80 Iz mladih peres__ Marica Oblakova: MOJA POT IZ AMERIKE V JUGO* SLAVUO. Zadnji dan v Ameriki! — Kar nisem si mogla misliti. Zdelo se roi je, da sanjam. Prej tako težko pričakovanega dne scm se danes skoro bala. 2e jutri se bom morala ločiti! Zdelo se mi je nekaj neverjetnega. nemogocega. Da odpotujem v Evropo. v Jugoslavijo? \z teh mtsli me je prebudilo glasno br* nenje zvonca. Hitro sem šla odpirat. V predsobo so se vsule moje sosulke. Prišle so po slovo. — To se ve, da smo jih malo pogostili. Vse dopoldne smo se pogovar* jale o tem io c onem. Zelo jih jc zaniraalo, kakstia je Jugoslavija, kako jc tam. kaksni so ljudje, kakšen jezik govore itd. Jaz sem od časa do časa kratko vzdihnila na to kopico vprašanj, ki so mi jih stavljalc vse križeraa. — »Kako naj bi vse to vedela. ko še nisera bila nikdar tam?« — Se sama si nisem mogla jasno predstavljati, kako jc in kako bo. Če scm jim še tako zatrjcvala, da ne vem, so le silile vame, male radoved* nice. Prosile so me tudi, naj govorim malo slovensko. Radc volje sem jim ustregla, kolikor sem pač takrat znala. Kar niso se mogle načuditi. K.omaj sem se malo oddahs nila, že zopet: »Kako se pravi miza po slo* vensko?« »Ah, kaj tistof, pravi druga »povej rajše, kako se pravi ura«! »TuUi to ni nič«, odgovori trctja, »povcj, kako se pravi: »Jaz pojdem domov«. — VpraŠanj ni hilo ne konca ne kraja. PoskuŠale so (Prispevki »ZvonLkar)ev«.y tudi pcnoviti pu slovcnsko. kar puvcdala, a skuraj bi %i bile jt .¦ mile. Ni jim šlo. Ko srao taku sedele in bilc pupulu^fl zatopljcne v pojjovor, nas mahoma _^^H ura, ki je priceiu biti dvanajst. Zd^^H smo se. stirj ure so pretekle kakq^^^H Hitro so se napravilc, se postuvile ttt^^^^H Obtjuhile so, da pridcjo ub pol peu^^H švjli nazaj. Ja^ scm ostala doma, ^Bra^^H imeli Sc dosti dcla s puspravljanjei^^H urejanjem naših stvari. ^^^| Drugo jutro sem vstala zclo ^g^^H Zadnjikrat smo še prcglcdali vse. —¦ V^^H li kaj pozabili. Ko smo se prepričali, d^^| vse v redu, smo vzeli kovčcgc v roke ^^H odšli. Poslovili smo se žc preje pri ^^H znancih in sosedih. Krcnili smo ptotl^^H stanišču. ^^^| Ko smo priŠH tja, jc bilo /c ^56 J!^^| Ijudi. V pristanišČu je bilo zasidran^^^f ludij. tako d« smo morali vprašati, k^^| naša. Komaj smo se prerili skozi Q]^^H vilno množico do parnika. — Ko j^^^H vse urcjeno, smo imeli Šc tričcfrt ure ^^M Porabili smn ta čas. da smo šli ven ,|^H strica in teto. Obljubila sta nam biH^^| prideta na neko, prej določeno raestO^H se poslovimo, ^^B Čakamo, čakamo —¦ nikjcr ju ni. j^^^H ure smo sc ozirali — /aman. ni jih ^^^| — Žg smo se obrnili, da bi šli nazaj,,J^H ju /agledamo, kako bitita proti nam. ^^| /asopla mi teta izroči krascn šopck vrt^H Bila sem ji zclo hvaScžna zanje. Mitra fl prisrčno smo sc poslovili, ker je imel pfj nik že skoro oditi. Prišli smo mcnda zajll Čas. Komaj smo bili na parniku. so že^^^H gali mostiček, ki jc bil zadnja vez S^M zemljo in med nami — na parniku, kj^H kmalu odplul /. nami daleč. daleč...^H Sirena zatuli. verige zarožljajo, g<^H zaigra in mj se počasi odmikamo iz ^H stanišča. Pisana množica nam je nu^^H i rubci v pozdrav. Nekateri so se snJ^H nd vesclja, a večinoma so jokati. — Vo^f hitreje smo se odinikali. Množica je v^^| kala. mi smo odzdravljali. Jok se je g^H [egai dalcč naokcli. Ne morete si nu^^f kako mi jc bilo težko. PoČasi nam j4^H ginjai New Y