi poleg trupla svoje hčerke. Ginjeni so stali njegovi prijatelji okoli njega. Mirovič, Voroncov in Olga so gledali truplo lepe Livije in niso mogli verjeti , da je Livija res mrtva. čika je ¡'spustil svojo sekiro iz roke. S težko muko se dvigne in vzame svojega mrtvega otroka v naročje. — Ničesar ni govoril, — ni vzdihoval, — toda' iiz oči ¡mu je polzela solza za solzo in kapljala na bledi boraz mrtve nesrečne hjčer ke stepe. — To je zagonetka! — spregovori končno zamolklo stari Čika. — Večno mi bo uganka, kaj se je nocoj zgodilo v tej sobi! — Ve stene, ste neme? Nočete izdati skrivnosti strašnega dogodka? — Oh, recite mi — recite; kdo je ubijalec moje nesrečne hčerke? — Olga položi svojo roko nesrečnemu starcu na ramo, skloni s solzami oblit obraz k njemu in reče: — Čika, rekla vam bom, kaj se je zgodilo. Rešila bom uganko! — Livija je umrla v borbi med svojo ljubeznijo in svojo dolžnostjo ! ' Ni imela dovolj !moči, da umori svojega moža, ko je ležala v njegovem naročju. — Bila je srečna nekoliko ur, ko pa se je začelo svitati, ko je nastopil trenutek, da izpolni svojo prisego, takrat je naperila bodalo proti svojim lastnim prsom in se usmrtila. — Ni več mogla živeti, ko je prelomila prisego, pa je za" to raje umrla čista in dobra, kakor je bila v življenju! Počasi spusti stari Čika otrplo Livijino telo na tla. —Zbogom, otrok moj,—reče čika in pritisne svoj obraz in čelo na lice svoje mrtve hčerke. \ — Zbogom, Livija, ne objokujem te več! — Vse borbe si prebrodla, — sedaj pa odhajam jaz v borbo! — Vse nas, Tebe, mene in 'vse druge, je upropastil Pugačev, goljuf! — Toda doletelo ga bo moje maščevanje in on bo poplačal tvoje življenje! — Ne, sekira, ne glej me tako' zapeljivo! — Vzel te bom s seboj. — Ti mu ne boš razklala glave, — moje roke ne bodo ubile prokletm-ka, — namenil sem mu drugačno' smrt! ?ZALOGA DOBREGA VINA GARAY 3910 — U.T. 61-5348 f Franc Kurinčič Kadbr imaš ohcet; | krst; obisk in sploh kadar rabüj vino; obišči ali pokliči na telefon Kurinčiča, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom postregel s prav dobrim vinom, saj ga imam v zalogi 25 vrst. — Ne pozabi! —GARAY, —« — Ne pozabi GARAY 3910,— telefon 61-5348. Ú