GRADDEIM VESTN IH
LETO XVI NOVEMBER 1967 ŠTEVILKA 11
SPLOSNA VODNA SKUPNOST DRAVA-MURA, MARIBOR: REGULACIJA DRAVE V LOKI
V S E B I N A
Lojze Blenkuš, dipl. inž.: Vodno gospodarstvo v Sloveniji 
— danes in j u t r i .................................................................
F ranc Lah, dipl. inž.: Deset le t splošnih vodnih skup­
nosti v  SR S lo v e n ij i .............................................................
Boris Delak, dipl. inž.: Zavod za  vodno gospodarstvo SRS 
in njegovo mesto v vodnem  gospodarstvu Slovenije
Jože P in tar, dipl. inž.: Pom en u re ja n ja  hudournikov v 
SR S lo v e n ij i ............................................................................
M ilovan Goljevšček, prof. dr. inž.: Vodogradbeni labora­
torij kot znanstvena ustanova za raziskave v  vod­
nem  g o spodarstvu ..................................................................
Jože Kolar, dipl. inž.: G radnja instalacijskega kolektor j a 
v  L j u b l j a n i ............................................................................
Vesti iz ZGIT
V. M arinko: D ruštvene n o v i c e ............................................
Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstruk­
cij v Ljubljani
B. F.: Inform acija o dejavnosti in  sto ritvah  ZRMK III .
L. B lenkuš: Hydro technical economy in  Slovenia
205 — today and tom orrow
F. Lah: Ten years activity  of the general hydro- 
207 technical com m unities in Slovenia
B. Delak: Institu te  for hydro-technical economy 
213 of Slovenia
J. P in tar: Im portance of regulation of m ountain 
215 to rren ts in S lovenia
M. Goljevšček: H ydraulic laboratory as a  scienti­
fic institution
218
J. K olar: C onstruction of a installation collector 
220 in  L jub ljana
224
225
Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. Ini.
U redniški odbor: Janko B leiw eis, dipl. inž., Vladimir Čadež, dipl. inž., prof. Bogo Fatur, Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. 
M iloš M arinček, dipl. inž., Maks M egušar, dipl. inž., Dušan R aič, dipl. jurist, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž.
R evijo izdaja Zveza gradbenih in žen irjev  in  tehnikov za S loven ijo , Ljubljana, E rjavčeva 15, te lefon  23-158. Tek. račun pni 
Narodni banki 501-8-114/1. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča-« v  Ljubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina za 
nečlane 15.000 dinarjev. U redništvo in uprava Ljubljana, E rjavčeva 15.
Podjetje za urejanje hudournikov s sedežem v Ljubljani, Tobačna 1 
projektira in izvaja vsa hudourniška ureditvena dela, kakor tudi vegetacijska 
utrjevanja erodiranih površin po najsodobnejših metodah
Proizvaja In dobavlja vse tipe železobetonskih elementov in razne dimenzije 
žičnih mrež tipa „Palvls“
P O D J E T J E  ZA U R E J A N J E  H U D O U R N I K O V
Gorenjska 
vodna skupnost 
Kranj
Izvajamo vsa vodograd- 
bena dela ter ostala dela 
iz področja nizkih gradenj 
solidno in po konkurenč­
nih cenah.
Za naše usluge se pripo­
ročamo !
VESTNIH ŠT. 11 —  LETO XVI —  1967
V o d n o  g o s p o d a r s t v o  v  S l o v e n i j i  - d a n e s  in  j u t r i
DK 351.79:621.22
Osnovna misel, ki je  bila navzoča pri pripravi 
in sprejem anju tem eljnega zakona o vodah (1965), 
je bila, da je voda ekonomska kategorija, da je 
vodno gospodarstvo ena od gospodarskih panog, 
ki je v družbi lahko organizirana tako, kot druge 
gospodarske panoge. Tako je  po določilih omenje­
nega zakona voda eno od sredstev, ki so v druž­
beni lastnini, za katero velja tako kot za druga 
proizvajalna sredstva, da služi za ustvarjan je do­
brin  v obliki, na kateri temelji naš družbeno eko­
nomski sistem. Razlike do drugih gospodarskih 
panog so samo v tem, da nalaga zakon družbi skrb 
za financiranje določenih osnovnih vzdrževalnih 
del, da zbira za to sredstva od uporabnikov in 
onesnaževalcev voda v vodni sklad, da opravlja 
določeno distribucijo uporabe z vodnogospodarski­
mi dovoljenji in  nadzoruje posege v vodo z vodno­
gospodarskimi soglasji, da v določenih zadevah 
sodeluje pri. sam oupravljanju v vodnogospodarskih 
organizacijah; skratka, da je  kvantiteta družbenega 
vm ešavanja v gospodarjenju z vodo bistveno večja 
kot je  kvantiteta vm ešavanja v druge gospodarske 
panoge.
Razpoložljive količine vode ni možno povečati. 
Potrebe po vodi so iz dneva v dan večje. Z veča­
njem  števila uporabnikov vode se bistveno veča 
tud i količina odpadnih voda te r se s tem  zm anj­
šuje uporabna vrednost vode v vodotokih, jezerih, 
podtalnici in  morju. Gospodarski in splošni druž­
beni razvoj je vedno bolj orientiran v neposredno 
bližino vodotokov, jezer ali m orja te r se s tem 
pojavljajo vedno večji problemi v zvezi z nadalj­
njo oskrbo z vodo, varstvom  vode in  varstvom  
pred vodo.
Po drugi strani so rečni tokovi v pretežni m eri 
neurejeni in imajo posebno v Sloveniji velikokrat 
hudourniški značaj. Neprimeren režim odtekanja 
voda s padavinskih področij je vzrok čestih poplav 
in škod, del ravninskih površin je stalno ogrožen 
z odvišnimi površinskimi vodami oziroma visokim 
nivojem podtalne vode te r  se ne m ore uspešno 
izkoriščati v km etijski proizvodnji. Erozijski pro­
cesi, ki so zastopani na velikih površinah, zm anj­
šujejo produktivno sposobnost ogroženega zemlji­
šča te r objektov na njem in ustvarjajo pogoje za 
stihijsko delovanje vode v spodnjih delih hudo­
urniških in  rečnih tokov.
Vodno gospodarstvo, ah  bolje rečeno gospo­
darjenje z vodo moramo zato pojmovati kot smo-
LOJZE BLENKUS, DIPL. INZ.
trno družbeno poseganje v naravni vodni obtok, 
kot trajen  boj s tem  naravnim  dogajanjem in n a ­
ravno silo, kot smotrno terensko in  časovno raz­
porejanje, izkoriščanje in  razdeljevanje vode za 
družbeno najpotrebnejše potrebe, zlasti takrat, ka­
dar je  voda deficitarna. Vodno gospodarstvo pa 
moramo tud i pojmovati kot varstvo vode pred 
neprimernimi in družbeno škodljivimi posegi in 
izkoriščanjem.
Zato z vodo lahko gospodari samo družba kot 
celota. Voda pa je  tudi ekonomski faktor, vendar 
šele takrat, ko se začenja gospodarsko izkoriščati 
kot vodna sila, kot voda za nam akanje, kot voda 
v vodovodu, kot voda, ki opravlja določene pro­
dukcijske procese in  drugo. Prim arno pa je, da je 
voda naravna dobrina — ki ni neomejena — in ki 
je neobhodna za življenje človeka, živali in rastlin, 
in je naravna sila, ki ogroža življenje ljudi, žival­
stva in rastlinstva.
Ko ocenjujemo položaj vodnega gospodarstva 
v Sloveniji, upoštevajoč zgoraj navedeno, lahko 
ugotovimo, da je to na nezavidljivi višini. Interes 
družbe v preteklosti lahko karakteriziram o z vrsto 
reorganizacij, ki brez dvoma niso razčistile in osvo­
jile osnovnega koncepta pojmovanja vodnega go­
spodarstva. Tako je interes družbe v zadnjih letih 
celo izgubljal na že tako skromni višini. S tem 
v zvezi se je tudi vloga družbe v vodnem gospo­
darstvu vedno bolj usm erjala na iskanje najbolj 
čistih ekonomskih faktorjev in pogojev delovanja. 
Poleg dokaj neurejenih strug naših vodotokov, 
stalnega zasipavanja s prodom in dviganja dna 
strug in drugo, kar v dani situaciji ocenjevanja 
lahko vzamemo kot sekundarno dejstvo, pa je od­
nos naše družbe, posebno še gospodarstva, do vode 
kot naravne dobrine vse prej kot zadovoljiv. Samo 
poglejmo, kaj vse mora danes prevzeti voda kot 
množični bazen odpadnih snovi vseh vrst, od ži­
vilske industrije preko fekalnih vod do kemične 
in druge težke industrije.
Ne zapostavljam problemov, k i jih  iz leta v 
leto prinašajo neurejeni vodotoki, hudourniki, ero­
zije in  plazovi. K ljub stalnemu pom anjkanju m a­
terialne osnove za intenzivnejše reševanje teh pro­
blemov pa smo v naši miselnosti, posebno še tam, 
k jer so interesi neposredni, le uspeh v  precejšnji 
m eri zagotoviti širši interes te r soodgovornost za 
reševanje. Na tem  področju delovanja vodnega go­
spodarstva se interesi in delo posameznikov, posa­
meznih delovnih organizacij in družbe prepletajo 
in ustvarjajo  vendarle pogoje za uspešnejše reše­
vanje obrambe pred vodno stihijo. Z ureditvijo še 
nekaterih odprtih vprašanj, kot so: ureditev ma­
terialne osnove tako, da bi izključili ekonomsko 
kategorijo (ki je tu brez dvoma ne more biti) in 
poudarili družbeno obveznost, ki je  seveda tudi 
obveznost posameznika, nadalje ureditev službe 
tako, da bo izboljšana vzdrževalna služba urejenih 
in neurejenih vodotokov v gorskem in ravninskem 
delu, bi po mojem m nenju bila dana tudi za per­
spektivo ustrezna organizacija reševanja vprašanj 
varstva pred vodami.
Vse drugače pa je stanje pri obravnavanju 
vode kot naravne dobrine. Namesto smotrnega 
družbenega poseganja v naravni vodni obtok lahko 
v marsičem govorimo o nesm otrnem  poseganju. 
Navedel sem že, da predstavlja vodni rezervoar 
v vseh svojih oblikah največjo naravno greznico. 
Ob 1,600.000 prebivalcih in današnji stopnji gospo­
darske proizvodnje so naše vode tako onesnažene, 
kot da bi živelo v Sloveniji 7,000.000 prebivalcev. 
Postavlja se vprašanje, kaj bo v prihodnjih deset­
letjih p ri sedanji rasti družbenega razvoja. Spom­
nimo se naših voda pred nekai desetletji — in 
kakšne so danes.
Le približno polovica prebivalstva Slovenije se 
oskrbuje s pitno vodo iz vodovodov. Koncentracija 
prebivalstva v urbanih naseljih raste. V prihod­
njih 30 letih se predvideva, da se bo urbanizacija 
podvojila. Ravno tako se v  tem  obdobju predvi­
deva, da bo vzporedno s standardom  narastla po­
raba vode po prebivalcu za trik rat. Tako bomo čez 
30 let porabili že nad 50:0/o razpoložljive m ini­
malne vode v Sloveniji ne glede na  to, ali je  da­
nes čista ali onesnažena. Vse to  pa  n i dovolj pre­
pričljivo, da ne bi m im o opazovali ne samo one­
snaževanja naših površinskih vodotokov, temveč,
L. Blenkuš:
The hydrotechnical economy, o r  better, economy 
w ith w ate r should be considered as a  reasonable in ­
tervention of m an in  the na tu ra l circulation  of w ater, 
as perm anen t struggle w ith  na tu ra l forces, as reasonable 
utilisation and  distribution of w ate r in o rder to  m eet 
the most necessary needs of the society, particularly  
in  the case of w ater shortage. The hydrotechnical eco­
k ar je  še bolj pereče, zalog podtalne vode, ki je 
najbolj iskana za oskrbo prebivalstva. Ob takem  
stan ju  bo brez dvoma prehrana prebivalstva v  na­
slednjih 1 0 0  letih lažje rešljiv problem, kot oskrba 
z vodo v zadostni količini in neoporečnem stanju.
Interesi uporabe in porabe vode se vedno moč­
neje križajo in postavljajo preko vodnega gospo­
darstva družbo pred odgovorno nalogo, uravnati 
to  na  videz nepremostljivo nasprotje. Vsakemu na­
rodu je  ob vsakem času zato postavljena pomemb­
na naloga, da vodo, ki jo je narava dala na raz­
polago, tako uporablja, da je  iz nje možno poteg­
n iti za skupnost največje koristi sedaj in tudi v 
bodoče. Enostransko izkoriščanje vode do njenega 
popolnega uničenja, kar bi pa prizadelo šele na­
slednje generacije, bi pomenilo nekaj podobnega, 
kot če bi km etijsko zemljo samo izkoriščali za 
pridobivanje dobrin, ne da bi v zemljo tudi vla­
gali. Takih primerov je  še ogromno, čudno pa je 
in obenem v bodoče tudi nevzdržno, da se na pod­
ročju vodnega gospodarstva ne uporabljajo ista 
načela ravnotežja kot v drugih prim erih in pa­
nogah.
Tu stoji naše vodno gospodarstvo in z njim  tudi 
naša družba pred osnovnimi problemi, ki jih m ora 
čim preje rešiti za norm alno delo v bodoče. Ne gre 
toliko za postavitev m aterialne osnove, kot za 
uveljavitev družbenega interesa, ki pa mora biti 
zagotovljen v vsakem posamezniku. S tem bo tudi 
lažje rešljivo vprašanje potrebnih sredstev za po­
stopno reševanje problemov. Le preko družbenega 
interesa, ki je brez dvoma prim arna kategorija, bo 
dana osnova za realizacijo tistih  kategorij vodnega 
gospodarstva, ki v svojem bistvu predstavlja eko­
nomski faktor, ko se voda gospodarsko izkorišča 
kot vodna sila, kot voda za namakanje, kot voda 
v vodovodu in kot voda, ki opravlja določene pro­
dukcijske procese.
nom y can be also understood as a protection of the 
w a te r from  the inappropria te  and  socially harm ful 
in tervention  and exploatation. The article discusses the 
above problem s stressing th e  clain th a t only the entire 
society should deal w ith  th e  w ate r problem'. Our 
hydrotechnical economy is faced now w ith some key 
problem s to be solved as soon as possible.
HYDROTECHNICAL ECONOMY IN SLOVENIA — TODAY AND TOMORROW
S y n o p s i s
Popravek
P ri naslovni sliki v GV št. 8-9/1967 se naslov p ra- D ela izvajal GP TEHNIKA, L ju b ljan a  kot kooperant
vilno glasi: »G radnja skladišča T. I. R. v  Bruxellesu. firm e V an Neck Bruxelles«.
Deset let splošnih vodnih skupnosti v SR Sloveniji
DK 351.79
Voda je pomenila človeku v davnini predvsem 
neogiben prirodni element za življenje samo, po­
trebno hrano pa je pridobival v pokrajinah pred­
vsem ob vodah. Zato je  razumljivo, da so se ljud­
stva že od nekdaj naseljevala v dolinah vzdolž rek 
in morij. S časom je kultura, civilizacija, porast 
prebivalstva in še vrsta  dejavnikov narekovala 
človeku tesnejši odnos do vode kot naravne dobri­
ne, saj je že postala zastran svojih posebnih last­
nosti neprecenljive vrednosti. Razen fiziološke po­
trebe za življenje je voda postala svoje vrste 
surovina in pomožno sredstvo v proizvodnji raznih 
dobrin.
Nenehen porast prebivalstva v svetu zahteva 
vedno več uporabne vode tako za prehrano kot 
za dvig življenjskega standarda. Prav ta  čas se 
naša republika loteva težke naloge regionalnega 
prostorskega planiranja. Za smotrno naseljevanje 
bo treba m arsikje gospodarsko aktivizirati prostor 
z vodnogospodarskimi ukrepi. Zaradi intenzivira­
n ja  km etijstva bo treba slej ko prej usposobiti za 
rodnost nove površine z osuševanjem in nam aka­
njem. Nagel razvoj gospodarstva, zlasti industrije, 
zahteva vedno več energije. Z njeno proizvodnjo 
bo še precej časa aktualna gradnja novih h id ro ­
elektrarn, ki nam proizvajajo naj cenejšo energijo.
Interesentov za vodo je vsak dan več. Potrebe 
rastejo tako po količini kot po kakovosti. Odvis­
nost človeka od vode postaja vse občutljivejša, da 
jo sm atram o že kot univerzalno dobrino. Zmotno 
pa je prepričanje, da je naravne uporabne vode 
na pretek. V industrijsko zelo razvitih deželah se 
že kaže občutno pom anjkanje uporabnih vodnih 
zalog, kar jih ovira ali jim  celo preprečuje nadalj­
nji razvoj industrije. 2 e danes dovajajo vodo m ar- 
sikod več sto kilometrov daleč na kraj  uporabe.
Sl. 1. Poplave ob Vipavi 28. 9. 1965. V Bukovici ob cesti proti 
B iljani
FRANC LAH, DIPL. INŽ.
Po vsem svetu se znanstveniki ubadajo z raziska­
vami kako na naj cenejši način pridobivati pitno 
vodo iz morja.
Med vzroke pom anjkanja prirodne vode šte­
jemo tudi brezčutno onečedenje voda z mestnimi, 
še bolj pa z industrijskim i odpadnimi vodami, kjer 
le-te onemogočajo večkratno uporabo iste vode. 
Razen tega ogrožajo onesnažene vode zdravje lju ­
di, uničujejo vodno favno in  floro, ovirajo razvoj 
turizma, ki je tesno povezan z vodo kot rekreacij­
skim sredstvom, skratka, taka voda kvari sicer še 
tako ugodne pogoje za procvit in ku lturo  sleher­
nega naroda.
Voda pa za človeka ni samo nepogrešljiva, saj 
je zanj lahko celo pogubna. Znane so češče popla­
ve, saj povzročajo samo v Sloveniji poprečno 18 
milijonov N din škode na leto, od tega samo v Ce­
lju 6  milijonov. Razen češčih izgub človeških živ­
ljenj so povzročile izredne poplave samo v letih 
1964-65 škode v višini 343 milijonov N dinarjev.
Senčna stran  površinskih voda je tudi njihova 
erozivna moč, ki se odraža predvsem v višjih 
pokrajinskih legah. Obseg hudoum ištva se bo ob­
ravnaval posebej.
Čezmerna moča onemogoča intenzivno izrabo 
v Sloveniji dobrih 110.000 ha zemljišč za km etij­
ske namene. 63.000 ha bo treba najprej zavarovati 
pred poplavami, ostala pa le odvodnjavati.
Čeprav so v Sloveniji melioracije z osuševa­
njem aktualnejše, bo vendar treba velike kom­
plekse tudi nam akati. Po dosedanjih študijah je 
takih zemljišč kar 8 6 . 0 0 0  ha, bržčas jih bo pa še 
več, ker ne bomo mogli dobro voditi km etijstva 
vse dotlej, dokler bo odvisno od razporeda padavin 
v dobi rasti. Za nam akanje se bo porabilo 74 ms 
vode na sek., ki se ne bo več vrnila v vodne to­
kove.
Dokaj pom anjkljiva je pri nas preskrba pre­
bivalcev s pitno vodo z vodovodnimi napravami. 
Le 750.000 ljudi zalagajo s pitno vodo vodovodi, 
ostali uporabljajo kapnice ali pa zajem ajo vodo iz 
vodnjakov ali celo iz potočnih strug.
V svetovnem merilu se poraba pitne vode po­
dvoji vsakih 15 let, kar opažamo tud i pri nas. 
Domnevamo, da bo v Sloveniji porastla potreba 
po pitni vodi v prihodnjih 30 letih celo na 6 -kratno 
današnjo količino, ki znaša 8,7 m3  na sek. Potem­
takem  bomo porabili tak ra t več kot polovico vse 
vode, ki se odteka iz Slovenije ob večji suši.
Naša industrija  potrebuje v konicah do 15 m a 
na sekundo tehnološke vode, ki se zvečine vrača v 
vodne toke močno onesnažena. Če bi zgostili vse 
odpadne snovi do suhe substance, bi je bilo vsako 
uro že danes 54 ton. Težnji tekočih voda po pri- 
rodnem čiščenju navkljub, imamo v Sloveniji dalj-
Sl. 2. Regulacija Save B o­
hinjke pri Brodu (1963)
še odseke vodotokov, ki so m rtvi za favno in floro 
in tudi voda ni več uporabljiva za naslednje inte­
resente. Prave kloake so: Meža, Mura, Voglajna, 
Paka, Sava (Moste in Brežice). S krajn i čas je, da 
se resno lotimo čiščenja odpadnih voda. Nevarnost 
namreč obstaja, da nam odpadne vode zastrupijo 
še razpoložljive zaloge talne vode in  obalno morje. 
Pred to nevarnostjo nam ne kaže zapirati oči.
Močno smo zaostali nadalje p ri odvajanju fe­
kalnih voda s kanalizacijo. Sodimo, da im a v Slo­
veniji kanalizacijo le 37 fl/o naselij z več kot 100 
prebivalci. Zaradi nenehnega doseljevanja prebi­
valcev v  strjena naselja postaja vprašanje kana­
lizacij vedno bolj pereče.
Z navedeno problematiko smo hoteli prikazati, 
da gospodarjenje z vodo ne m ore biti več domena
Sl. 3. R egulacija Jezernice na Zg. Jezerskem  (1964—1967)
posameznikov in da je  že postalo naloga širše 
družbe. Nekoč so urejali hidrotehnične zadeve le 
bolj formalno državni organi, ponekod direkcije 
voda in  pod. Le regulacije rek so se financirale iz 
državnih proračunov. Za melioracije so obstajale 
določene zadruge. Organa, ki bi pa z vodo tudi 
gospodaril, ni bilo, ker pač še ni bilo potrebe.
Po osvoboditvi smo iskali razne oblike vodno­
gospodarske službe. Spočetka se je ustanovil hi- 
drotehnični odsek pri m inistrstvu za gradnje v 
Ljubljani s terenskim i upravam i. Nato je nekaj 
časa poslovala republiška uprava za melioracije. 
Leta 1950 se je ustanovil Komite za vodno gospo­
darstvo, ki se je kasneje reorganiziral v Glavno 
upravo za vodno gospodarstvo, nato v Upravo za 
vodno gospodarstvo, ki pa je  prešla leta 1960 v 
pristojnost Republiškega sekretariata za km etij­
stvo in gozdarstvo, v tem  ko se je ustanovil Re­
publiški zavod za vodno gospodarstvo z nalogami 
študijsko-raziskovalne dejavnosti. V tej dobi so se 
dela financirala iz republiškega proračuna, kasne­
je pa iz republiškega, delno pa iz zveznega vodne­
ga sklada. Republiški vodni sklad so končno uk i­
nili s priporočilom, da naj skrbe za vodnogospo­
darsko dejavnost okraji. M edtem pa se je  že pora­
jala nova organizacija vodnogospodarske službe.
Vzbudila se je zavest, da je  treba vodo glede 
na n jene specifične lastnosti in glede na njeno vse­
stransko uporabnost obravnavati z najširšega 
aspekta. Borba proti škodljivemu delovanju vode, 
po drugi strani pa težnja po ustvaritvi optimalnih 
pogojev za njeno porabo sta narekovala ustano­
vitev posebnih vodnogospodarskih organizacij. Na­
loga teh naj bi bila uskladiti potrebe in koristi 
različnih interesentov ko t so: kmetijstvo, indu­
strija, urbanizacija, komunala, promet, zdravstvo, 
rekreacija, energetika itd. na osnovi ustreznih š tu ­
dij in s pogledom na perspektivni razvoj celotnega 
našega gospodarstva. Proces deetatizacije in uva­
jan je  delavskega sam oupravljanja sta potrebo po 
reorganizaciji le podkrepila.
Temelje za reorganizacijo vodnogospodarske 
službe je postavila zvezna uredba o vodnih skup­
nostih. Te so se začele ustanavljati okrog leta 1957. 
Bile so obvezne organizacije na zadružnih načelih, 
katerih  naloga je bila obramba pred škodljivim 
delovanjem vode ali pa za skupno uporabo vode. 
Njihova značilnost je  bila, da so se ustanovile pra­
viloma po povodjih, ne glede na meje družbeno­
političnih skupnosti, k ar je  razumljivo, saj se lah­
ko obravnava vodni režim enovito le po porečjih. 
Člani vodnih skupnosti so bile predvsem gospo­
darske organizacije, zadruge, ustanove in ljudski 
odbori. Najvišji organ je bil občni zbor, ki je  spre­
jem al letni plan, odobraval ga je pa pristojni 
okrajni ljudski odbor.
Dejavnost teh vodnih skupnosti se je finan­
cirala iz vodnih prispevkov njenih članov. Višino 
je odmerjal občni zbor glede na bruto dohodke 
organizacij, kasneje pa glede na obseg branjenih 
površin in pa glede na stopnjo onesnaženja z in­
dustrijskim i vodami.
V kratki dobi so se ustanovile vodne skup­
nosti prek vse republike, skupno 1 1  po številu in 
sicer: Koper, Savinja, Drava, Mura, Obsoteljska, 
Boben-Brnica, Trboveljščica, Gorenjske, Dolenjske, 
Soče in za Ljubljanski okraj. Ob ustanovitvi teh 
skupnosti je obstajalo še 19 melioracijskih organi­
zacij, ki so upravljale določene melioracijske si­
steme. Te so se s časom razformirale in so se že 
vključile v današnje vodne skupnosti.
Spočetka so vodne skupnosti predvsem le zbi­
rale vodne prispevke po letnih planih, dela so pa 
izvajala razna gradbena podjetja. Bile so torej ne­
kako distributivne, ker same še niso bile zadosti 
opremljene s potrebno mehanizacijo, niti s strokov-
Sl. 4. Koper — gradnja škocjanske zapore. Zapora bo om ogo­
čila pridobitev 200 ha novih površin za koprsko pristanišče
nimi kadri. Postopno so organizirale lastno opera­
tivno službo in ustanovile projektivne enote za 
svoje potrebe. Le obširnejše študije so naročale 
predvsem pri Zavodu za vodno gospodarstvo SRS 
in Projektu nizke zgradbe.
Vodni prispevki so se postopoma vsako leto 
višali in so dosegli leta 1965 okrog 3 milijarde 
starih dinarjev.
V ostalih republikah je bila vodnogospodarska 
služba organizirana različno, zvečine so še poslo­
vale uprave. S časom pa je postala organizacija v 
Sloveniji vse bolj privlačna, zlasti po sprejetju 
nove ustave. Končno je vznikla težnja, da se orga­
nizira ta  služba kolikor moč enotno za vso fede­
racijo. Tako je  bdi sprejet leta 1965 tem eljni zakon 
o vodah, ki je postavil tem eljna načela vodnega 
prava, določil modus za ustanovitev vodnogospo­
darskih organizacij in način financiranja vodnogo­
spodarske dejavnosti, ki naj velja za vso deželo.
Sl. 5. Regulacija Savinje in 
Ložnice v Celju. Ureditev  
celjskega hidrosistem a je 
osnovni pogoj za razvoj Ce­
lja. Savinja regulirana 8 km, 
Voglajna 5 km, Ložnica 1 km 
— se nadaljuje
Sl. 6. Savski nasip (3880 m) Čatež—Podgračeno. Nasip varuje 
pred poplavam i 400 ha površin ob Čateških Toplicah
Temeljni zakon o vodah omogoča, da ustano­
vijo republike Splošne vodne skupnosti, katerih 
osnovna dejavnost je vzdrževanje, rekonstrukcija 
in gradnja vodnogospodarskih objektov. Finančna 
sredstva za vzdrževanje in rekonstrukcijo varstve­
nih objektov oskrbijo družbeno-politične skupno­
sti in sicer iz vodnih prispevkov, ki jih plačujejo 
delovne organizacije, pravilom a pa vsi, ki kakor­
koli uporabljajo  vodo ali povzročajo odpadne vode 
in jih odvajajo v vodne toke. Natančnejše predpise 
določajo republiški zakoni za vsako leto posebej
Sl. 7. Strojni izkop vodovodnega jarka pri rekonstrukciji celj­
skega vodovoda (1965)
na osnovi letnega plana, ki ga odobri Ljudska 
skupščina. Vodni prispevki se stekajo v republiški 
vodni sklad.
Temeljni zakon o vodah dovoljuje, da se usta­
novijo tudi vodnogospodarska podjetja s specifično 
nalogo določenega obsega (melioracije, vodovodi, 
nam akanje itd.).
Takoj po sprejetju republiškega zakona o vo­
dah leta 1966 so se tak ra tne  vodne skupnosti re ­
organizirale v Splošne vodne skupnosti in sicer: 
Drava-M ura s sedežem v M ariboru, Savinja v Ce­
lju, Dolenjske v Novem mestu, Ljubljanica-Sava 
v Ljubljani, Gorenjske v K ranju, Soče v Novi Go­
rici in  Primorske v Kopru. Ostale so se ob tej 
reorganizaciji razšle in se vključile v nove.
Splošne vodne skupnosti so delovne organiza­
cije posebnega družbenega pomena. Upravljajo, 
vzdržujejo, rekonstruirajo in  gradijo vodnogospo­
darske varstvene in posebne objekte. Izvajajo 
ukrepe za varovanje vodnega režima in bdijo nad 
gospodarjenjem z vodo nasploh. Proučujejo, ana­
lizirajo in dajejo smernice za sm otrno uporabo 
vode in  varujejo njeno kakovost ali vsaj predla­
gajo ukrepe za varstvo kakovosti voda. Javne služ­
be sicer ne opravljajo, so pa vendar v nepogreš­
ljivo oporo vodnogospodarskim upravnim  organom 
pri izdajanju vodnogospodarskih soglasij in  dovo­
ljenj, saj ti organi zvečine nim ajo za to službo 
potrebnega strokovnega osebja. Nadalje sodelujejo 
aktivno pri regionalnem prostorskem planiranju, 
pri izdelavi urbanističnih načrtov in pri lokacijah 
objektov, ki bi utegnili kvarno vplivati na vodni 
režim  ali pa zaradi varnosti objekta samega pred 
vodno stihijo. Rečna nadzorstva pri vodnih skup­
nostih obveščajo o kvarnih spremembah, zlasti po 
visokih vodah.
Zakonski predpisi omogočajo, da se na dolo­
čenih površinah ustanovi »melioracijsko območje«. 
Uporabniki takega hidrosistem a so dolžni plače­
vati področni vodni skupnosti, k i je  s pogodbo 
prevzela tak sistem v upravljanje, določeno od­
škodnino glede na koristi, k i jih  im ajo od hidro­
sistema. Meje takega območja določa občinska 
skupščina, višino odškodnine pa določata enako­
pravno skupščina in  delavski svet vodne skupno­
sti. Z odškodninami se k rije jo  stroški vzdrževanja 
in rekonstrukcije sistema. Takih melioracijskih 
območij je ustanovljenih že več. Omeniti pa je 
treba, da prihajajo interesenti sami vedno bolj do 
spoznanja, da je upravljanje hidrosistemov po tej 
poti zelo uspešno.
Vodni skupnosti se lahko izročijo še drugi po­
sebni vodnogospodarski objekti (vodovodi, nam a­
kalne naprave, naprave za čiščenje odpadnih voda, 
plovni kanali) kot osnovno sredstvo s pogojem, da 
plačujejo uporabniki teh naprav  določeno odškod­
nino za vzdrževanje ali m orebitno gradnjo dodat­
nih naprav.
Vodne skupnosti poslujejo po načelih delav­
skega sam oupravljanja. Razen delavskega sveta je 
organ tud i skupščina, ki jo sestavljajo delegati iz
Sl. 8. A kum ulacija na 
pritoku Badaševice pri 
Kopru prostornine 30P 
tisoč  m 3 — pogled na 
zem eljsko pregradko z 
izpustom  in  prelivnim  
objektom
vrst obveznikov plačevanja vodnih prispevkov in 
odškodnin.
Navedli smo osnovne naloge, ki jih opravljajo 
vodne skupnosti. Navedimo še nekaj podatkov o 
njihovem udejstvovanju 1 0 -letnega obstoja.
Omenili smo, da vodne skupnosti upravljajo 
iz vzdržujejo zgrajene varstvene objekte (reguli­
rane reke in potoke, jezove in pragove, visokovodne 
nasipe, zgradbe za zavarovanje rečnih bregov itd.). 
Nabavna vrednost teh objektov znaša skupno 1,25 
m ilijarde N dinarjev od tega hudourniški objekti 
162,26 milijonov N dinarjev. Dejanska vrednost je 
znašala ob k ra ju  lanskega leta 912 milijonov N 
dinarjev. Za redno vzdrževanje teh objektov se 
porabi v zadnjem času vsako leta 2 do 3 °/o vred­
nosti. Tem delom se posveča velika skrb, k er bi 
sicer propadli še tako solidno zgrajeni objekti, ker 
so nenehno izpostavljeni vodni razdiralni sili.
V zadnjih letih so se izvedle dokaj razsežne 
regulacije rek in  potokov. Sistematičnih in  delnih 
regulacij so vodne skupnosti opravile po dolžini
147,1 km. Večja dela so se izvajala na hidrosistem u 
v Celju z regulacijo Savinje, Voglajne in Ložnice, 
na Pesnici, Nadiži in Soči, Savi v Kranju, na M ir­
ni, visokovodni nasip ob Savi v Čatežu, in  vzdolž 
Mure. S temi ukrepi so se znatno zmanjšale po­
plave, zavarovale obrežne kmetijske in m estne po­
vršine, kar je m arsikje ustvarilo pogoje za nemo­
ten razvoj naselij in industrije.
Z osuševalnimi posegi se je pridobilo 17.600 
hektarov visok orodnih zemljišč, za kar je  bilo tre ­
ba izkopati 263 km  odvodnih jarkov. Položile so se 
razsežne cevne drenaže, često kom binirane s krtič- 
no. Niso še na voljo podatki o rentabilnosti teh
vlaganj, sodimo pa, da se poplačajo v 8  do 1 0  
letih.
Za preskrbo s pitno in industrijsko vodo so 
vodne skupnosti zgradile vodovode v  dolžini 78 km 
s številnimi rezervoarji in črpalnimi napravami. 
Kanalskih cevi se je  v naseljih položilo v dolžini 
8  km.
Mimo Podjetja za urejanje hudournikov — o 
tem  je posebno poglavje — so vodne skupnosti 
uredile hudournike v dolžini dobrih 1 0  km.
P ri Kopru se je zgradila nasuta pregradba 
v Vanganelu te r se je tako ustvarila akumulacija 
za 302.000 m 3 vode. Dve podobni akumulaciji za 
okrog 300.000 m 3 vode sta se zgradili še v Pomurju 
in sicer na Bukovnici pri Dobrovniku te r na Bla­
gušu pri Vidmu ob Ščavnici. S takim i zadrževalniki 
visokih vod se zmanjšujejo poplave, voda pa se 
s pridom uporablja za nam akanje v  kmetijstvu.
Sl. 9. Urejevalna dela na Soči pri Čezsoči (1958). Vegetativne 
prečne zgradbe bodo pospešile kolm acijo starega rokava
V Kopru se je uredila tudi morska obala v 
dolžini 150 m etrov in usposobila za potrebe pri­
stanišča. S prim erno ureditvijo obale se je pri­
dobilo 8  ha morske plaže.
Kajpak ni moč našteti številnih posegov, s 
katerimi se ureja vodni režim, in drugih ukrepov 
zastran lažje in boljše uporabe vode. Med drugim 
so bile vodne skupnosti v izdatno pomoč g rad i­
teljem hidroelektrarn in pri zavarovanju številnih 
objektov pred vodno stihijo.
Veliko skrb so vodne skupnosti posvetile um ­
nemu izkoriščanju vodnih zemljišč. To so obvodne 
površine, ki se smejo zaradi preplavljenja km etij­
sko izkoriščati le ob določenih pogojih, ne morejo 
se namreč obdelovati. Izkušnje v  zadnjih letih so 
pokazale, da je na takih zemljiščih možno gojiti 
hitro rastoče listavce, zlasti topole. Celjski vodni 
skupnosti je uspelo vzgojiti v lastni drevesnici po­
sebno sorto topolov. Močno razvejan koreninski 
sistem varu je  zemljo pred erozijo, po drugi strani 
pa se tako pridobiva les, ki postaja vse bolj dra­
gocena surovina. Selekcionirana zvrst topolov iz­
redno dobro uspeva že na količkaj rodovitni zemlji, 
seveda ob prim erni negi. S trokovnjaki so izraču­
nali, da bi kazalo zasaditi topole v  Sloveniji na
2 0 . 0 0 0  ha vodnih zemljišč in ob bregovih rek in 
potokov v dolžini kakih 7700 km  te r  ob 800 km 
dolgih um etnih kanalih. Vsega bi bilo možno zasa­
diti okrog 5,6 milijona dreves, k a r bi dalo po 15 
letih rasti blizu 746.000 m 3 topolovine vsako leto 
ob rednem obnavljanju nasadov. Cenijo, da bi zna­
šal čisti letni dohodek kar 47 milijonov N dinarjev. 
Izbrana sorta topola ni piram idalne oblike in  je 
široko krošnjata in zato ne bo kvarila prirodne 
lepote naše pokrajine. Dosedaj so vodne skupnosti 
posadile 142.000 topolov. Z novimi drevesnicami bo 
možno sajenje močno pospešiti.
Vse vodne skupnosti so se vključile v organi­
zacijo za obrambo pred elem entarnim i nesrečami, 
zlasti če preti nevarnost poplav. T akrat prične po­
slovati posebna služba, ki se poveže s področnimi
občinskimi štabi, katerim  daje prognoze o more­
bitnem  naraščanju nevarnosti poplav. Med poplavo 
sodelujejo vodne skupnosti tud i operativno in in­
tervenirajo z vso svojo zmogljivostjo.
Splošna ugtovitev je, da so se vodne skupno­
sti v tej obliki organizacijsko dobro utrdile. Razpo­
lagajo z zadostnim številom strokovnega kadra, ki 
ga m orajo same vzgajati, ker se študentje na fa­
kultetah  izogibajo hidrotehnične stroke zastran 
dosedanjih skoraj neprekinjenih reorganizacij vod­
nogospodarske službe. Hidrotehnična stroka pa po­
trebuje ljudi, ki se ji posvetijo s posebno vnemo, 
saj zahteva sleherni načrt svojsko rešitev, ker 
obravnava vodo — dinamično tvar. Še več. Dober 
hidrotehnik se m ora leta in leta ukvarjati s spe­
cifičnostjo določene reke, preden spozna njen ka­
rakter. Vodne zgradbe so razmeroma drage in je 
zato treba dobro preteh tati preden se odločimo za 
določen tip varstvene zgradbe.
Vodne skupnosti so danes tudi v pogledu m e­
hanizacije sposobne izvajati razen vzdrževalnih del 
še vse vrste regulacij, melioracij, vodnih akum u­
lacij in  drugih vodnogospodarskih objektov.
Tu ni prilika, da bi se lotili vprašanja zadost­
nega financiranja vodnogospodarske dejavnosti v 
SR Sloveniji. Omenimo naj le, da bi potrebovali 
vsako leto vsaj 60 m ilijonov N din za vzdrževanje 
te r za investicije v varstvene objekte. Danes zbere 
republiški vodni sklad vsega komaj 35 milijonov 
N din, ki se pa delno' porabijo tudi za študije. Če bi 
hoteli dohiteti dežele z urejenim i vodami, bi mo­
rali gornji znesek bistveno povečati. Res je, da 
vlaganja v gradnjo vodnogospodarskih objektov 
ne moremo prim erjati z vlaganji v produktivno 
industrijo  glede rentabilnosti, vendar pa se njihova 
pozitivna gospodarnost izraža v prihrankih na 
škodi, ki jo povzročajo poplave, v pridobivanju 
novih zazidalnih in km etijskih površin, v hidro- 
energetiki, v turizmu, zdravju in navsezadnje tudi 
v civilizaciji in kulturi.
F. Lah:
TEN YEARS ACTIVITY OF THE GENERAL HYDROTECHNICAL COMMUNITIES 
IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA
S y n o p s i s
Ever increasing num ber of the people in the world 
dem ands m ore and m ore of useful w a te r to m eet the 
needs of foodsupply and higher life standard . In in­
dustrial w ell developed countries a serious shortage 
of the useful w ater is noticeable. T he artic le  deals 
w ith  the m odern policy of the w ate r economy abroad 
and in th is  country. It presents some d a ta  on potable 
w ater consuption and requirem ents fo r th e  industria l 
w ater. In  addition, the problem s of disposal of w aste 
w ater and am eliorations are considered. In  order to 
solve these problem s a num ber of various form s of
hydrotechnical services has been organized in this 
country afte r the W orld W ar II. Many hydro-econo­
m ical com m unities sprang up so th a t in Slovenia there 
w ere 11 of them  in 1957. In  1965 a general law on 
w ater has been adopted. I t com prises the principles 
of the  w ate r law, regulations concerning the establish­
m ent of new  hydrotechnical com m unities and p re­
scriptions on how to furn ish  the  hydrotechnical activity 
w ith  the  finance. The au thor finally  reports on how 
the principles of the  law  are in troduced in  the every 
day practice on the te rrito ry  of Slovenia.
Zavod za vodno gospodarstvo SRS
in njegovo mesto v vodnem gospodarstvu Slovenije
DK 727.5:351.79
Naloge Zavoda kot republiškega strokovnega 
upravnega organa so določene z zakonom o Zavo­
du za vodno gospodarstvo SR Slovenije. V okviru 
tega zakona je Zavod zadolžen: da spremlja razvoj 
vodnega gospodarstva te r pripravlja osnove za 
planiranje, da izdeluje vodnogospodarske osnove 
te r pripravlja gradivo za izdajo soglasij in vodno­
gospodarskih dovoljenj, da skrbi za raziskave 
kvalitete voda, da vodi osrednjo vodno knjigo ter 
katastre  vodnih ureditev in da upravlja še druge 
strokovne naloge, med drugim tudi za potrebe 
m ednarodne službe.
Med gornjimi nalogami sta brez dvoma naj­
bolj pomembni in najbolj odgovorni izdelava vod­
nogospodarskih osnov te r skrb za specialne raz­
iskave kvalitete voda, ki so potrebne za ukrepe v 
zvezi z varstvom voda. P ri vodnogospodarskih 
osnovah gre za reševanje problematike s področja 
vodnega gospodarstva v širšem merilu, torej načrt, 
gospodarjenja z vodo, kar je gotovo bistvene važ­
nosti za razvoj določenega območja.
Pri proučevanju potrebnih ukrepov za zaščito 
kvalitete voda se iščejo pota in načini, da se za 
življenje in gospodarstvo zagotovi zadostna koli­
čina stalno razpoložljive čiste ali vsaj uporabne 
vode. S postopno kvalitetno in kvantitetno spre­
membo družbene in gospodarske struk ture našega 
življenjskega prostora se nalagajo površinskim 
vodam in podtalnici naloge, ki jih je nujno po­
trebno urejevati z zaščitenimi ukrepi. Tako na­
rašča kakovostna in  količinska potreba po pitni 
vodi, za katero je podtalnica malokje še na raz­
polago v ustreznih količinah in kakovosti, tako da 
prehajam o že na zajetje površinskih vod.
Vsaka uporaba vode im a v modernem gospo­
darstvu za posledico večje ali manjše onesnaženje 
vodotokov, ogroža pa tud i podtalnico. P ri tem  se 
zm anjšuje in celo uničuje prirodna sposobnost vo­
de, da se sama očisti. Za sodobno vodno gospo­
darstvo je zato zaščita prirodnih vodnih virov 
osnovna naloga in predstavlja neizčrpen v ir za 
proučevanje metod in sredstev za uspešno zaščito 
tako količine kakor tudi kakovosti površinskih vo­
da in podtalnice.
Zlasti presoja zmogljivosti samočistilne spo­
sobnosti naših voda glede na priliv vse večjega 
brem ena onesnaženja zahteva nenehno kontrolo 
kakovosti in kategorizacijo vodotokov glede na 
dopustno mero onesnaženja po odpadnih vodah. 
Cesar ne zmore priroda vodotoka, je potrebno do­
polniti z ustreznimi vodnogospodarskimi ukrepi. 
Zato tem elji delo Zavoda za vodno gospodarstvo 
p ri proučevanju ukrepov za zaščito kakavosti voda 
na znanstvenih in  praktičnih izkušnjah v  gospodar-
BORIS DELAK, DIPL. INŽ.
sko bolj razvitih državah. P ri tem skuša pa tudi 
z lastnim izkustvom prilagoditi zaščito voda stro­
kovni in zlasti gospodarski zmogljivosti naše druž­
be, ne da bi pri tem odstopal od načela rigorozne 
zaščite voda.
V okviru omenjenih, pa tudi drugih nebistve­
no manj pomembnih nalog je  Zavod od ustano­
vitve leta 1960 do danes med drugim  izdelal osnut­
ke vodnogospodarskih osnov porečja Savinje, Sotle 
in Soče. V zadnjem času sodeluje tudi pri izdelavi 
vodnogospodarske osnove za integralno ureditev 
celotne Save, te r pri vodnogospodarski osnovi za 
Jugoslavijo. Ker dosedanje vodnogospodarske osno­
ve niso bile izdelane po neki enotni metodologiji, 
je Zavod z ozirom na določilo 4. čl. zakona o vodah 
SRS tudi sodeloval pri izdelavi metodologije za iz­
delavo vodnogospodarskih osnov. Aktivno je  Zavod 
sodeloval tud i pri izdelavi vodno gospodarske re­
šitve za ureditev Barja, Cerkniškega polja, Pesniške 
in Vipavske doline. Sodeloval je  p ri študijah in 
izvedbi sanacije Blejskega jezera te r pri sestavku 
splošno inform ativne narave za plovno zvezo Po- 
donavj e—J adr an.
Na področju zaščite kvalitete voda je  Zavod 
v letu 1964 organiziral posvetovanje o stanju in 
zaščiti kvalitete voda v SR Sloveniji, da bi s tem 
javnost seznanil z nevarnostjo', k i jo prinašajo 
onesnažene, m rtve in  zastrupljene vode. Poleg te­
ga je Zavod vodil m eritve in kemične te r biološke 
analize vzorcev reke Mure in Drave, deloma tudi 
Save, Savinje in K rke te r morske vode na naj­
bolj eksponiranih mestih v koprskem in piran­
skem zalivu.
Z izidom »Zakona o regionalnem prostorskem 
planiranju« sprejema Zavod še odgovornejše na­
loge. Te bodo zahtevale pospešeno izdelavo vodno­
gospodarskih osnov te r s tem v zvezi izdelavo pred­
logov za zavarovanje območij za določene namen­
ske potrebe vodnega gospodarstva. Treba bo zava­
rovati območja za potrebe varstva pred vodami, 
za potrebe preskrbe z vodo te r za potrebe izkori­
ščanja vode.
Vključitev osnovnih vodnogospodarskih uredi­
tev med osnovne elemente regionalnega prostor­
skega plana SRS pomeni brez dvoma korak naprej 
v prizadevanjih, da se ustvari med kompleksnim 
planiranjem vodnega gospodarstvas in regionalnim 
planiranjem  čvrsta povezava in s tem  red v uprav­
ljanju in distribuciji vode. Sm atram o namreč, da 
bo s sprejetjem  regionalnega plana uzakonjeno 
tudi gospodarjenje z vodo.
Na podlagi drugih osnov regionalnega plana 
bo šele možno ugotoviti količinske in  kakovostne
potrebe po vodi v prostoru. Vodnogospodarske 
osnove bodo pa potem tudi postavile trdne osnove 
za gospodarjenje z vodo v okviru regionalnega pla­
niranja. Da bomo dosegli ta cilj, bo potrebno vodne 
režime še temeljito proučevati. Z izdelanimi vod­
nogospodarskimi osnovami na podlagi teh prouče­
vanj (vodnogospodarski plani) pa bo možno potem 
vode smotrno upravljati. Za ta proučevanja vodne­
ga režima bo potrebno še nešteto raziskav in štu­
dij, ki so glavna naloga Zavoda za vodno gospo­
darstvo SR Slovenije. Organizacija Zavoda bo s 
temi deli v bodoče pretežno angažirana, če naj do 
leta 1970 izdela za regionalni plan vodnogospodar­
ske osnove do take mere, da bodo lahko uzako­
njene in  služile kot okvir zakonodavcu za gospo­
darjenje z vodo.
Te naloge Zavoda zahtevajo tudi angažiranje 
velikega števila strokovnega kadra, predvsem hi- 
d.rotehnične smeri. Zavod m ora zato skrbeti, da se 
bo ta  kader stalno dopolnjeval, ker bo vodnogo­
spodarske osnove treba sprem ljati z ozirom na 
spremembe v elementih, ki sestavljajo vodnogo­
spodarske osnove (naselitev, gospodarstvo vodna 
masa). Zavod je zato tud i organizacija, ki zdru­
žuje, vzgaja in usposablja hidrotehnične kadre za 
bodoča upravljanja z vodo.
B. Delak:
INSTITUTE FOR HYDROTECHNICAL ECONOMY OF SLOVENIA AND ITS POSITION WITHIN 
THE GENERAL HYDROTECHNICAL ECONOMY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA
y n
The tasks of the institu te as a  technical adm ini­
strative body of Slovenia are fixed in  the  sta tu te  of 
its foundation. According to it  the  in stitu te ’s activity 
implies the following: to pursue th e  developm ent of 
the hydrotehnical economy; to  p repare  the m aterial 
for the planning; to conceive the  hydrotechnical-econo- 
nomical principles and prepare th e  m ateria l for the 
delivery of hydrotechnical economical perm issions; to 
take care of the investigations concerning the quality
p s i s
of w ater; to  keep a cen tral book on hydrotechnical 
adm inistra tion  and cadaster of regulated rivers; to 
perform  still o ther tasks, som e of them  for the  needs 
of the  in te rnational service. T he present article con­
siders the above m entioned tasks of the institu te in ­
dicating  its fu tu re  tasks w hich w ill dem and a com­
position of hydrotechnical-econom ical principles and 
propositions w ith  the purpose to protect the  regions 
im portan t for the needs of th e  hydrotechnical economy.
Gradbeno podjetje
Ljubljana, Celovška cesta 134
izvršuje vse vrste gradbenih in 
projektantskih del ter gradi stano­
vanja za tržišče solidno in poceni.
Pomen urejanja hudournikov v SR Sloveniji
DK 627.7
Priče smo vse večji razdivjanosti hudourni­
ških in rečnih voda, ki nihajo od preplavljanja do 
pogostih usahnitev. To skušamo obrazložiti z iz­
rednim i padavinami in sušnimi obdobji. Že bežne 
prim erjave pa kažejo, da so prevladujoči vzroki 
drugje. Relativno prirodno ravnotežje se s posegi 
človeka v naravo ruši, istočasno pa prodiramo z 
naselji in drugimi objekti vse bolj v področja, ki 
so bila že od nekdaj ogrožena, z gospodarskega 
stališča pa tak ra t nezanimiva. Če k tem u prište­
jem o še nepovezanost upravnih in ureditvenih po­
segov, ki zahtevajo dolgoročno spremljanje in po­
znavanje razmer, so posledice očitne.
Znano je, da je najboljši regulator vodnega 
režim a vegetacija, predvsem gozdna, ker zadržuje 
padavinske vode in veže tla pred spiranjem in pla­
zenjem. V razgibanem svetu Slovenije pa je zaradi 
hidrogeološke občutljivosti ta  lastnost še pomemb­
nejša. S krčenjem gozdov in slabljenjem vegeta­
cije regulativna sposobnost tal peša. Padavinske 
vode hitro  odtekajo po površini in spodmlevajo 
neodporne strme bregove in zaskorjijo. Rastlinska 
odeja tako z vse večjo naseljenostjo in industriali­
zacijo slabi, vode hitro naraščajo in upadajo, po­
gojeno ravnotežje pa se zaradi verižnega sprošča­
n ja erozivnih sil voda, plazov in vetrov ruši. Tako 
imamo danes v Sloveniji nad 250 zelo akutnih  hu­
dournikov z 20.400 ha akutnih erozijskih površin, 
1020 ha erozijskih grap s številnimi snežnimi in 
zemeljskimi plazovi.
Najbolj kritično je delovanje hudourniških 
voda na področju Alp, Karavank in Primorskega 
fliša, nič manj pa na ostalih hribovitih predelih, 
k je r so debele, strmo naložene plasti nanosov in 
preperin z izrazito globinsko erozijo. Erozijski ja r ­
ki se zajedajo po več 10 m globoko, pri čemer ku- 
ba tu ra  odplavljenega m ateriala raste približno 
proporcionalno s produktom kvadrata globine in 
dolžine erozijskega jarka. Tako se npr. sprosti pri 
30 m  globokem in 1 km dolgem jarku ca. 900.000 
kubičnih metrov nanosa, pri čemer je ocenjena 
neposredna škoda na izgubi površin 3 milijone 
S din, posredna zaradi odplavljenega m ateriala pa 
okrog 1 milijarde S din.
Z naraščajočo prodonosnostio hudourniški zna­
čaj potokov prodira vse bolj v nižave. Vode, ki so 
bile nekdaj ustaljene, močno nihajo, zapolnjujejo 
z nanosom korita rek, v neodpornih bregovih pa 
si iščejo novih poti, pri čemer se opisani proces 
v smeri toka nenehno premešča. Tako ima npr. 
matični profil struge Save Dolinke nad Jesenicami 
komaj še 30 %> pretočne zmogljivosti za visoke vo­
de, medtem ko je letna prodonosnost narastla iz 
poprečno 50.000 m3 na 200.000 m 3. Kolikšen del su­
spenzij potuje in se useda v odtočnih strugah ni­
žinskih predelov, lahko sklepamo iz razm erja ko-
JO ŽE PIN TAR, D IPL. INŽ.
ličine in struk ture odplavljenega m ateriala iz ero­
zijskih naselij, pri čemer ga obleži v strugah zgor­
njih tokov le dobra tretjina v obliki debelejših 
naplavin. P ri tem  je zaradi večjih nihanj prodo­
nosnost vidnejša v zgornjih tokovih, k ar pa ne 
govori, da je tudi bolj nevarna od manj očitnega 
zaplavljanja nizvodnih korit z drobnejšimi frak­
cijami nanosa, k jer ima zaradi odprtosti terena 
prelivajoča voda večji poplavni radij. To jasno ka­
že, da je vprašanje ureditve vodnega režima poleg 
možnih izravnalnih akumulacij predvsem vpraša­
nje ureditve hudourniških zaledij in zavarovanja 
ogroženih rečnih bregov. S tem omejujemo progre­
sivno širjenje erozijskih žarišč, istočasno pa je ve­
zanje nanosa v zaledju cenejše od čiščenja in 
obnavljanja rečnih korit. Kljub očitnim in daljno-
Sl. 1. P ro d o n o sn i to k  P išn ice  skoz i K ran jsk o  goro
Sl. 2. P ro donosn i tokov i h u d o u rn ik o v  zap o ln ju je jo  p re točne  
ko rito  Save D olinke, s č im er so ogrožena s p o p lav am i n ase lja : 
Jesen ice , M ojs tran a , M a rtu ljek  in  d ru g i o b je k ti v  sm eri toka
Sl. 3. H u d o u rn išk a  g rap a , s ta b iliz ira n a  s p re č n im i ob jek ti, d re ­
n a ž a m i in  živim i šč e tk am i (P išnica)
sežnim koristim  urejevanja hudourniških zaledij 
pa se zaradi ozkega iskanja neposredne rentabil­
nosti prenašajo  dolžnosti do najbolj pasivnih pre­
delov naše dežele.
Kljub pozitivnim prizadevanjem  hudourniških 
stroko'vnjakov v preteklih letih zaradi znanih oko-
Sl. 4. U spela  s a n a c ija  e ro z ijsk eg a  ža rišča  v  B elc i, iz k a terega  
je  voda o d p lav ila  n ad  200.000 m ! m a te ria la . P re k  san iranega 
p lazišča je  sp e lja n a  ces ta  n a  m o n tažn ih  žc lezobe tonsk ih  ka- 
š ta h , k i d e lu je jo  h k ra t i  k o t o p o rn i zid  in  d re n a ž a ; n ad  in  pod 
kaš to  je  u sp e la  sa n a c ija  z b io to rk re to m  in  pogozditv ijo
liščin erozije nimo omejevali, pač pa smo se pred 
hudourniškim nanosom prvenstveno zagrajevali s 
prodnimi pregradami in s tem  nehate odvračali 
pozornost širše družbe od kritičnega stanja v od­
m aknjenih hudourniških zaledjih. Posledice takih 
posegov, utesnjeni vodni tokovi in s tem nizvodno 
preusm erjanje vode ter nanosa, poleg tega pa niz­
ko ob vodah položene komunikacije, energetske 
naprave in naselja so v že zelo izkoriščenih mož­
nostih vezanja nanosa. To jasno narekuje, da je 
skrajni čas za sistemsko in postopno urejanje ero­
zijskih zaledij kot neizčrpnega vira nanosa, če 
hočemo doseči zaželeno poglobitev rečnih korit in 
vodno stihijo sploh še sm otrno obvladati.
Borba proti eroziji in urejanje hudournikov 
zahteva prostorno te r časovno usklajevane posege 
od urejanja pretočnih korit do geo- in biotehnič­
nih utrditev ter obnove in  premene vegetacije z 
dolgoročnim sprem ljanjem  in dopolnjevanjem. 
Očitno je, da je ena glavnih vrzeli v sami organi­
zacijski strukturi in sistem ih financiranja, kar 
otežkoča smiselno povezavo, postopno sistemsko 
delo in zaradi raznolikosti zahtevnih problemov 
prepotrebno strokovno integracijo.
Pomembnost urejenosti te  dejavnosti potrjuje 
že obstoj organizirane hudourniške upravne služ­
be z operativnim delokrogom v Sloveniji od leta 
1883, ki je z odločbo predsedstva vlade SRS prešla 
leta 1950 v Republiško podjetje za urejanje hudo­
urnikov. Kljub kontinuiteti in  prizadevnosti stro­
kovnega kadra pa zaradi razbitosti dejavnosti učin­
kovitost posegov v zadnjih letih vodeni. V Slove­
niji je  bilo namreč zgrajenih za ca. 15 milijard 
hudourniških varstvenih objektov, ki dobro služijo 
svojemu namenu, kar sicer govori o veliki solid­
nosti izvedbe in strokovni pravilnosti posegov. 
Zaradi širjenja erozijskih žarišč in staranja m ate­
riala pa je le-te potrebno sproti obnavljati in do­
polnjevati. Zal se v Sloveniji po mnogih reorga­
nizacijah prepuščamo vsebolj zavesti, da hudour­
niško stihijo lahko obvladamo s kratkoročnimi 
parcialnimi rešitvami. K tem u zavaja investitorje 
princip neposredne ekonomike, ki je v danih oko­
liščinah le redkokdaj istoveten s splošno družbe­
nimi koristmi. To med drugim  kaže, da vprašanje 
sanacije erozijskih zaledij, ki predstavljajo perm a­
nentno potencialno nevarnost, ne more biti dolžnost 
in edina pristojnost koristnikov pasivnih hudourni­
ških zaledij, pač pa širši interes družbe. Kdo naj re­
šuje nasprotujoče si probleme, ki zahtevajo dolgo­
ročno timsko delo in opazovanja, kdo naj regulira 
in usklajuje interese med gospodarskimi panogami 
in področji, ni rešeno. Problem e hote ali nehote re­
šujemo iz statusa gospodarskih organizacij, name­
sto iz obstoječih potreb in strokovnosti posegov, 
pri čemer interesi sam oupravnih organov niso isto­
vetni s splošno družbenimi koristmi. Po vseh reor­
ganizacijah pa nam  še ni uspelo smotrno uskladiti 
potreb sistemske povezanosti ureditvenih posegov
in vprašanja financiranja z lokalnimi težnjam i ter 
opredeliti program iranje in  družbeni nadzor s pro­
cesom poglabljanja samouprave. Zato bi morali, 
dokler niso izoblikovani zanesljivi regulatorji, smo­
trno  opredeliti pristojnosti in dolžnosti.
Iz navedenega ni težko ugotoviti, da so vzroki 
razdejalne vodne stihije vsota med seboj povezanih.
drobnih procesov in jih je kot take tudi treba ob­
ravnavati in reševati. To narekuje urejeno hudo­
urniško službo in kontinuirano postopno delo ob 
stalnem sprem ljanju obravnavanih procesov, isto­
časno pa poglobljeno osebno odgovornost strokov­
njakov in operativnih delavcev na določenem pod­
ročju skozi daljše obdobje.
J. P in tar:
IMPORTANCE OF REGULATION OF MOUNTAIN TORRENTS IN SLOVENIA
b y  n
Numerous m ountain to rren ts and rivers storm  in 
our country. Their effects are most critical in  the 
regions of the Alps, K araw anken  M ountains and A dria­
tic littoral. N everthles th e ir  influence is hard ly  lesser 
in o ther m ountain territories. The struggle against the
p s i s
erosion and th e  regulation of to rren ts dem ands a  well 
correlated in tervention  in space as w ell as in time, 
a well organized torrent-service and a  progressive w ork 
over a longer period of time. The artic le  considers the 
indicated problem s and gives some directions for their 
proper solution.
projekt - nizke zgradbe
ljubljana, parmova 33
telefon 312 029
izdeluje projekte za vse vrste nizkih gradenj: ceste, mestne ulice, 
mostove, viadukte, predore, aerodrome, regulacije, melioracije, vodo­
vode, kanalizacije, jezove, pregrade, črpalnice, čistilne naprave, indu­
strijske in druge visoke zgradbe
opravlja geodetske izmere in ekspropriacijske elaborate
Vodogradbeni laboratorij kot znanstvena ustanova 
za raziskave v vodnem gospodarstvu
DK 626.01
Letos poteka 28 let, odkar je Vodogradbeni 
laboratorij v svojem provizoriju na periferiji Ljub­
ljane z uvedbo modernih raziskovalnih metod in 
prijemov potegnil v naši deželi prvo brazdo na 
polju eksperimentalnega proučevanja hidrotehnič- 
ne problem atike s tem, da je  s študijem  vodopro- 
pustnosti m aterialov za nasipe, ki naj bi varovali 
Celje pred poplavami, p rvikrat začel sodelovati pri 
reševanju problemov regulacije vodotokov. Od te­
daj dalje teče njegovo sodelovanje p ri reševanju 
problemov, ki spadajo v delokrog Vodnih skupno­
sti, stalno skozi vsa leta tudi potem, ko so se s 
postavitvijo novega laboratorija na M irju odprle 
takemu sodelovanju širše možnosti. Te so zlasti po 
ustanovitvi Vodnih skupnosti v Sloveniji pred 10 
leti pridobivale iz leta v leto na obsegu in težini 
ter zahtevale postopoma vpeljavo novih znanstven 
nih pripomočkov, prijemov in  metod pri reševa­
nju čedalje težjih nalog z njihovega področja de­
javnosti.
Leta 1958/59 je bilo urejeno ob laboratoriju 
zunanje preizkuševališče, namenjeno v glavnem za 
gradnjo velikih rečnih modelov. Sredstva za to je 
preskrbel zvezni fond za vodno gospodarstvo v 
Beogradu.
Potrebe po raziskovalnem delu, ki jih imajo 
Vodne skupnosti s področja laboratorijske dejav­
nosti, se lepo zrcalijo iz minulega 10 letnega raz­
iskovalnega dela, ki ga je opravil laboratorij na 
področju njihove dejavnosti.
V prvi v rs ti so to  bile preiskave, ki so bile 
potrebne za pravilno zasnovo projekta in smotrno 
uresničitev na terenu. Najštevilnejše preiskave so 
bile izvršene ravno s področja regulacije rek, kjer
SI. 1. M odel S av e  n a  o d sek u  m ed  Č rnučam i in  Sv. Jakobom . 
M 1 : 75 : 30, do lž ina  o dseka  2,5 k m
PROF. DR. MILOVAN GOLJEVŠČEK, DIPL. INŽ.
je bila zlasti preiskava regulacije Save na odseku 
med Črnučami in Sv. Jakobom  prvi prim er upo­
rabe pilotnega modela za reševanje kompleksne 
problematike, ki ga je postavljal splet vprašanj, 
v katerih  je poleg prodonosnosti bilo odločilno 
predvsem vprašanje, kako speljati traso Save na 
najprim ernejši način preko savske stopnje, nasto­
pajoče zaradi preobilnega odlaganja proda in s tem 
sproženega podivjanja reke na  tem  odseku.
Slika 1 prikazuje model tega 2,5 km 'dolgega 
savskega odseka, zgrajenega v spačenem merilu 
1 : 75 : 30 med poizkusom.
Iz potrebe po poglobljeni proučitvi nekaterih 
tak ra t pojavljajočih se problem ov je  tem preiska­
vam sledila od leta 1960 dalje serija znanstveno 
poglobljenih sistematičnih preiskav s področja 
prodonosnosti, ureditve prehoda iz enojnega v 
dvojni profil, ugotovitve hidravličnih lastnosti raz­
lično sestavljenih rečnih profilov itd.
P rav posebno značilnost pa kažejo sedanje 
preiskave rečnega odseka Save na odsek reke iz­
nad zajetja elektrarne K ranj pa do njenega vtoka 
v sotesko Zarice zaradi v rste  nasprotujočih si ko­
risti obstoječe elektrarne v K ranju, novoprojekti- 
rane elektrarne v Mavčičah, obstoječe industrije, 
kom unale in bodoče urbanizacije neposrednega ob­
močja te  reke.
V sliki 2 je viden model 4,25 km dolgega od­
seka, ki je  bil zgrajen v modelnem m erilu 1 : 50 
na zunanjem  preizkuševališču laboratorija.
Važno mesto po svojem pomenu in značaju 
pa je  pripisati raziskovalnemu delu, izvršenemu 
tako na terenu kakor v laboratoriju  za potrebe 
sanacije Blejskega jezera, ki je  bilo v zvezi z rea­
lizacijo ideje, da se bolnemu jezeru da pomagati 
samo z večkratnim letnim  'dovajanjem sveže vode 
v njegovo okuženo globinsko plast.
Tudi asanaciia zamočvirjenega in okuženega 
jezera, ob katerem  leži mesto Tunis s 700.000 pre­
bivalci, predstavlja pomembno delo1, ker se je na 
osnovi hidravličnih in električnih modelov, izde­
lanih v modelnem merilu 1 : 5000 in 1 : 10.000 mo­
glo ugotoviti takšno rešitev, ki bo to nezdravo 
področje pomagala sanirati.
V rsta sistematičnih preiskav je  bila nadalje 
izvršena za potrebe kanalizacije m estnih naselij in 
drugih komunalnih zadev, kot je  to bil primer 
ureditve Trga revolucije v Ljubljani, obdelan s sta­
lišča odvajanja padavin in opreme z vodnimi fon­
tanami.
Laboratorijska dejavnost ie v tem času po­
segla tud i v probleme varstva morskih obal in 
obravnavala preureditve obstoječih obal v turistič­
ne namene.
V znanstvenem pogledu so posebne omembe 
vredna sistematska proučevanja rečnega dna niz­
vodno jezov, ki jih laboratorij izvršuje v  sode­
lovanju s svetovno znanim  hidravličnim centrom 
visoke šole za elektrotehniko in hidravliko v Tou­
lousu. Prav tako pomembne in teoretično obrav­
navo so bile preiskave, izvršene za potrditev teo­
rije o kritičnem profilu s pomočjo eksperimenta. 
Nič manj aktualne pa so tudi sedanje preiskave o 
visokovodnem valu, nastopajočem v prim eru poru­
šitve jezu ali dolinske pregrade v rečnem koritu, 
k je r se profil in  padci menjajo. Na osnovi eks­
perim entalnih podatkov naj bi določili možnost 
točnejše teoretske form ulacije nastopajočih doga­
janj in  njih računsko ugotovitev.
Vprašanje bodočega razvoja laboratorijske de­
javnosti za potrebe Vodnih skupnosti si lahko še 
z večjim uspehom in na še širši fronti zamišljamo, 
če nam  bo v bližnji bodočnosti uspelo modernizi­
ra ti dosedanjo laboratorijsko opremo, predvsem pa 
instrum entarij. Nagli razvoj hidrotehničnih panog 
nas nam reč im perativno sili k takim  investicijam. 
Treba bo poleg sedanjih računskih metod vpeljati 
predvsem  take analitične metode, ki dopuščajo 
široko uporabo elektronskih računalnikov za izvr­
ševanje sistematskih preiskav kompleksnih pro­
blemov oziroma pripom orejo do uporabe takoime- 
novanih matičnih modelov.
N ujno bo tudi treba m odernizirati in  razširiti 
obseg dosedanje biltenske službe in jo  dopolniti 
tako, da bodo tudi člani Vodnih skupnosti in drugi 
interesenti na tekočem glede razvoja posameznih 
hidrotehničnih panog.
Dosedanje instalacije laboratorija, izkustva 
njenega znanstvenega osebja in sodelovanja pro­
fesorjev gradbenega oddelka in oddelkov drugih 
fakulte t omogočajo že danes, da se strokovnim 
službam Vodnih skupnosti in  drugim zainteresira­
nim organizacijam nudi poglobljen vpogled v ne­
katere novejše ali pa kompleksnejše probleme, s 
katerim i se bodo morali ukvarja ti v bližnjih letih. 
Konkretno je možno to doseči s pomočjo posamez­
nih predavanj ali pa še v večjem obsegu s pomočjo
Sl. 2. M odel S ave n a  o d se k u  Iznad z a je t ja  H E K ra n j do v to k a  
v  so tesko  Z a rice . M l  : 50, do lž ina  o d se k a  4,25 k m
kurzev, simpozijev in  v  posebni m eri s sodelova­
njem  članov laboratorija pri stud iju  III. stopnje. 
Upravičeno je  pričakovati, da bi poleg že tradicio­
nalnega sodelovanja laboratorija pri p ro jektiranju  
in izvajanju hidrotehničnih del predstavljal tak 
način njegovega sodelovanja pri vzgoje oziroma 
izpopolnjevanju znanja članov strokovnih služb 
Vodnih skupnosti prav pomemben prispevek.
M. Goljevšek:
HYDRAULIC LABORATORY AS A SCIENTIFIC INSTITUTION FOR INVESTIGATIONS 
IN THE FIELD OF HYDRAULIC ECONOMY
S y n o p s i s
The H ydraulic L aboratory  in  L jub ljana celebrates 
th is year 28th anniversary  of its  fountation, w hen it 
began w ith  experim ental investigations of hydrotechni- 
cal problem s. Its activity com prises today a system atic 
collaboration in solving of problem s belonging to  the 
sphere of activity of w ate r supply communities. The
tasks of the H ydraulic L aboratory becam e year by 
year m ore ex tensive and exacting and  dem anded a 
progressive in itia tion  of m odern scientific m ethods and 
m eans of investigations. The au tho r sum m arizes the 
successful activity  of the above institu tion  in this 
country as w ell as out of Slovenia.
Gradnja instalacijskega kolektorja v Ljubljani
DK 69.027.7 JOŽE KOLAR, DIPL. INŽ.
Uvod
Instalacije v mestnih cestah postajajo iz dneva 
v dan večji problem, saj potreba po uslugah, ki 
so vezane na te instalacije v  sodobnem svetu, n a ­
rašča z vrtoglavo naglico, tako zaradi večanja spe­
cifične potrošnje, kakor tudi zaradi stalnega na­
raščanja prebivalstva v mestih.
To im a za posledico kontinuirano preurejanje 
obstoječih instalacij, za k ar so potrebni novi in 
novi prekopi cestišč. To seveda vzbuja upravičeno 
kritiko državljanov, tako zaradi stalne neurejeno­
sti mestnih cest, kakor tudi zaradi znatnih sred­
stev, ki so potrebna za ponovno u re jan je  cest.
Pogosto se poskušajo takim  težavam  izogniti 
s predimenzioniran jem instalacij, z napravo slepih 
priključkov in podobnimi ukrepi, k a r pa pomeni 
nalaganje m rtvih  sredstev za dolga obdobja. Poleg 
tega pa je  pri današnjem skokovitem razvoju iz­
redno težavno predviditi potrebne dimenzije, ka­
kor tudi vrsto instalacij, ki bodo postale nujne po 
določenem obdobju (daljinsko ogrevanje, kaoksial- 
ni kabli, signalne naprave itd.).
In stalacijsk i kolektorji v  L jubljani
Da se vendarle uredi vprašanje komunalnih 
instalacij v  perspektivi vsaj v naj strožjem  mest­
nem centru, so v Ljubljani pristopili k  izgradnji 
omrežja instalacijskih kolektor jev po glavnih ko­
m unikacijah, to  je Titovi in  Celovški cesti.
G radnja om režja kolektorjev je  potekala vzpo­
redno z m odernizacijo vpadnic tako, da je  bilo do
leta 1965 zgrajenih že nad 1900 m etrov instalacij­
skih kolektorjev, ki pa m ed seboj niso povezani, 
ker bi za povezavo bilo potrebno prekopati strogi 
center m esta od pošte do Dvoržakove ulice, kakor 
tudi od Ajdovščine do Delavskega doma. Ker je 
potreba po nadaljnjem  komunalnem opremljanju, 
zlasti še po preskrbi s toplotno energijo v južnem 
delu m esta izredno hitro  naraščala, ni bilo mogoče 
več odlagati odločitve, ali graditi v strogem centru 
še nadalje parcialne instalacijske vode, ali pa je 
pristopiti tudi na tem  tehnično izredno zahtevnem 
sektorju k  izgradnji instalacijskega kolektorja prej, 
kot bo izvršena dokončna rekonstrukcija Titove 
ceste na predelu med Pošto in  Ajdovščino.
Bilo je jasno, da bi g radnja vsake nadaljnje 
instalacije na tem  z instalacijam i že preobreme­
njenem  kompleksu prinesla številne težave (glej 
npr. slika 1 in  2). Zato je občinska skupščina obči­
ne L jubljana Center sklenila, da  se pristopi k  iz­
gradnji instalacijskega kolektorja, zlasti še zaradi 
tega, ker bi parcialno polaganje instalacij pomenilo 
provizorično rešitev s k ra tko tra jn im  učinkom.
Prom et na odseku Titove ceste od Pošte do 
Kidričeve ulice, ki je  bil zaradi preskrbe s toplot­
no energijo za gradnjo najbolj aktualen, je  že do­
segel vrednost 11.000 enot dnevno, kar pomeni, da 
bi z zaporo Titove ceste n a  tem  odseku morali 
preusm eriti prom etni tok, ki je ekvivalenten 11.000 
osebnim vozilom dnevno.
Izkazalo se je, da bi bila taka preusmeritev 
zaradi vozliščne lege tehnično izredno težavna 
(trolejbusi), kakor tud i draga, saj bi bilo dnevno 
računati najm anj z 22.000 izgubljenimi km, kar
teofNDA
tžjsrvrzr* voewots
C '  -J  «L .'(V»" >-■>■■.— mvHA n m«
.......- - v
Sl. 1. D el k riž išča  p re d  Pošto  z 
v risa n im i in s ta lac ija m i (vodovod, 
p lin , ja v n a  razsv e tljav a , PTT in 
e le k tro  k a b li te r  k an a lizac ija ). P o ­
tek  t r a s e  in s ta lac ijsk eg a  k o le k to r­
ja  je  o zn ače n  č rtk an o , izvozni j a ­
še k  I  p a  je  n a r isa n  polno
pomeni dnevni izdatek iz žepov državljanov vsaj
20.000 N din. Pri tem niso všteti stroški, ki bi iz­
virali zaradi preusmeritve prometa iz nastale pro­
storske stiske v drugih prom etnih grlih v Ljubljani.
Na predmetnem odseku Titove ceste so pro­
gram irani podhodi za pešce, ki so potrebni dejan­
sko že danes. Ker ie doslej primanjkovalo sred­
stev, h gradnji teh podhodov ni bilo mogoče p ri­
stopiti, vendar je računati, da bo gradnja prej ali 
slej postala tako nujna, da odlašanje ne bo več 
mogoče.
Tako smo v primeru, če 'gradimo kolektor, 
preden so bili zgrajeni podhodi, prisiljeni graditi 
ta kolektor v globini, ki dovoljuje nemoteno grad­
njo podhodov za pešce.
K er predstavlja ta  globina približno 8 metrov, 
se je takoj pokazalo, da bi gradnja v odprtem 
izkopu bila mogoča samo v primeru, če zapremo 
Titovo cesto za ves prom et približno za 4 mesece 
(slika 3).
Proučevanje variant z uporabo opaženega iz­
kopa nas je privedlo do zaključka, da tak izkop 
ne nudi v danem prim eru nasproti neopaženemu 
izkopu nobenih prednosti, še več, da je mestoma 
praktično neizvedljiv.
Tako je ostala samo še možnost gradnje ko­
lektori a na tem odseku (slika 4) v predorski iz­
vedbi.
Način gradnje
Izmed številnih metod za izvršitev odkopa, 
opaža in izzidave ostenja, ki se danes uporabljajo 
v svetu, smo izbrali postopek, ki ga uporablja 
komunalno podjetje Kanalizacija Ljubljana za tu ­
nelske gradnje že vrsto let.
Ta postopek temelji na načelu, da se zemelj­
ski profil odkopava v zaščiti jeklenega opaža, ki
vpoovoD
7 KABLOV «■VÄi. 02B cmu %-m--}------
PTT KASL 0 ;? 
cco PUNploOmm J i
J. s 
'Mfi -ÖSgybt«. _ * © o
1
&'■
------- PTKA8Ü
Ö
0
*a*ai 0$o/m c»
«OLČK TOR
|| |.. „ .. _
' '... ' ...
Sl. 2. P re rez  cestišča  n a  is tem  m es tu  z v r isa n im i in sta lac ijam i
se zadaj naslanja na že izzidani del predora, spre­
daj pa je oprt na jeklenih remenatih. Opaž je se­
stavljen iz jeklenih elementov (plohov), kateri se 
posamič zabijajo v čelo s pomočjo mehanične raz- 
pore sliki 5, 6). Izkop v čelu se opravi ročno, od ko­
s i .  3. V arian tn a  m ožnost za  g ra d ­
n jo  k o le k to r ja  v od p rtem  n e o p a ­
ženem  izkopu
Sl. 4. P o tek  t r a s e  in s ta lac ijsk eg a  k o le k to r ja . V te k u  opisane 
g radn je  je  b il z g ra je n  k o le k to r  n a  p o tezu  m ed  izvoznim i jašk i 
X, IV in  V I
pani m aterial se odvaža do izvoznega jaška, kjer 
se dviga in deponira v silosu. Silos se prazni pe­
riodično v tovorne avtomobile.
Tako pridobljeni izkop se izzida z betonskimi 
zidaki v cementni m alti v pasovih širine 0,5 metra.
Prednosti tega postopka, ki je  bil razvit po­
sebej za potrebe Ljubljane, proti drugim metodam 
so v naslednjem:
a) izredna cenenost opreme,
b) opaž se lahko prilagodi terenu (npr. velike 
samice, delno konglomerat, delno gramoz),
c) dovoljuje spremembo smeri,
č) pretežni del elementov opreme je možno 
uporabljati tudi za gradnjo predorov drugega 
profila.
Po tej metodi je  bilo zgrajenih že okoli 1500 
m etrov tunela. P ri tem  je šlo za nekatere izredno 
občutljive sektorje, kot je  prečkanje glavnih ljub­
ljanskih vpadnic, podkopavanje zgradb. Dela so 
potekala povsod brez večjih komplikacij.
Zavarovalna dela
Pred pristopom h gradbenim  delom je bilo 
torej upravičeno pričakovati, da  bodo dela tudi tu  
potekala brez večjih težav, če bodo opravljena po­
trebna zavarovalna dela (zlasti na instalacijah), 
kakor tud i če bo teren vsaj do neke mere ho­
mogen.
Iz razpoložljivega sondnega m ateriala smo 
predvidevali, da bo praktično celotna gradnja po­
tekala v raščenem terenu, k a r se je z malo izje­
mami (vodnjak I) izkazalo za pravilno.
Naša predvidevanja glede sestave tal pod ce­
stiščem, za katero je kazalo, da je  relativno kom­
prim irana in zdrava, pa so se izkazala za napačna.
Delo je namreč izpričalo, da je zaradi razpa­
danja m ateriala (ostanki zgradb) in dekomprima-
Sl. 5. P re re z  čela  izkopa s pri- 
k a z o m  izzidave p ro fila , k ak o r 
tu d i sk ic e  b e to n sk eg a  oblikov- 
n ik a
cije, ki nastajata kot posledica dinamičnih vpli­
vov, prišlo do tvorbe kavern, ki so že pred gradnjo 
kolektor j a bile na robu stabilnosti.
K er smo se zavedali, da vsaka tunelska grad­
n ja  nosi s seboj kot posledico delno deformacijo 
terena, smo pred pričetkom gradbenih del pristo­
pili k tem eljiti zaščiti vseh važnejših komunikacij 
tj. predvsem plinovoda, večjih vodovodnih vodov 
in kanalskih zbiralnikov. Za električne in PTT 
kable nismo predvidevali posebne zaščite, ker smo 
suponirali, da je njihova elastičnost takšna, da do­
voljuje posedke v m ejah do 10 cm, kar smo vzeli 
kot skrajno možnost pri normalnih razmerah.
Glede na to smo plinovode povsod tam, k jer 
prečkajo kolektor, zamenjali z jeklenimi cevmi, 
te r jih fundirali na arm irane betonske nosilce. Pri 
vodovodu smo izvršili p rav  tako ponovno tem elje­
nje starih cevi na arm irano betonske nosilce, ki 
im ajo svoje ležišče izven možnega dosega defor­
macij tal.
Poleg te zaščite je bila z injekcijsko blazino 
izvršena tudi zaščita dela križišča pred Pošto in 
križišča Titove-Kidričeve ulice, kakor tudi vsi re­
vizijski jaški in važnejši kanali.
Kot nadaljnji zaščitni ukrep je sm atrati stalno 
kontrolo zraka v tunelu na eventualno vsebino 
m estnega plina ter strogo prepoved uporabe odpr­
tega ognja ali eksplozijsko nezaščitenih električnih 
instalacij.
Vsi ti varnostni ukrepi so dovedli do tega, da 
smo kljub nekaterim  težavam izvršili vse osnovne 
zahteve gradnje, tj. da je  bil promet na  Titovi 
cesti neprekinjen, da ni v teku gradnje ali po 
gradnji izpadla zaradi deformacije tal nobena važ­
nejša komunalna instalacija, kakor tudi da pri 
delu ni prišlo niti do ene nesreče.
Ves čas dela v kolektorju kakor tudi po kon­
čani gradnji, atmosfera v kolektorju ni vsebovala 
zaznavnih sledi mestnega plina.
Velike težave pri delu so izvirale iz slabe 
kom prim acije in nehomogenosti tal nad kolektor- 
jem, k ar je imelo za posledico večje število vdorov 
na cestišču vzdolž trase.
Skrbna analiza med delom je pokazala, da so 
se ti vdori dosledno pojavljali kot posledica akti­
vacije obstoječih kavern.
V ažnejši podatki
Opisani del trase kolektor j a teče izpred palače 
M etalke preko Titove ceste do palače Slavije ter 
nato po zahodni strani Titove ceste do Name, k  j ei­
se priključi na obstoječi instalacijski kolektor.
Celotna dolžina kolektor j a je 191 metrov. Za 
gradnjo so bili izvršeni štirje  izvozni jaški, k i so 
služili tud i kot napadna mesta, (slika 4 jašek I, 
jašek III, IV in VI). Iz jaškov I, III in VI je delo 
napredovalo v eni smeri, iz jaška IV pa v dveh 
smereh. Jašek II se ni gradil, ker je bilo predvi­
deno podzemno srečanje iz dveh smeri. P rav tako 
se ni gradil podaljšek kolektorja proti Ajdovščini.
Koristni svetli premer kolektorja znaša 2,6 
m etra in služi za namestitev naslednjih instalacij: 
vročevodni vod, vodovodna cev, elektro kabli, 
PTT kabli, kanal (slika 7).
Projekt je izvršilo komunalno podjetje Kana­
lizacija Ljubljana, ki je tudi dobavilo celotno opre­
mo za gradnjo predora. Gradbena dela pa so izva­
jali podjetje Kanalizacija Ljubljana in Gradis 
Ljubljana.
Pogodbena vrednost gradbenih del je znašala 
1,810.647 N dinarjev, obračunska vrednost gradbe­
nih del pa 1,794.530 N dinarjev. Znatno prekora­
čenje predvidenih stroškov je bilo izkazano zaradi 
izredno slabih terenskih razm er pri injektiranju, 
zaščiti instalacij te r  obnovi cestišča. Vendar so 
stroški ostali v program iranem  okviru tako, da so
Sl. 6, P rečn i p re re z  lzzlđave p ro fila  oz irom a opaža
Sl. 7. N am estitev  in s ta la c ij v  k o lek to rsk em  p ro filu . Levo je 
nam eščen  v ro čevodn i v o d  (v roča In p o v ra tn a  voda), k ak o r 
PTT  kab li, desno  p a  vodov o d n a  cev z e le k tro  in  P T T  kabli. 
N a sp odn jem  d e lu  je  p red v id en  p ro s to r  za  k a n a l
skupni stroški bili ca. 1 *Vo nižji od programskih 
in ponudbenih.
Z realizacijo tega sektorja kolektorja, na ka­
terem  je bil izvršen proboj v 218 koledarskih dneh, 
je bil podan dokaz, da je mogoče ob ustrezni pri­
pravi izvršiti po predorski metodi gradnjo tudi v 
najtežjih razmerah, ne da bi pri tem  bistveno mo­
tili funkcioniranje komunikacij.
J. Kolar:
CONSTRUCTION OF A
Za tako delo pa je seveda potrebno poleg ne­
posrednih izvajalcev gradbenih del še sodelovanje 
velikega kroga ostalih dejavnikov.
Celotno injekcijsko zaščito je  izvršil Zavod za 
raziskavo m ateriala in konstrukcij, pri zaščiti ko­
m unalnih vodov so sodelovale vse ljubljanske ko­
m unalne organizacije kakor tudi TNZ, ki je  skrbelo 
za ustrezni prometni režim.
COLLECTOR IN LJU BLJA N A
S y n o p s i s
The underground installations in  th e  towns be­
come a serious problem, since the services connected 
w ith such installations are m uch inquired in the 
modern urbanized w orld due to the  ever increasing 
specific consum ption as w ell as th e  rising  num ber 
of the town inhabitants. The au thor considers in detail
the problem s relative to the installation  collector in 
L jubljana, its design, ex ten t and difficulties enco­
untered during the construction and parallel protection 
m easures. The principal technical data, dimensions and 
results a re  exposed. The principal technical data, d i­
m ensions and resulst a re  exposed. The value of the 
w ork eccom plished am ounted to  1,794.530 N dinars.
vesli 8z ZEIT
(Povzetek s prve seje glavnega odbora Zveze 
gradbenih inženirjev in tehnikov)
V začetku decembra se je sestal glavni odbor. 
Razpravljal je o izvršitvi delovnega program a ter 
ugotovil, da je  v dobri polovici leta svojega obstoja 
opravljeno več pomembnih akcij. V drugem delu 
seje pa je glavni odbor sprejel sklepe, odločilne za 
delo v naslednjem  obdobju.
Aktivnost zveze je usm erjal izvršni odbor, ki 
je imel štiri redne seje. V tem času so bili upostav- 
ljeni tesnejši stiki z društvi, v večji m eri pa tudi 
s poverjeniki. Redne občne zbore pa sta izvedli 
društvi v  Celju in  Mariboru.
Skladno s predvidenim program om  so bile or­
ganizirane tiri strokovne ekskurzije in to dvakrat 
v Djerdap in po Srbiji, ogled koprske proge in 
luke Koper, te r strokovni ogledi m ednarodnih raz­
stav gradbeništva v Genovi, Parizu in Londonu.
Organizirano je bilo dvoje predavanj: Od idej 
do izgradnje koprske železnice in luke Koper ter 
Uporaba um etnih smol v gradbeništvu, na osnovi 
simpozija izvedenega v Parizu v letošnjem sep­
tembru.
Za kandidate strokovnih izpitov sta bila pri­
rejena dva inform ativno pripravljalna seminarja, 
da bi tako pomagali k čimbolj uspešnim pripravam  
na strokovne izpite.
Zveza je  po svojih članih dala pripombe in 
strokovno m nenje na osnutek družbeno-gospodar- 
skega razvoja mesta Ljubljane do leta  1970 te r na 
program ureditve ljubljanskega pokopališča. Zveza
se zavzema, da bi vsa društva sprejemala svoja 
stališča do takih in podobnih aktualnih vprašanj.
G lavni odbor je posvetil vso pozornost pro­
gramski usmeritvi zveze v naslednjem letu. Zavzel 
se je  za sprejem takega program a dela, ki ga bo 
možno uspešno izvajati v zvezi in v društvih.
Glede nastalih finančnih težav pri izvajanju 
letošnjega program a dela je glavni odbor sprejel 
sklep, da je  brezpogojno zagotoviti potrebna sred­
stva za vsestransko aktivnost in razvoj zveze ter 
še posebej za izdajanje Gradbenega vestnika. Zato 
naj bi z novim letom povečali delež članov na 
naročnini na Gradbeni vestnik na 35 '%. Še vedno 
občutno razliko pa bomo pokrili s finančnimi pri­
spevki naših podjetij, ki jim  gre vse priznanje, 
da so omogočila redno izdajanje te  naše edine 
strokovne revije.
G lavni odbor je prem otril potek priprav za 
simpozij o cestah, sprejel določene zaključke, vse 
v skrbi, da bo simpozij, ki ga prire ja  zveza skupno 
z društvom  v Mariboru, dovolj dobro pripravljen. 
Izvesti pa je seminar o betonih in tre tji informa- 
tivno-pripravljalni sem inar za kandidate strokov­
nih izpitov.
Na podlagi smernic glavnega odbora izvršni od­
bor že pripravlja orientacijski program, pri čemer 
si bo prizadeval dati vse potrebne osnove za še 
večjo aktivnost in uspešnost v  naslednjem letu.
V. M arinko
INFORMACIJE 85
Z A V O D A  Z A  R A Z I S K A V O  M A T E R I A L A  I N K O N S T R U K C I J  V L J U B L J A N I
Leto Vlil 11 Serija : OBVESTILA NOVEMBER 1967
Informacija o dejavnosti in storitvah ZRMK
(Konec)
H. LIVARSKI, STEKLARSKI, 
VARILNI. FILTRSKI PESEK 
IN PESEK ZA REZANJE
L i v a r s k i  p e s e k
680. Petrografska sestava peska
681. Škodljive primesi
682. V rsta  gline
683. Določitev karbonatov s kalci- 
m etrom
684. O dplakljive snovi pod 0,02 mm
685. Določitev naravne vlage
686. P repustnost za pline
687. P rostoninska teža
688. Površina zrn
689. Določitev FeaOs z razklopom  in
pripravo
S t e k l a r s k i  p e s e k
690. Petrografska sestava
691. Škodljive prim esi
692. Določitev karbonatov
693. Težki m inerali
V a r i l n i  p e s e k
694. Petrografska sestava
695. Škodljive prim esi
696. Določitev gline
F i l t r s k i  p e s e k
697. Petrografska sestava
698. Škodljive prim esi
699. Določitev karbonatov
P e s e k  z a  r e z a n j e
700. Petrografska sestava
701. škod ljive  prim esi
702. D robljivost glavne frakcije
I. AZBEST IN AZBESTNI 
PROIZVODI
A z b e s t
703. K em ijska analiza azbesta 
(glej: »SILIKATI«)
704. Določanje vpliva kislin
705. Določanje vpliva lugov
706. Specifična teža po Erdm angel- 
M annu
707. Specifična teža po B lainu
708. M erjenje filtracijske sposobnosti
709. M okra k lasifikacija po Mc N ettu
710. Določanje litrske teže
711. M erjenje plovnosti v vodi
712. Določanje cementonosnosti
713. K anadska klasifikacija
714. Preiskave po Marchiolliju
715. Določanje m ehanske trdnosti 
azbestnih vlaken
716. Določanje čistosti azbestnih 
agregatov
A z b e s t n a  l e p e n k a
717. P rostom inska teža (normalno 
vlažen in  osušen vzorec)
718. N atezna trdnost
719. T rdo ta po Brinellu
720. Odstotek gorljive substance
B r i z g a n i  a z b e s t
721. Določanje prostorninske teže
722. Določanje vp ijan ja  vode
723. Določanje toploprevodnosti,
gl.: »TOPLOTNE PREISKAVE«
724. Preizkusi požarne varnosti, 
po dogovoru
M a r i  n i  t
Opomba: glej: »BRIZGANI 
AZBEST«
A z b e s t n o - i v e r n e  p l o š č e
725. P rip rav a  5 vzorcev
726. U gotavljanje vlage z vlago» 
m etrom
727. U gotavljanje vlage laboratorij­
sko s sušenjem
728. P rostom inska teža pri naravni 
vlagi
729. P rostom inska teža pri standard ­
ni v lagi (15%)
730. Prostominska teža suhega lesa
731. K rčenje (nabrekanje radikalno, 
tangencialno, longitudinalno in 
prostom insko)
732. Ugotovitev kvalite te  po PTP na 
laboratorijskem  vzorcu
733. N atezna trdnost
734. T lačna trdnost
735. S trižna trdnost
736. Upogibna trdnost
737. T rdota po B rinellu
738. Določitev elasticitetnega m odula 
p ri nategu ali tlaku
739. U darna trdnost do 30 m/kg
740. K lim atizacija v  apara tu ri Bra- 
bender
741. O dpornost proti vrem enskim  
vplivom , korozijske preiskave 
(dež, sonce)
742. P reizkusi požarne varnosti 
po dogovoru
A z b e s t n o - f i 11 r s k e m a s e
743. Določanje filtracijske sposob­
nosti
744. Določanje prostorninske teže
745. Določanje čistosti
746. Določanje gorljivih substanc
A z b e s t n a  p r e d i v a
747. Določanje gorljivih substanc
748. Določanje m ehanske trdnosti
J. LES, LESNE PLOŠČE LEPILA. 
UMETNE MASE, GUMA IN DRUGO
Vzorci, nam enjeni za  fizikalno- 
m ehanske preiskave, naj bodo iz  na­
ravnega profila debla ali ustreznega 
konstruktivnega elem enta. Priporoč­
ljivo je, da se les pošilja v n a ra v ­
nem  stan ju  tako, da ga v  laboratoriju  
pripravim o v preizkušanec.
L e s ,  l e s o n i t ,  v e z a n e  
i n  i v  e r n e  p l o š č e
749. P rip rava 5 vzorcev
750. U gotavljanje v lage z vlago- 
m etrom  na 5 epruvetah
751. U gotavljanje vlage labo ra to rij­
sko s sušenjem
752. P rostom inska teža p ri naravni 
vlagi
753. P rostom inska teža pri s tandard ­
ni vlagi (15 %)
754. P rostom inska teža suhega lesa
755. K rčenje (nabrekanje radialno, 
tangencialno, longitudinalno in 
prostornin sko)
756. Ugotovitev kvalite te  po P T P  na 
laboratorijskem  vzorcu ca. 1,5 m 
dolžine
757. N atezna trdnost
758. Tlačna trdnost
759. S trižna trdnost
760. Upogibna trdnost
761. Trdota po Brinellu
762. Določitev elasticitetnega m odula 
pri nategu ali tlaku
763. U darna trdnost do 30 m/kg
764. P repustnost za vodo
765. Prepustnost za pline po Žagarju
766. Poskus s ta ran ja
L e p i l a
767. P riprava vzorca
768. P rip rava lepilne vrednosti
769. K lim atizacija vzorcev
P e n a s t e  m a s e  
Specifične preiskave
Opomba: Potrebna količina za pre­
iskave ca. 1 m 2.
770. O predelitev m ateria la  po DIN
771. Toplotna obstojnost
772. Segrevanje na železni peči
773. G orljivost
774. O bstojnost v vodi
775. O bstojnost v kislinah
776. O bstojnost v alkalijah
777. O bstojnost v  topilih
778. Določitev vrste  m ateriala
779. N atezna trdnost
780. S tisljivost
781. Zarezna natezna trdnost
U m e t n e  m a s e  
Specifične preiskave
782. Korozija ščitnika (1-kratno n a­
m akanje v  eni od cone)
783. D eform acija v vreli vodi
784. Vpliv UV žarkov (4 u re  obseva­
nja)
785. Vpliv čistiln ih  sredstev
I z o t e k s t ,  i z o k a r t  
i n  I T - p l o š č e
Specifične preiskave
Opomba: P rip rav a  vzorcev se za­
računa po dejanskih  stroških.
786. U pogibna trdnost
787. N atezna trdnost
788. T lačna trdnost
789. Cepljivost
790. S tisljivost
791. Ž ilavost b rez zareze
792. Ž ilavost z zarezo'
793. Ž ilavost z zarezo
M a s e  z a  p o d e  
Specifične preiskave
794. R ela tivna trdo ta
795. Vtis pečatnika
796. V pijan je vode
797. D ebelina p lasti
798. E lastičnost
799. O stanek po sušenju
800. P rip rav a  vzorca
801. T rajnost
802. T em peratu rna obstojnost
G u m i j a s t i  o b r o č i  
z a  t e s n j e n j e  c e v i
Specifične preiskave
803. D im enzije
804. S talna deform acija
805. V srkljivost
806. S taran je
807. T rdota
G u m i j a s t i  t r a n s p o r t n i  
t r a k
Specifične preiskave
Opomba: P rip rav a  vzorcev se za­
računa po dejanskih  stroških.
808. N atezna trdnost traku  z m erje­
njem  deform acije
809. R azcepljanje
810. N atezna trdnost gum ijastih 
oblog
811. T rdnost vezave
K. M EHANIKA TAL 
Geotehniškc preiskave
812. Določanje n arav n e  v lage vzorca
813. Določanje m eje plastičnosti
814. Določitev specifične teže
815. Določitev prostorninske teže
816. Določitev m eje krčen ja
817. Določitev linearnega k rčen ja
818. Določitev optim alne vlage 
na 6 vzorcih (Proctor)
819. Določitev grupnega indeksa
820. Določitev propustnosti za vodo
— glinovitih tal
— peščenih ta l
821. Določitev zrnavosti
— s sejanjem
— s sedim entacijo
822. Določitev stisljivosti
— z edom etrom k rivu lje  stislji­
vosti
— konsolidacijske k rivu lje
— s triosnim i aparati
823. Določitev strižne odpornosti 
zem ljin z d irektnim  ali obroč­
nim  strižnim  aparatom
824. Določitev strižne odpornosti na 
aparatu  Celi
825. Določitev strižne odpornosti 
zem ljin s triosnim  aparatom  
na 3 vzorcih
826. Določitev relativne gostote ma­
teriala
827. Določitev gostote s švedskim 
stožcem
828. Določitev organskih primeša
— z šarjen jem
— s kemijsko analizo
829. Določitev m eje nasičenosti
830. Določitev strižne trdnosti zem­
ljin  prostih vzorcev (enoosni 
preizkus
831. Določitev natezne trdnosti na 
vzorcu oblike osmice
832. Določitev koeficienta CBR
833. Določitev koeficienta Kh 
n a  L. P. C.
834. Določitev vrednosti kapilarnega 
dviganja z L. P. C. kap ilari- 
m etrom
835. Določitev kapilarnosti
836. Določitev kom prim ačije cestnih 
in  železniških nasipov n a  apa­
ra tu  V. S. S. (Švica)
837. O btežilna preizkušnja po dejan ­
skih stroških
838. Sondiranje n a  terenu  z malo 
sondažno napravo po dejanskih 
stroških
839. Sondažni izkopi, ročni, po de­
janskih  stroških
840. Sondiranje z m otorno sondažno 
napravo
— sondažna dela po globinskem 
m estru v rtin e  v  odvisnosti od 
kvalitete ta l
841. P enetracijsk i standardni preiz­
kus
— po globinskem m etru  vrtine
842. In jekcijska dela po dejanskih 
stroških
Petrogra.fske preiskave
843. P repustnost za vodo po Darcyju
844. P repustnost za pline po Ž agarju
845. T rdnost m alih  kock 2 cm
846. O bstojnost zaščitnega slo ja  proti 
atm osferilijam
— kristalizacij ski preizkus
847. Določitev škodljivih prim esi v 
tleh  za zaščitni sloj (po nem ških 
norm ah)
848. Določitev vrste  gline v tleh
849. Določitev kalcijevega karbonata
850. Določitev pH reakcije
851. Določitev frakcij z usedanjem
852. Terenska identifikacija vzorcev 
po A. C asagrandeju
853. Podrobna klasifikacija vzorca 
po A. C asagrandeju
854. Strokovni pregled izkopa te­
m eljne jam e
855. Odvzem vzorcev iz dna izkopa 
za tem elj ozirom a iz sondažnih 
izkopov
856. P re iskave injekcijskih mas
L. GRADBENA MEHANIZACIJA
O r i e n t a c i j s k i  d r o b i l n i  
p o s k u s i
857. K apaciteta  drobilnega stro ja pri 
določenem načinu drobitve (re­
gulaciji) m ateria la
858. Ugotovitev zrnavosti zdroblje­
nega m ateria la
859. Ugotovitev specifične obrabe 
drobiln ih  elem entov udarn ih  in 
k lad ivn ih  drobilcev pri eni re ­
dukcijski stopnji
860. Ugotovitev možnosti drobitve z 
v lažnim  ali lepljivim  m ateria­
lom — vprašan je zatrpavanja 
drobilca
P r o u č i t e v  i n  t e h n i č n o -
e k o n o m s k a  r e š i t e v  n a č i n a  
e k s p l o a t a c i j e  k a m n i t e g a
a l i  g r a m o z n e g a  m a t e r i a l a
861. M anj obsežna proučitev
862. S redn je obsežna proučitev
863. Obsežna proučitev
O s n o v n a  p r o u č i t e v  z a  
r e š e v a n j e  i n v e s t i c i j s k i h  
v p r a š a n j
864. P roučitev  potreb po gramoznem 
m ateria lu
865. P roučitev  terenskih, m aterialnih 
in  obratovaln ih  pogojev
866. P roučitev  in  ide jna  rešitev teh­
nološkega procesa separacije
867. Idejna  rešitev  gradbeno strojne 
ured itve separacije (razpored 
stro jev  v objektih)
868. Investicijski stroški za strojno 
tehnološko ureditev  separacije
869. Izkaz gradbenih  del
870. Investicijsk i stroški za gradbene 
objekte
871. Ekonom ska analiza
M. MASIVNE KONSTRUKCIJE 
IN MODELI
872. Sklerom etrske preiskave 
na te rito riju  SRS
873. P reiskava nosilnosti zidov
874. M eritve pri obrem enilni preiz­
kušn ji m ostov in obdelava re ­
zu ltatov
875. M eritve pri obrem enilni preiz­
kušn ji razn ih  nosilcev in  strop­
nih plošč z obdelavo rezultatov
876. P recizne geodetske m eritve na 
terenu, m erjen je  posedanja in 
nag iban ja  objektov ter obdelava 
rezultatov
877. M eritve delovanja razpok, p la­
zenja betona in relaksacije žice 
n a  te renu  z obdelavo rezultatov
878. P ro jek tiran je  in  izvedba sana­
cij te r  m odelne preiskave se za­
računavajo  po dogovoru oziro­
m a s pogodbo z «žirom na ob­
sežnost del
N. TOPLOTNE PREISKAVE
Merjenje koeficienta toplotne 
prevodnosti
879. S ploščnim aparatom .
880. Z m alo konvekcijsko komorno 
aparaturo.
881. S srednjo konvekcijsko apara­
turo.
S to  aparaturo  se vršijo  preiska­
ve vseh v rst zidnih elem entov 
do debeline 30 cm
882. Z veliko konvekcijsko komorno 
aparaturo.
883. S krogelnim  aparatom  
(do 600° C).
M etoda je uporabna za preiska­
vo sipkih in fino vlaknastih  
m aterialov. V rezu ltatu  se po­
d a ja  odvisnost X od tem perature 
na in tervalu od 0 do 600° C.
884. S krogelnim  aparatom
Isto kot pod točko 1894, le da 
je tem peraturn i in terval od 0
885. M erjenje koeficienta toplotne 
prevodnosti kosovnih m ateria­
lov.
R ezultat se izvrednoti iz m erit­
ve, k i bazira na nestacionam em  
stanju. Velikost in  oblika vzorca 
je  poljubna, ozirom a odvisna 
od vrste  m ateriala. Točnost re­
zu lta ta  je  m anjša kot pri prej 
navedenih metodah
Druge toplotne preiskave
886. T estiran je dimnikov po DIN
887. M erjenje propustnosti oken
888. T estiran je v ratn ih  k ril po JUS
889. M erjenje spec. toplote
890. M erjenje toplotnega raztezka
891. U m erjanje term om etrov
892. U m erjanje higrom etrov 
(odvisno od točnosti razdelitve 
skale)
893. U m erjan je areom etrov 
(odvisno od točnosti razdelitve 
skale)
894. Določevanje gostote
— trd n ih  snovi
— tekočin
895. M erjenje koeficienta tem pera­
tu rn e  prevodnosti
896. Izračun koeficienta tem peratu r­
ne prevodnosti
897. K lim atizacija v  ap ara tu ri Bra- 
bender
898. U poraba aparatu re  B rabender 
kot usluga
899. O dpornost proti vrem enskim  
vplivom
— korozijske preiskave (dež — 
sonce)
900. M erjen je tem perature in vlage. 
Cena po dogovoru v odvisnosti 
od obsega m eritve
O. FIZIKALNE PRISKAVE 
OBJEKTOV IN KONSTRUKCIJ
901. M erjen je deformacij z m eriln i­
m i lističi
902. M erjenje dinam ičnih obrem eni­
tev
903. M erjenje pomikov z elektro­
m agnetno dozo
904. Merjenje pomikov pri nizkih 
frekvencah (f 15 Hz)
905. Določevanje lastne frekvence
906. Določanje relativnega dekre- 
rnenta dušenja
(brez vgrad itve in fotografira­
nja)
907. M erjenje homogenosti v tem elj­
nih tleh betoniranih  pilotov
908. M erjenje vlage v  gradbenih ele­
m entih  z izotopi
909. Določitev gostosti (vodotesnosti) 
betona z izotopi
910. M erjenje hitrosti zvoka 
v  betonu
P. AKUSTIKA
A k u s t i k a  
v g r a d b e n i š t v u
911. M eritve zvočne izolacije sten 
in stebrov pro ti zvoku v zraku
912. M eritve izolacije stropnih kon­
strukcij te r  raznih oblog proti 
h rupu  hoje
913. M eritev zvočne izolacije oken 
in  v ra t p ro ti zvoku v zraku
914. M eritve razširjan ja  zvoka po 
konstrukciji
915. M eritve absorpcije zvoka ma­
terialov v  odmevnici
916. M eritve absorpcije zvoka m a­
terialov  v  K undtovi cevi
917. K ontrole akustičnih izolacij na 
zgradbah
918. R aziskava akustičnih pom anj­
kljivosti na zgradbah (stvarni 
stroški)
919. K ontrola in raziskave šumov 
instalacij
920. M eritve in p ro jek tiran je bla- 
žilcev treslja jev  pri strojih
P r o s t o r s k a  a k u s t i k a
921. M eritve reverberacije v prosto­
rih  te r  določitev absorpcije
922. Raziskave akustično najugod­
nejših  oblik in dimenzij 
prostora
923. A kustična obdelava prostorov
Z a š č i t a  p r o t i  h r u p u
924. M eritve h ru p a  v  prostorih  in 
na prostem
925. S tatistične m eritve h rupa v 
prostorih  in na prostem
926. M eritve h ru p a  raznih strojev
927. M eritve h ru p a  naprav  klima 
in  ven tila to rjev
928. S pek tra lna  analiza h rupa v 
laboratoriju
929. S tatistična spektralna analiza 
h rupa klim e in ventilacijskih 
naprav
930. M eritve in raziskave šuma 
instalacij
931. P ro jek tiran je  blažilcev hrupa 
in  n jih  u m erjan je
932. K ontrola izdelkov glede na 
šum nost (ventilatorji, transfor­
m atorji, dušilke)
933. K ontrola in  odprav ljan je hrupa 
v  vozilih
F i z i o l o š k a  a k u s t i k a
934. Preizkušanje naprav  za osebno 
zaščito pro ti h rupu
935. P reizkušanje aparatov  za 
naglušne
E l e k t r o a k u s t i k a
936. M eritve karak teristik  zvočnikov 
(frekvenčni potek, popačenje, 
izkoristek, usm erjenost)
937. M eritve karak teristik  mikrofo­
nov (frekvenčni potek, popače­
nje, občutljivost, usm erjenost)
938. K ontrola delovan ja  elektroaku- 
stičnih nap rav
939. K ontrola delovanja m ikrotele- 
fonov (ugotovitev karak teristik  
raziskave)
940. U m erjanje in  kontro la naprav, 
ki delujejo na akustičnih prin ­
cipih (avdiom etri)
R a z n o
941. Določevanje kvalite te  raznih 
visokofrekvenčnih naprav  z nai- 
menom ugotovitve varnosti, 
vzdržnosti in električnih 
lastnosti
942. Razvoj in  izdelava prip rav  za 
kontrolo izvedbe akustičnih 
izolacij na zgradbah
943. P ro jek tiran je elektroakustičnih 
naprav
R. POLINDUSTRIJSKA 
PROIZVODNJA (POIZKUSNA)
944. Poizkusna proizvodnja 
bitum enske em ulzije
945. Poizkusna kon tinu irna 
proizvodnja odcejenega betona
946. Poizkusna kon tinu irna  proiz­
vodnja razv lakn jevan ja  azbest­
nih vlaken po m okrem  postopku
947. Poizkusna kon tinu irna  im pre­
gnacija jute, h idrofilne tkanine 
in lepenke
948. Žganje v ro tacijsk i peči
949. M letje v  krogličnih m linih
950. M letje v  dezin tegratorju
951. S ejan je na visečih vibracijskih 
sitih
952. P redelava gline in podobnih 
mas na gnetilcu 45 1
953. Sušenje razn ih  m aterialov v 
peči »Elcalor« s površino 11 m2 
in  prostornino 20 3
954. P rekrivan je betonske strehe s 
trakovi azband
955. Izdelava poroznih plošč za 
zračne drče
956. Izdelava poroznih oblog za mo­
dele odnosno opaže do 2,5 cm 
debeline (1 m2)
S. KOVINE IN LEGURE
M e h a n s k e  p r e i s k a v e
957. Natezni preizkus z določitvijo 
trdnosti, m eje plastičnosti, raz­
tezka, kontrakcije in diagram  
stro ja
958. Isto  z določitvijo 0,2 Vo m eje z 
ekstenzom etrom
959. Določitev m odula elastičnosti z 
M artensovim  zrcalnim  
aparatom
960. Določitev trdo te
961. Upogibni preizkus
962. Žilavost
963. G lobi jen j e po Ericksenu
964. —987. Določitev sestavin
Preizkus na utrujenost
988. Na visokofrekvenčnem pulza- 
to rju  (1 ura)
989. Na nizkofrekvenčnem  polzator- 
ju  s 50 tonskim  trgalnim  
strojem
Preizkus na obrabo
990. V brusnem  loncu (Schleiftopf)
Preizkus žice 
za prednapeti beton
991. Določitev 0,2 °/o m eje trdnosti, 
pretržnega raztezka, kontrakci­
je, pregibov s prilogo a s  dia­
gram a p ri večjem  številu pre- 
izkušancev)
992. Določitev enakom ernega raz­
tezka izven strikcije
993. Določitev raztezka pri m aksi­
m alni sili, brez ali z risanjem  
d iagram a
994. Določitev m odule elastičnosti 
aparatom
995. N avijan je preko trna
Preizkus na utrujenost
996. Na visokofrekvenčnem  
pulza to r ju
997. Na nizkofrekvenčnem  pulzator- 
ju  s 50 tonskim  trgalnim  
strojem
Preizkus na obrabo
998. V brusnem  loncu (Schleiftopf) 
s 4 preizkušanci
Preizkus žice za prednapeti beton
999. Določitev 0,2 °lo m eje trdnosti, 
p retržnega raztezka, kontrak­
cije, pregibov s prilogo a s  d ia­
gram a (pri večjem  številu pre- 
izkušancev)
1000. Določitev enakom ernega 
raztezka izven strikcije
1001. Določitev raztezka p ri m aksi­
m alni sili, brez ali z risanjem  
d iagram a
1002. Določitev m odule elastičnosti 
— z ekstenzom etrom
— z M artensovim  zrcalnim  
aparatom
1003. N avijan je preko trn a
S. UM ERJANJE IN  ATESTIRANJE 
STROJEV
1004.—1011. S tro ji z 1 do 8-mernimi 
področji
Kontrola manometrov
1012. M anom etri za paro  in pline 
(razen za kisik) do 100 atm
1013. M anom etri za kisik
1014. K ontrolni m anom etri
1015. A testiranje
Izdelava aparatur 
in opreme za laboratorije
Laboratorijske aparature:
— Vicatov aparat
— A parat VEBE
— G raff-Kaufm annov ap a ra t
— Devalov aparat
— Blainov aparat
— A parat VSS
— A parat za preiskavo vodotesno- 
sti ipd.
— A parat za določanje h idratačij- 
ske toplote cementov
— A parat za določanje plastično­
sti po Emleyu
K om pletiram o tip izirane terenske 
laboratorije  za preiskavo gramoza, 
cem enta in betona.
Izdelujem o laboratorijska sita  po 
JUS, modele za betonske kocke in 
naprave za določevanje specifične 
teže cementa.
Izdelujem o lesene m odele za opeč­
no in  keram ično industrijo  in  za 
strojništvo.
T. PREISKAVE
METALNIH KONSTRUKCIJ
(mostovi, žerjavi, žičnice itd.)
1016. Vsakovrsna strokovna m nenja 
o kvaliteti, nosilnosti ozirom a 
varnosti m etalnih konstrukcij
1017. Obrem enilne preizkušnje me­
ta ln ih  konstrukcij n a  terenu 
ali v  laboratoriju  z ustreznim i 
m eritvam i deform acij ozirom a 
napetosti p ri statični ali dina­
mični obrem enitvi
1018. L aboratorijski preizkusi me­
ta ln ih  konstrukcij, prototipov, 
modelov ali konstrukcijskih 
detajlov s statično ali d ina­
mično obrem enitvijo
1019. P reiskave z m agnetofluksom
U. KONSTRUKCIJSKI BIRO
1020. K onstru ira strojno oprem o za 
separacije gram oza in  peska, 
sita, dehidratorje in  tran sp o rt­
ne trakove za potrebe posa­
meznih naročnikov.
1021. K onstru ira izvedbene načrte 
za predelavo EF pepela
1022. K onstru ira oprem o za gradbe­
ne laboratorije kot npr. hi­
dravlične stiskalnice do 300 t
a) z ročnim
b) z m otornim  pogonom 
A paratu re  za m erjenje defor­
m acij b itum ena
1023. Razne stro jne naprave in  
stro jno  oprem o po želji 
naročnika
V. STANOVANJSKA GRADNJA 
IN SANACIJE OBJEKTOV
Obseg del je  razdeljen na proble­
m atiko stanovanjske gradnje in sa­
nacije obstoječih objektov.
P ri stanovanjski g radnji se vršijo 
revizije izdelanih  projektov v  celoti 
in posamezno po fazah del in se­
stavnih konstrukcijah. P rav  tako se 
posebej rešu je jo  problem i funkcije 
pro jek tiran ih  konstrukcij z ozirom 
na potresno in  požarno varnost, izo­
lacijske sposobnosti glede vode, zvo­
ka in  tem peratu re  in  končno celot­
na problem atika uporabe in  kvali­
tete m ateria la  za vgrajevanje.
Podoben je  obseg dela p ri sanaci­
jah  objektov, ki so poškodovani 
bodisi zarad i dotrajalosti posamez­
nih konstrukcij in m aterialov, ali pa 
so poškodbe nastale  zaradi drugih 
vplivov različnega izvora, kot so: 
potresi, požar in  korozija m ehanske­
ga ali kem ijskega značaja. Na p ri­
logi ustrezn ih  preiskav na terenu  in 
v labo ra to riju  ali statičnih preiskav 
se določi na jp re j program  sanacije 
in nato  p ro jek t za  sanacijo o b jek ta
Končno spadajo  v to področje tu ­
di štud ijska dela in  preiskave novih 
gradbenih  m aterialov, delovnih po­
stopkov p ri g radbenih  delih in orga­
nizacija g radbeništva pri stanovanj­
ski gradnji. P rav  tako opravljam o 
strokovni nadzor p ri izvajan ju  vseh 
gradbenih  del in  določeno z investi­
to rjem  in  pro jek torjem  občasna n a­
ročila izvajalcu gradbenih del v po­
gledu kvalite te  uporabljenega m ate­
riala  in  izdelave.
Z. RENTGENOLOGU A
L aboratorij izvaja ru tinska dela v 
H ull-D ebye-Scherrerjevi in Seem ann- 
Bohlinovi tehn ik i in  razvija znan­
stveno raziskovalno dejavnost na 
področju s tru k tu re  in  konstitucije 
tehniških m ateria lov  s posebnim ozi­
rom  n a  m ehanske lastnosti ob višjih 
tem peratu rah  (difrakcija žarkov X, 
spektroskopija, d ila tom etrija  in v i­
soko tem p era tu rn a  mikroskopija).
SPLOSNA
VODNA
SKUPNOST
SOČA
NOVA
GORICA
Dejavnost:
vodi vodnogospodarsko politiko na vodozbirnem pod­
ročju Soče, izdeluje študije in meritve iz tega področja. 
Projektira vodnogospodarske objekte. Izvaja regula­
cijske, melioracijske, protierozijske in vse ostale 
vodnogospodarske objekte.
Zavod za 
vodno 
gospodarstvo
Zavod za vodno gospodarstvo SR Slovenije
® proučuje in spremlja razvoj vodnega gospo­
darstva,
•  pripravlja osnove za planiranje vodnega go­
spodarstva,
e izdeluje vodnogospodarske osnove in progra­
me v zvezi z ureditvijo, izkoriščanjem in var­
stvom voda ter v zvezi z obrambo pred vodami,
•  izvršuje specialne raziskave kvalitete voda, ki 
so potrebne za ukrepe v zvezi z varstvom 
voda in
•  daje strokovno pomoč ter mnenja za reševanje 
vodnogospodarskih vprašanj.
Zavod za vodno gospodarstvo SR Slovenije
SR Slovenije
K EM IJSK I IN ŠTITU T
B O R IS A  K ID R IČ A
LJUBLJANA, Hajdrihova 19
JU G O SLA V IJA
T elefon : 22-495, d ire k to r  21-687 
T ekoči ra č u n  600-18/602-3 
P oštn i p red a l 380
Kemijski inštitut Borisa Kidriča v Ljubljani, Hajdrihova 19, je znanstveno raziskovalni zavod,
katerega dejavnost obsega predvsem področja kem ije, kemijske tehnologije in  sorodnih ved. Med temi
nalogami zlasti:
— proučuje in  raziskuje probleme na področju kemije, kemijske tehnologije in izpopolnjuje znan­
stveno raziskovalne metode in postopke na navedenih področjih;
— izdeluje študije in potrebno dokumentacijo za tehnološke postopke na  vseh področjih kem ijske 
in  sorodne industrije;
— vrši v okviru inštitu ta eksperimentalno in polindustrijsko proizvodnjo surovin, polizdelkov ali 
končnih izdelkov ter opravlja druge raziskovalne storitve za napredek industrije;
— daje državnim organom, zavodom in organizacijam strokovno pomoč in  izmenjuje z njim i svoje 
izkušnje ter opravlja zanje raziskovalne in druge storitve;
— proučuje kemijo in biologijo vod, pri čemer se poslužuje sodobnih metod in aparatur;
— izvršuje kemijske in biološke analize površinskih, podzemnih te r odpadnih voda;
— vrši analize term alnih in  m ineralnih voda;
— ukvarja  se s tehnologijo čiščenja odpadnih voda na laboratorijskih in  polindustrijskih čistilnih 
napravah;
— prevzem a kontrolne m eritve in določitve na čistilnih napravah;
— ukvarja  se s tehnologijo priprave pitne vode in industrijske vode;
— priprav lja ekspertize in idejne projekte postopkov za čiščenje odpadnih voda te r za pripravo 
pitne in industrijske vode;
— opravlja v svojih laboratorijih in obratih strokovne storitve za posamezne interesente.
Hidrometeorološki zavod 
SR Slovenije
Ljubljana, Resljeva cesta 18jlll
opravlja naslednja raziskovalna študijska dela po 
naslednjih dejavnostih:
A. Hidrološka dejavnost
proučuje vodno bilanco površinskih in pod­
zemskih voda v kvalitativnem in kvantativnem  
pogledu,
proučuje vpliv vode in spremembo zemeljske 
površine in  spremembo rečnih korit z ozirom na 
erozijo,
proučuje prodonosnost in  kalnost vodotokov,
proučuje fizikalno-kemične spremembe povr­
šinskih in podzemnih voda ter
izdeluje zaključne hidrološke študije in elabo­
ra te  predvsem za potrebe vodnega in  e lek trogo­
spodarstva, kot tudi za potrebe drugih gospodar­
skih panog in  ostalih koristnikov.
B. K lim atološka dejavnost
proučuje klim atske prilike posameznih podro­
čij Slovenije te r  ugotavlja specifičnosti obravna­
vanega področja, ki vplivajo na gospodarnejše 
poslovanje,
priprav lja »Klimatski atlas Slovenije« in »Kli­
mo Slovenije«.
C. A grom eteorološka dejavnost
proučuje:
fenološke napovedi o času žetve ozimnih žit,
napovedi za škropljenje proti krom pirjevi 
plesni — fitoftori na zgodnjih in poznih sortah 
krompirja,
desetdnevne agrometeorološke preglede o vre­
menskih prilikah in stanju poljskih posevkov in 
sadnega drevja v Sloveniji,
fenološke študije v zvezi z alergeni cvetnega 
prahu,
razne fenološke študije s posebnim ozirom na 
klimatske razm ere Slovenije,
skupno s Kmetijskim inštitutom  Slovenije iz­
daja napovedi za škropljenje vinske trte  proti 
peronospori.
Č. Prognostična dejavnost
nudi:
inform acije javne vremenske službe po teko­
čih vremenskih razm erah skupaj s kratkoročnimi 
in srednjeročnimi prognozami, posebej za območje 
Slovenije, po potrebi pa tud i za druga območja, 
meteorološko pomoč letalskem u prometu v 
Brniku,
raziskuje zakonitost vrem ena v Sloveniji in na 
širšem območju z namenom, da se izboljšajo in iz­
polnjujejo vremenske napovedi,
opravlja posebno zimsko turistično službo o 
vrem enu in  snežnih razm erah za turistične kraje 
Slovenije,
izdeluje specialne vrem enske prognoze za po­
trebe gospodarstva in raznih javnih služb.
D. M eteorološki observatorij v  Ljubljani
ugotavlja stopnje onesnaženja zraka in izvaja 
raziskave evaporacije, evapotranspiracije ter sonč­
ne radiacije.
KOMPAS Turistično avtobusno podjetje Ljubljana
ZVEZA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SRS — LJUBLJANA
III. m ed n a ro d n a  r a z s ta v a
B M  6B v M ünchnu
Strokovno potovanje na III. m ednarodno razstavo gradbenih materialov, gradbenih delov 
in notranje izdelave, vključno tehnične ureditve, priključki itd.
S p o r e d  p o t o v a n j a :
1. dan —  Odhod iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj. — Potovanje z avtobusom mimo Beljaka v Lienz,
kratek postanek in skozi Felbertauem  predor do M ittersilla in Kitzbuhla, k je r bo kratek  
postanek. Dalje skozi Kufstein in  po avtocesti do Miinchna. Namestitev v hotelu in p re­
nočišče.
2. dan — Po zajtrku avtobusni ogled mesta, nato obisk razstave »BAU 68«. Večerja in  prenočišče.
3. dan — Zajtrk in ves dan ogled razstave »BAU 68«. Večerja in prenočišče.
4. dan — Po zajtrku ogled gradbišč podzemske železnice in lahko še ogled »olimpijskih objektov«.
Večerja in  prenočišče.
5. dan —  Zajtrk in prosto do 11. ure, ko bo povratek. Potovanje iz Miinchna v Salzburg, k ra tek
ogled in dalje skozi Badgastein v Böckstein. Od tod prevoz z vlakom skozi Tauern predor 
na Koroško v Mallnitz. Dalje z avtobusom skozi Beljak v Ljubljano'.
CENA POTOVANJA JE 590 N din.
V ceni je vračunan prevoz z m odernim  turističnim  avtobusom, stroški prevozov skozi 
cestni in  železniški predor, hotelske usluge, navedene v sporedu, vstopnice za razstavo, nabava 
nemške vstopne vize, strokovno vodstvo in organizacija potovanja.
Pri prijavi, prosimo, priložite:
— izpolnjeno vprašalno polo in eno fotografijo,
— ali veljavni potni list z jugoslovansko izstopno vizo za Zvezno republiko Nemčijo, 
veljaven za 6 mesecev,
— naročilnico podjetja, če je plačnik potovanja,
—• akontacijo 200 N din.
PRIJAVE SPREJEMAJO VSE KOMPASOVE POSLOVALNICE DO 25. JANUARJA 1968.
O p o m b a :  Če nam  ob prijavi ne m orete priložiti potnega lista, prosimo, da nam  spo­
ročite svoje osebne podatke (ime in  priimek, datum  in  kraj rojstva, poklic in  točen naslov stalnega 
bivališča).
Regulacija Savinje v Celju
SPLOŠNA VODNA SKUPNOST
SAVINJA
C E L J E
Ljubljanska cesta št. 36
te le fo n  2 6 1 8
projektira in izvaja vsa vodogradbena dela, vzdržuje in urejuje 
vodotoke na porečju Savinje in Zg. Sotle, opravlja upravne 
in tehnične posle s področja vodnega gospodarstva ter goji 
na vodnih zemljiščih varovalno zarast