Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Usklajevanje cen rred dnevrso nove cene osnovnim . življenjskim artiklom povzročile ne- šteto različnih obravnav, k,i so v ve- Čini primerov segale »iz prve roke« in vodile do inapaionih, če ne zlona- mernih hotenj. Vseikakor gre za po- sploševanje, 'ki ne vodi nikamor. Usklajevanje cen v kmetijstvu, v elektrogospodarstvu in premogovni industriji ter v ibarvni metalurgiji so nujna 'posledica neusklajenih od- nosov med različnimi panogami go- spodarstva. Administrativno določe- ne cene v omenjenih panogah so (preprečevale, da bi se Le-te Vključi- le v nov gospodarski sistem in jih zavira ali, celo spravlja v položaj zaostajanja. To pa se odraža v zmanjšani sposobnosti proizvajalcev za reprodukcijo in otežkoča razvoj samoupravljanja in s tem večje proizvodnosti in storilnosti, obenem pa celo večajo vse večjo stopnjo in- tervencije s strani zveze. Če hoče- mo^ da bodo delovni kolektivi lahko več dajali, jim moramo pustiti več ustvarjenih sredstev. Premiki cen v kmetijstvu pri pše- nici, sladkorni pesi, sončnicah in oljaricah, (bombažu ter mleku poteg- nejo za sabo povišanje cen pre- hrambenih artiklov iz teh surovin. Kmetijstvo bo na ta način dobilo več sredstev in ibo zmoglo z uvaja- njem sodobnejšega obdelovanja zemlje proizvajati več in tudi cene- je. To pa je končni cilj. Podobno je z deficitnostjo elektroi.ndinstrije in premogovnikov; obe veji energetike sta z administralivno določenimi ce- nami zaostajali v razvoju, pri pre- mogovnikih pa je to vodilo do 'padca proizvodnje, fliufktuacije delovne si- le in nemogočega razmerja med sredstvi OD ter poslovnimi skladi. Le s sproščenimi cenami (zaenkrat ibo to le delno rešeno) bodo uspeli uresničiti nujnostno načelo, da bodo rudarji prednjačili vsaj za 35 od- stotkov pri osebnih dohodkih, obe- nem pa bodo premogovniki z inten- zivnim uvajanjem sodobne mehani- zacije lahko reševali rastoče potre- be potrošnje. Prav tako bodo nove cene v (bar- vasti metalurgiji spremenile eko- nomski 'položaj predelovalcev teh kovin. * (Nadaljevanje na 3. strani) ENAKI POGOJI ZA VSE Odborniki celjske občinske skup- ščine so na zadnji delovni ,sej,i spre- jeli isklep o reorganizaciji šolske mreže v občini. Vtem ko se je pre- šolanje otrolk iz nižje organiziranih osnovnih šol na višje uveljavilo že v preteklem šol sikom letu in so tako že od lansike jeseni odpadli v nižje organiziranih šolah tako imenovani kombinirani razredi so zidaj potrdili še sklep o organizacijski in peda- goški priključitvi nižje organizira, nih osnovnih šoli k srednjim. Tako so osnovno 'šolo v Šmartnem v Rož- ni dolini priključili četrti osnovni šoli oib Dečkovi cesti, šolo v Lj.uibeč- ni osnovni šoli Franja Vrunča na Hudinji, išoli v Strmcu in Socki os- novni šoli v Vojinilku ter šolo na Črešnjicah osnovni soli v Frankolo- Itm. S 'to preosnovo, iki (zagotavlja vsem učencem enake učne ipoigoje, ne gle- de na to. ikje stanujejo, so potrdili še predlog, da postanejo dosedanji ravnatelji nižje organiziranih os- novnih šol organizacijski in peda- goški vodje podružničnih šol. Ko so odborniki potrdili sklep o reorganizaciji šolske mreže v obči- ni, so opozorili na obljubo, ki je bila izrečena na začetku debate o tem vprašanju, na oibljulbo. ki je za- gotavljala, ida bodo v vseh krajih, odkoder se bodo učenci vozili v os- rednje išole, zgradili- posebne lope oziroma avtobusna postajališča. Ta obljuba zaenkrat še ni uresničena, toda kot so povedali na seji, bo 'rea- lizirana do začetka novega šolskega leta, torej do konca avgusta letos. ...Ni potrebno posebej nuglaševati, da so marsikje hoteli izkoristiti situaci- jo usklajevanja cen in da so pojavi na- vijanja cen brez sleherne osnove že zaži- veli. Prav zato je nujno, da povemo, da je navijanje cen gospodarski kriminal, ki ga ie treba zasledovati ter dosledno za- treti. Bolj kot kdajkoli je pred nami vse- mi naloga, da budno sledimo dinamiki cen. Gostje na svečani seji (levo), Marjan Učakar med govorom (desno). Foto: J. Klančnik S SVEČANE SEJE CELJSKE OBCI.NSKE SKUPŠČINE V OSPRED JU-STANDARD V ponedeljek so Celjani prazno- vali občinski praznik, ki je povezan z dnem ustanovitve prve celjske če- te. Na svečani seji občinske skup- ščine, občinskega združenja ZB NOV in ostalih vodstev družbeno po- litičnih organizacij je predsednik skupščine Marjan Učakar v slav- nostnem govoru prikazal težo in po- men naprednega gibanja v predvoj- nem času ter orisal zgodovinsko pot celjske čete. Ko je prikazal povojno rast, je dejal, da bo občinska skup- ščina storila vse za razvoj obrti, trgovine, predvsem pa šolstva, ob- enem pa naglasil, da je prvenstvena skrb vseh nenehna rast življenjske- ga standarda občanov. Svečane seje so se udeležili pred- sednik okrajnega odbora SZDL Jože Marolt, predsednik okrajnega zdru- ženja ZB NOV Jože Jošt, popredsed- nica okrajne skupščine Milena Vrš? nik-štiftar, delegacija občinske skup- ščine iz Doboja, preživeli borci celj- ske čete, častni občani in drugi. Po- zdravne brzojavke so poslali Franc Leskošek-Luka, general Peter Stante, občinska skupščina iz Čuprije in Franc Simonič. S" svečane seje sta dve delegaciji odnesli vence na grobnico narodnih herojev in na grob Hermine Seni- čarjeve. Občinska skupščina je sprejela od- lok o stalnem posebnem dodatku častnim občanom Celja, ki ga dobe, v kolikor njihov redni dohodek zna- ša manj kot 60.000 dinarjev. Sklenili so tudi, da občina prevzame stroške in organizira pogrebe v primeru smrti častnih občanov. Medtem ko letos Šlandrovih nagrad za znanstveno, kulturno ali drugo izredno uspelo dejavnost niso pode- lili, je občinska skupščina soglasno nagradila nekaj odbornikov, ki že dve mandatni dobi s tvornostjo mnogo prispevajo in vodijo svete. Nagrajenci so Marica Frece, Slava Škrabar, Marjan Mazej, Edo Ste- blovnik in Vlado Bogataj. -jk SLAVJE NA KAIOBJIJ ODKRITJE SPOMENIKA BORCEM NOV Preteklo nedeljo je v imenu kra- jevne organizacije združenja bor- cev NOV Slivnica predsednik občin- ske skupščine in občinskega zdru- ženja Zveze borcev Peter Hliastec odkril na Kalobju nad Šentjiurjem spomenik padlim borcem NOV. Spo- menik je prevzela v varstvo občin- ska skupščina Šentjur, v oskrbo pa osnovna šola K al ob je. Lepa poletna nedelja je privabila na kalolbške strmine številne bivše borce in aktiviste. Slavnostni del svečanosti jel>il sikrbno pripravljen. Vas je bila v zastavah, na prireditvi pa sta sodelovala moški pevstki zbor prosvetnega društva Bratov Ipav- cev« iz Šentjurja in godba na pihala štorske Svobode. Pred pričetkom slavnostnega dela je četa predvoja. šike vzgoje uprizorila napad .na ka- lobje. štorska sodba pa je s himno pričela uradini del. Predsednik krajevnega odlbora Zveze 'borcev 'NOV Slivnica tovariš Vodeb je najprej pozdravil svojce padlih, vise navzoče borce in aktivi- ste. številne predstavnike družbeno- političnih organizacij, kakor tudi vse navzoče,, nato pa predail besedo predsedniku občinske skupščine. V krajšem govoru je naito Peter Hla- stec opozoril navzoče na dogodke pred dvomi desetletji in (podčrtal, da je v teli težkih časih zaživelo tu- di Kalobje in se v celoti vključilo v narodnoosvobodilno gibanje. Od- V NEKAJ VRSTAH Beograd: Ob obletnici skopske ka- strofe je predisednik Tito odlikoval kolektiv celjskega Lngraida z Re- dom Dela z zlatim vencem. Ljubljana: Komisija za podelitev Kajuhovih nagrad je podelila Da- netu Delbiču tretjo nagrado za nje- govo delo Balada o modri svetlobi«. kritju plašče je v počastitev padlih Sledil enomihutni molk, ki so ga prerezale tri čaisitne salve čete pred- vojašlke vzigoje. Medtem ko je godba na pihala igrala žalno koračnico, so svojci padlih in predstavniki družlbeno-političnih organizacij po- ložili vence. Progralm so nadaljevali pevci iz Šentjurja in i,z tukajšnje osnovne šole, ki so zapeli nekaj par- tizaniSikili ter pionirji, ki iso dekla- mi rail i pesmi s tematiko iz na.rodno- osivobod i 1 ne bojjbe. V popoldanskih urah je bilo par- tizansko srečanje ^bivših borcev in aktivistov povezano s prosito zabavo. —V;— V DANAŠNJI ŠTEVILKI: $ Humano in ne brezdušno reševanje borčevskih prob- lemov O Kovo Vransko: milijarda proizvodnje % Dušanova tehnika £ Uspehi celjskega režiserja na Poljskem 9 Roman, slikanica, humoreska PRIHODNJIČ: 0 Problem v žarišču: < # Celjske pekarne in kruh O Srečanje z Afriko $ Smeh pri nas v gosteh CELJE, 24. JULIJA 1964 št. 29 CENA 20 Leto XVI Glavni urednik RUDI LEŠNIK Odgovorni urednik JURE K RASO V EC List izhuja ob petkih. Izdaja in tisku Časopisno podjetje »Celjski tisk<. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5, poštni predal 152. Telefon 24-2'. Tekoči rafun: 60"i-11-1-656. Letna naroč nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. OD 21. DO 30. JULIJA Močnejši dež in ohladitev je pri- čakovati okrog 24. julija in v raz- dobju med 27. in 29. julijem. PRAZNIK PIVA IN CVETJA Foto: J. Voif V solboto in nedel jo so v Laškem praznovali »PRAZNIK PIVA IN CVETJA«. "Prireditve za ta praznik so se začele že v soboto, ko je bila v osnovni šoli odprta razstava: LOV- CI. CVETJE. RIBICI, TURIZEM. Na tej razstavi so se predstavili lovci s svojimi trofejami in lovskim pri- iborom. ribiči pa so ,poleg pribora imeli še lepo urejene akvarije. V naslednji solbi pa so dhisikovalci iz- birali najlepšo rožo. Zvečer je bil na starem gradu ognjemet in prav tako iira (bregovih Savinje. V nedeljo se je začelo praznova- nje že zgodaj zjutraj z budnico god- be na pihala. Ob 7. uri je bila na starem gradu otvoritev strelišča, na- to ipa ekipno tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe. Ob pol desetih se je izačela povorka od pivovarne do lekarne. V njej so sodelovali lovci, ribiči, pivovarna je prikazala kratek potek proizvodnje, sodelovale pa so še pionirke, ki so bile oblečene v marjetice. Najlepši del povorike pa je .bila kmečka oh- oet. Po povorki so .priredili na trgu všranganje in /glihanje« za neve- sto. lo je bil najlepši del prire- ditve. Nato je predsednik občinske skupščine Laško Ljubo Zelič pre- dal ključe pokrovitelju — pred- sedniku gospodarske zbornice Celje Veljikn Re.piču. Po tem urad- nem delu so še nastopili pevci os- novne šole Laško in folklorna stku- piria Svoboda Šempeter, vmes pa sta navzoče zabavala mariborska humo- rista Štef in Tina. Škoda, da so or- gani i za to rji objavili napačen čas pri. hoda splava rjev. ker i»o talko ljoidjfe zlaistonj čalkaili nam je na mostu. Tako je minil prvi Praznik piva in cvetja« v 1 >a.šfkem. ki je iimed na- men privalhitičimveč turistov v svoj Ikra j. V določeni meri jim je to tudi uspelo, verudair se je ipoznalljo, da je lo šele prva prireditev. F. Kramer Stran 2 -h- Stran 2 CELJSKI TEDNIK Št. 29 — 24. julija 1964 MARJAN RAVNIKAR Veliko pišejo in govorijo o novem . republikanskem kandidatu za no- vembrske volitve v ZDA. Temu se ni čuditi. Zadovoljni bomo, če bodo samo pisali in govorili. Toda, če uspe Gold\vaterju prevzeti predsed- niško mesto, potem bo svet doživel še marsikaj, o čemer bo težko pisa- ti. Od Kennedyjeve smrti sem se dogajajo v Ameriki stvari, ki niso nič obetajoče. Odlični in clo skraj- nosti precizni predvolilni aparat, ki ga vodi senator iz Arizone, ne pozna pomislekov in vrsti zmago za zma- go. Kaj pomeni to, ne samo za ZDA, pač pa za ves svet — si je težko predstavljati. To, kar je že do sedaj povedal, je več kot dovolj. Sovjet- ska Zveza in Kitajska bosta, po nje- govih lastnih besedah, ko postane predsednik ZDA, morali kapitulira- . ti. Vzhodnoevropske države bodo morale sprejeti zahodno demokraci- jo. Castro bo moral enostavno izgi- niti. Zakoni o državljanskih pravi- cah, ki so ga šele sprejeli, ne bo pri- znal itd. itd. To ni korak nazaj za Ameriko, rtiti zastoj v svetovni mi- rovni politiki, pač pa pomeni vojno za ves svet. če naj vodi tako vpliv- no in močno svetovno sjlo človek, ki forsira take koncepte, potem mo- ra biti zaskrbljen ves svet. In tudi je. Velika Britanija išče izhod v konferencah Commonweltha. Ame- riški komentator Lippman pravi, če je tako, potem ima prav De Gaulle, ko hiti proč od Amerike in išče so- ■ delovanje na vzhodu. Zaenkrat tri- umfirajo le najbolj desno usmerje- ne sile v Ameriki, Španiji in na Por: tugalskem. Ljudje po svetu se spra- šujejo, kje so napredne sile Ameri- ke, kako je mogoče, da bivši pred- sednik Eisenhower v svojih javnih izjavah podpira napovedano Gold- waterjevo politiko in končno, 1e- zono. Kot vse kaže, imajo funkcionarji tega društva velike skrbi ne samo zaradi finančnih zadev, ki niso na jbol j rožnate, marveč tudi s — kadri. — Zdaj so se -skrbi šele začele, je v razgovoru de- jal začasni tehnični vodja, Riko Presinger. Trenutno si prizadevamo, da bi imeli na razpolago zadostno šte- vilo igralcev, ki jih potrebujemo za sestavo solidne ekipe. — Ali ste te dni že zaključili razgovore z igralci? — Ne še povsem. Trenutno sta sklenila ostati pri nas Marjan Stajcer. dosedanji igralec Bosue (srednji krilec ali branilec) ter Aleksa Babic, ki je doslej nastopal za Famos (krilo, branilec). Prav tako se je za novo okolje odločil Edo Coklič, ki je doslej igral za Olimp. V teku so razgovori za prestop Artla od Celja ter mladega igralca Emeršiča iz Ptuja. Žal se precej zapletajo razgovori z Lovretičem, dosedanjim vratarjem Karlovca. — Kako pa z dosedanjimi igralci? — Po dosedanjem sklepu odbora ne -bomo niko- mur dovolili, da bi zapustil naše vrste. To velja se- veda za tiste, ki pridejo v pošte v za sestavo prve enaj- storiee. In seveda to velja tudi za Letnerja. Fermeta in druge. — Kakšen status-bodo imeli igralci ? — V moštvh ne bo nikogar, ki bi se ukvarjal sa- .' mo z nogometom. Vsi igralci bodo ostali na doseda- njih oziroma novih delovnih mestih. Vsi bodo torej zaposleni v eni ali drugi delovni organizaciji. Dru- gače je seveda s študenti in dijaki. Zato čistih nogo- metnih profesionalcev pri Kladivarju ne bo. Razum- ljivo pa je. da lw>do igralci dobivali določene zneske predvsem za nadomestitev izgubljenega zaslužka v podjetjih. Do, zmanjšanja osebnih dohodkov igralcev na stalnih delovnih mestih bo prišlo zaradi treningov in tekmovanj. — Kako pa je s trenerji? — Ligaško moštvo bo vodil trener Panič. Vse ka- že. da mu bo pri delu pomagal Branko Paviša. ki bo najbrž vodil tudi mladinsko ekipo. Trener pionirjev pa bo Milan Florenin.i. BRASLOVŠKO JEZERO VABI Prizadevno turistično in olepševalno društvo Braslovče je znova pripra- vilo prireditev, ki naj pripomore k popularizaciji tamošnjega jeze- ra in celotnega kraja Tokrat gre ia prireditve ob jezeru, ki bodo v nedeljo, 26. tega meseca. Tako se bodo že ob štirih popoldne pred- stavili vnterpolisti celjskega Neptn- na. uro zatem pa bo telovadni na- stop pripadnikov braslov.škega Par- tizana. Vtem ko se bo ob šestih popoldne začel koncert godbe na pihala libojske Svobode, bo ob 20. uri nastopila folklorna skupina Svobode iz Šempetra. Mimo tega so preskrbeli še osvetljitev jezera. Velenjski nogometaši gredo naprej Okrajno tekmovanje za jugoslovanski nogometni ,po- kal je končano. Od osem,na j- stih udeležencev so si velenj. ski nogometaši priborili pra- vico do sodelovanja v re- pi lib 1 iš k em tekmo v a n j u za pokal. Zadnja srečanja v okraj- nem merilu so se končala takole: Rogatec—Brežice "5:0 brez igre ter Velenje—Slo- venske Konjice 4:0; Vojnik je bil prost. Namesto dveh je bila v tem kolu ena sama igra. Brežičani niso prišli v Rogatec in tako prepustili tekmo brez borbe. Škoda je tembolj, ker je njihova od- sotnost nastala zaradi neod- govornosti funkcionarja, ki si ni vzel niti toliko časa. da bi razpis komisije za nogo- met o tem kol/u pozorno pre- bral. V pol fina! ni tekmi je Ro- gatec odpravil Vojnik z viso- skkn rezultatom 7:1. Velen j- čani so bili prosti. Finalna tekina okrajnega tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal se je kon- čala s katastrofalnim pora- zom Rogatca. Tekma na igri- šču ob Velenjskem jezeru se je namreč zaključila z re- zultatom 13:2 za domačine. Tako še ibodo Velenj čani v nadaljevanju tekmovamja za jugoslovanski nogometni po- kal srečali zpol- danskih urah zbere okoli igrišča nad dvajset članov. Na zadnjem sestanku so ši člani teniške sekcije IIDK Celje izbrali za svojega predsednika dr. Ivana Kopača. Kot vse kaže bodo člani te sek- cije prav kmalu dobili nove pogoje za delo. Na športnem igrišču v mestnem parku bodo namreč ure- dili tri teniška igrišča, poleg umet- nega drsališča. Tako bo tudi ta športna dejavnost dobila vse pogoje za množičen in kvaliteten razmahf svoje mesto pa bo dobila tudi re- kreacija. 50 let GASILSKEGA DRUŠTVA V DREŠINJI VASI V nedieljo so gasilci v Drešinji vasi proslavljali 50-letnico obstoja njihovega prostovol jnega gasilskega društva. Za to svečano obletnico so pripravili pester program, da bi s tem dokazali, kakšna je 'njihova de- javnost. V nedel jo dopoldne so bile na sporedu športne igre, tako štafet- ni tek pionirjev in pa nogometna tekma. Popoldne iso se kljub hudi vročini pričele prireditve že ob šti- rinajstih. Na sporedu so bile razne vaje, na katerih so gasilci prikažali svoje veščine. S sodelovanjem ne- katerih sosednjih društev so prika- zali enodelni napad, nato pa še ob sodelovanju pripadnikov predvoja. šlke yzgoje in Aerokluba iz Celja obranili«) pred letališkim napadom. Prav tako so člani poklicne gasilske čete iz Celja prikazali načine gaše- nja lahko vnetljivih tekočin /. raz- nimi aparati, prav, 'tako ' pa način, kako se gasi goreča oseba. Po teh uspelih vajah se je ob treh popoldne začel slavnostni del, ko so izročili svojemu namenu nov gasil - ski dom. katerega si je to gasilsko društvo prav gotovo zaslužilo. Ob tej priložnosti je tov. Semič podal kratko zgodovino 'dela društva od ustanovitve leta 1()14 pa do I mics. Na svečanosti so prav tak.) } lelili pohvale in priznanja na:.' 'nžnej- sim člainom društva. Po ; ■ i > imeli še veselico, da So se nI 'e/ i od- počili in okrepili po uirui jivih vajah. Želimo, da bi njihov i \ ga- silski dom služil svojemu na;:u""i iu da bi še dolgo tako uspešno oprav- ljali »vo je človekoljubno delo, / K. F. JAKOŠ JOŽE VNET GODBENIK Jože Jakoš, član želez,ni- ča rslke godlbe v Zidanem mo- stu. je menda eden redkih godbenikov, ki še pri svojih enainsedemdesetih letih ak- tivno sodeluje.v godbi. Svoj klarinet igra že 58 let, kar je prav redek jubilej. Jože jakoš pravi, da še vedno rad igra. da pa mu delajo težave odireveneli pr- sti in da zato včasih preskoči kakšno noto. kar pa pri ta- kih letih ni nič čudnega. Tovarišu Jožetu želimo, da bi šr^doIga leta pihal na svoj ljulbljeni instrument. Preteklo nedeljo je Vele- nje doživelo naval iz bliž- njih in oddaljenih krajev, kot že zlepa ne. Fiat 750, Pretiš, itd., skratka igra na srečo je vsadila up lahne vročice v slednje oči okrog 20 do 25 tisoč glave množice. Št. 29 — 24. julija 1964 CELJSKI TEDNIK Stfan 5 USPEHI CELJSKEGA REŽISERJA na Poljskem Konec tega meseca se vrne v Ce- lje režiser SLG Branko Gombač, ki je kot štipendist poljskega ministr- stva za kulturo deset mesecev pro- učeval v raznih poljskih mestih (Varšava, Krakov, Vroclav, Katovi- ce, Poznanj) delovanje tamkajšnjih gledališč. Ker smo v Celjskem ted- niku pred meseci že poročali o pr- vih stikih Branka Gombača s polj- skimi gladališkimi in drugimi kul- turnimi delavci in o njegovem štu- diju gledaliških razmer na Polj- skem, nameravamo v današnjem za- pisu seznaniti bralce še z Gombače- vimi umetniškimi dosežki v teku njegovega desetmesečnega bivanja v raznih poljskih velikih mestih. Po poročilih poljskih časopisov in zagrebškega »Vjesnika«, ki smo jih na svojo prošnjo prejeli direkt- no od njihovih uredništev, moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da je Branko Gombač svojo težavno nalo- go več kot odlično izpolnil. Poljsko ministrstvo za kulturo je režiserju Gombaču zaupalo režijo komedije Marina Držiča »Dundo Maroje« s poljskimi igralci v polj- skem jeziku na odru »Teatra Polske- ga« v Poznanju. Da je bila to zanj izredno težka naloga, si lahko misli- mo. Delati v tujem okolju, z nepo- znanimi, tujimi umetniki in režirati jugoslovansko dramsko delo v tu- jem jeziku — za to je treba imeti železno voljo in jeklene živce. Pred Gombačem so doslej na Poljskem režirali trije jugoslovanski režiserji: dr. Marko Fotez (»Dundo Maroje«), dr. Bratko Kreft (»Gospa ministri- ca«) in Bojan Stupica (»Gospoda Glembajevi«) — a to so bile režije z jugoslovanskimi ansambli v srbo- hrvatskem in slovenskem jeziku. Kako Je to svojo težavno nalogo izpolnil, o tem naj govore kritiki, ki so predstavo videli in o "njej po- ročali. V zagrebškem »Vjesniku« z dne 16. 6. 1964 je napisal R. Milačič med drugim o premieri v Poznanju: »Re- žiserju Branku Gombaču, odlične- mu slovenskemu umetniku mlajše generacije, se je posrečilo približati Držiča poznanjski publiki. Najboljši dokaz za to sta občinstvo in z njim igralci, ki so tudi pri reprizi nasto- pali z istim žarom in zanosom. Bil je to popoln uspeh Držičeve kome- dije, ker delo ni samo spravilo pub- liko v smeh, temveč jo je često tudi prisililo, da se je morala globoko zamisliti To ni bila navadna pred- stava, ki naj bi izpolnila samo do- bro zamišljeni plan kulturnega so- delovanji med dvema državama. To je bila več kot potrebna in dobrodo- šla predstava — in to je pravo kul- turno sodelovanje. V celoti teče predstava nenavadno urejeno, odli- kuje se s humorjem in sijajnim tem- pom.« »Gazeta Poznanska« ugotavlja: »Branko Gombač je s trdno roko pričaral iz umetnine njeno plebej- sko-ljudsko barvitost, ki jo odlikuje polnokrven dovtip in elementarna situacija. Uspelo mu je ubrati pred- stavo v pretežno enotni "Situaciji, barVito in veselo. Za to pa je pred- vsem što v pikantni komediji o rim- ski kurtizani in nenavadnih prigo- dah, kakršne so v sončnem italijan- skem mestu doživeli mnogi Dubrov- čani. Delež pri uspehu gre režiserju gotovo tudi zato, ker mu je uspelo zbuditi v ansamblu toliko smelega poleta, kar poudarjamo v svoje po- sebno zadovoljstvo.« Kritik »Expressa Poznanskega« pa med drugim še posebej hvali barvi- tost in lahkotnost scenografije Sta- nislavva Bakowskiega, o Gombačevi režiji pa pravi dobesedno: »Kdo bi nam mogel boljše od njega, Držiče- vega rojaka in jugoslovanskega u- metnika, odkriti neznano vzdušje nekoč bogatega in mogočnega Du- brovnika, iz katerega izhajajo sko- raj vsi junaki rimskih pustolov- ščin?« Tako je Branko Gombač več kot sijajno opravil svojo težko in odgo- vorno nalogo. Svoje bivan je v Pozna- nju pa je izkoristil še za to, da je razen z Držičem skušal seznaniti Poljake tudi z našim Cankarjem. V velikem industrijskem središču Po- znan-Wilda je v tamkajšnjem Delav- skem klubu priredil »Cankarjev ve- čer«, na katerem je imel v poljščini predavanje o življenju in delu Ivana Cankarja in na katerem je pred na- vdušenimi poslušalci prav tako v poljščini recitiral Cankarjeve črtice »Greh«,.»Domovina, ti si kakor zdra- vje ...« in »Pavličkova krona«, na poznanski televiziji. pa je recitiral samo črtico »Greh«. Prihodnje dni se torej Branko Gombač vrača v Celje. Trdno smo prepričani, da bo svoje bogate iz- kušnje, pridobljene v času svojega bivanja na Poljskem, lahko uspešno uporabil pri svojem poklicnem delu v matični gledališki hiši. Fedor Gradišnik K onec meseca pripotuje iz Nizo- zemske rudarski pevski zbor ORA- NJE iz Schinvelda. Gre za vrnitev obiska celjskemu Komornemu mo- škemu zboru, ki mu ga dolguje že izz.a leta 1958, ko se je naš zbor od- zval vabilu nizozemskih pevskih to- varišev k proslavi njihove šestdeset- letnice. / • Zbor je bil Ustanovljen leta 1898, ko je zasedla prestol bivša kraljica Wilhelmina Nassau Oranska; odtod tudi ime zbora. Po vojni se je zbor dvigrfil med rl orezentativne moške zbore sodobne Nizozemske, o čemer priča vrsta vsakoletnih domačih in mednarodnih priznanj. Naša slika ga prikazuje na koncertu v Barcelo- ni, v času turneje po Španiji 1959. Zbor nastopa pod umetniškim vodstvom g. Max. Celisa, predseduje mu pa g. F. X. Franssen. Med\svojim bivanjem v Celju bo zbor koncertiral v Velenju (1. av- gusta), v Dobrni (3. avgusta) in v Rogaški Slatini (5. avgusta). Nje- gov koncertni program je zelo bo- gat in zanimiv; obsega polifonske skladbe (med njimi tudi našega Gal- lusa), klasiko, romantiko (med nji- mi Venturinijevo Nocoj pa, oh, no- coj), moderno ter narodno pesem. Poslušalcem se obeta redek umet- niški užitek. Organizacijo koncertov je prevzela celjska koncertna poslo- valnica v sodelovanju s Komornim rr\oškim zborom. -». Obisk nizozemskega rudarskega pevskega zbora pozdravljamo kot obisk predstavnikov delovnega ljud- stva prijateljskega naroda ter ga ocenjujemo kot odziv na naše priza- devanje po miroljubnem sožitju med vsemi narodi sveta. G. G. Uspela zamisel poplačala trud Zamisel, da bi takorekoč v narav- ni ambient postavili zgodovinsko iz- ročilo o Veroniki Deseniški, kakor ga je v svoji poetični drami nasli- kal Oton Župančič, je v soboto zve- čer, ko je bila na 'celjskem Starem gradu premiera, vsekakor našla spodbudno realizacijo, še toliko bolj, ker se je prizadevni celjski delavski oder stvari lotil o pravem času, namreč v obdobju, ko se vse kulturne manifestacije zreducirajo takorekoč na film, cirkus in luna parke. Za razliko od Celjskih grofov, ki jih je delavski oder z velikim uspe- hom uprizoril na gradu^pred dvema' letoma, in ki imajo poleg odrske gotovo tudi ustrezne »spektakelske« dimenzije,%pomeni Veronika Deseni- ška v vsakem pogledu neprimerno trši oreh, saj je dramo težko uprizo- riti celo na odru. Neutrudni amater- ski gledališki entuziast Cveto Ver- nik, ki je uprizoritev zrežiral, je imel zato izredno težavno in zahtev- no delo, ki pa ga je opravil po naj- boljših močeh Pri tem ie mu je v dokajšnji meri posrečilo ^.luščiti iz, drame vse tiste sicer dramatsko ne- učinkovite elemente, zaradi katerih je delo ostalo bolj knjižna kot živa gledališka igra. Čeprav predstava takšna, kakršna je, prav zaradi oko- liščin, da drugačna pač ne more biti, povsem naravno, ne dosega Celjskih grofov, je priznanja vreden že trud, s katerim so^se amaterski gledališki delavci z režiserjem in scenografom vred lotili uprizoritve. Mnogoštevil- na udeležba gledalcev na premieri (in verjetno tudi na naslednjih pred- stavah) to priznanje samo še pove- čuje. ( , dhr PEDAGOŠKA GIMNAZIJA . V CELJU Vsa zadnjem zasedanju občinske skupščine v Celju je bil sprejet od- lok o ukinitvi učiteljišča oziroma o njegovem postopnem preraščanju v pedagoško gimnazijo. Ta ukrep je logičen zaključek težnje po višji in temel j i te jš,i izobr azbi učitel jskega kadra, ki je .tesno povezan z de j- stvom, da v vsej Sloveniji primanj- kuje okrog 1.400 predmetnih učite- ljev. Od navadne gimnazije "se status pedagoške bistveno ne bo razliko- val, le da ibo tu več poudarka na glasbeni vzgoji in likovnem pouku, poleg tega. da bo sistematično ureje- no usposabljanje po interesih (teh- nična vzgoja, kihjižnačaTstvo itd.), kar je pravzaprav le varianta gruip- nega poglaibljanja na učiteljišču. To je bilo.neredko pomanjkljivo orga- nizirano,1 ker je bila šola v nekate- rih predmetih vezana vsem tem pa se že pojavlja nekaj težko rešljivih oroblemov — kakor vprašanje de- finitivnega ničnega predmetnika in učnega načrta, pomanjkanje preda- vateljskega kadra, podeljevanje šti- pendij dijakom, ki se bodo vpisali na gimnazijo in podotbno 'ter v pri- hodnosti sploh vprašanje verifika- cije pedagoške gimnazije. Že utvo*- doma moramo namreč poudariti, da ustanovitev pedagoške gimnazije ne sme predstavljati samo nekega ad- ministrativnega akta, itemveč je tre- ba na vis-o zadevo gledati z vso (druž- beno odgovornostjo in resnostjtf. Kajti lahko se zgodi, da bomo ostali brez pedagoške gimnazije, ali pa, da njeno delo ne ibo ustrezalo za- stavljenemu namenu. Talko je bivše učiteljišče že drugič razpisalo v Prosvetnem delavcu učno mesto predavatelja za tehnični pouk in predavatelja za matematiko in fizi- ko. Toda iza razpis ni interesa, ker šola ne more nuditi niti najosnov- nejših pogojev — stanovanja. Majh- na bojazen je seveda tudi v tem, ali bodo absolventi pedagoške gim- nazije resnično nadaljevali šolanje na pedagoški;aikademiji. Vse 'te težave in problemi bodo re- šeni le v primeru, če se bomo v ce- loti .zavedali pomena ustanovitve pe- dagoške gimnazije. Zlasti mnogo ra- zimnovian ja pa ibo potrebno s strani vseh odgovornih občinskih forumov. ^ J. Volfand IZ ŠTOR Komisija za družbeno uve- ljavljanje žena pri sindikal- ni podružnici štorske žele- zarne je pred ue davnim raz- pravljala o programu rekre- acije in razvedrilu žena, o jprdblemih otroškega varstva v Štorah in dragih pomemb- nih stvareh. KJE SE JE ZATAKNILO? Glasbeni sosvet okrajnega sveta Zveze kulturno prosvet- nih organizacij Slovenije v Celju je za 30. maj sklical sestanek zborovodij ženskih, mešanih in moških ipevskih zborov okraja. Sestanek je bil izredno dobro obiskan. V uvodnem referatu je pred- sednik glasbenega sosveta Ju- lij Gorič nanizal mnogo le- pih misli o zborovodji — vzgojtelju. V razpravo o problematiki zborovskega pet- ja v okraju so živahno pose- gali vsi navzoči zborovodje in gosti, tako da je bila snov do- volj osvetljena z vseh plati. GovoKli sino o nameravanem »pevskem taboru« v Giiižah ki bi moral zaenkrat zaradi pomanjkanja finančnih sred- stev odpasti, v skromnejši ob- liki pa naj bi ga nadomestil nastop združenih pevskih zbo- rov enega dela celjskega o- kraja na letošnjem partizan- skem srečanju na Planini. Na sestanku je bil ined dru- gimi sprejet tudi soglasni sklep o ustanovitvi društva zborovodij celjskega okraja t v sklopu okrajnega sveta Zveze kulturno prosvetnih društev Slovenije v Celju) ter sklep-o organiziranju zboro- vodskega tečaja za zborovod- je ženskih, mešanih in moš- kih pevskih zborov, ki bi kot tečajniki istočasno predstav- ljali moški zbor, potreben za praktično delo tečajnikov. Udeleženci tečaja smo bili hvaležni okrajnemu svetu, da je po tolikih letih mrtvila na tem področju omogočil in oklica) ta sestanek, posebno pa še tovarišu Goriču za nje- govo ii^idiativo ter prijetno vodenje sestanka. »Potem pa vse .tiho je bi- lo...«, kot pravi Aškerc veni svojih pesmi. Poteka že drugi mesec po sestanku, o realiza- ciji {eclaj sprejetih sklepov pa ni duha ne sluha. Bi nam okrajni svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slove- nije v Celju morda hotel po- vedati, kje se je vse to zatak- nilo? Adolf Moškon Dosedanja vsebina: Milan in njegov pajdaš Brkač, ki sta pobegnila iz zaporov, sta organi- zirala okoli sebe bando protiljudskih elementov in zapeljancev. Ko so po aretaciji sodelavcev v mestu člani bande hoteli napasti skladišče orožja, jih je čakalo vojaštvo na kraju, kakor je majorju UDV povedal pobegli kmet, ki ga je banda nasilno mobilizirala. Ujeti so bili vsi, razen človeka, ki je prišel čez mejo in se izda- jal za poročnika kraljeve vojske. Le-ta je stražil blizu hiše, kjer je bila nastanjena straža vo- jaškega skladišča. Svitalo se je že, ko so za ujetimi člani »jur- jevega bataljona« zaprli jetniška vrata. Kmet- invalid, ki je na večer pred prvo akcijo Milana in pajdašev pobegnil, je izpovedal, da so to noč prijeli vse, le poročnika Ivana ni med prije- timi. — No tudi njega bomo dobili, brez skrbi greste domov. Ko bo treba, vas bomo klicali za pričo. Vsi tile pridejo pred ljudsko sodišče, je dejal major in pospremil invalida do vrat. Ko sq se vrata za kmetom zaprla, je iz so- sednje sobe stopil poročnik Ivan. Major in po- ročnik Janez sta mu stopila nasproti in mu brez besed stisnila roko. — To ste bili hitri. Bil sem presenečen, da je kaj, je dejal človek, ki se je še nekaj ur poprej izdajal za kraljevega oficirja. — Tudi mi smo bili sinoči presenečeni nad kurirjem, ki si ga poslal, se je smejal poročnik Janez, ki mu je bil zaupan lov na Milana in Brkača. — Čeprav si mislim, kako si to speljal, Ivan, v bi vendar rad slišal podrobnosti, je major po- v baral mladega oficirja. Vprašani je sedel in začel: — Kot je poročnik Janez predvideval, je zve- za preko Hilde vžgala. Zapisnik zaslišanja naših mejnih organov mi je mnogo pomagal. Ni dvo- mila, da poznam . njenega moža in sorodnike na meji. V' bando sem prišel še isto noč. Pri predvidevanjih o Milanovih pomagačih smo se ušteli. Nobenega prejšnjega sodelavca ni bilo v bandi. Ker je bi} Milan nezaupljiv, se nisem mogel oglasiti v planinski koči. Potem pa so se dogodki tako hitro menjavali, da sem ukre- pal kar po "najboljših možnostih. Vaš uprizor- jen napad na krajevni urad je Milana podžgal, da je postal ljubosumen in nepreviden. Pripravil sem ga do tega, da se je odločil za napad na skladišče. Težava je bila v tem, kako vam spo- ročiti kraj iji čas napada. Kmet, pri katerem sem prišel v zvezo z bando, mi je bil nehote v pomoč. Zagrozil sem mu, da ga bom ubil in družino tudi, da bi videl, kako bo učinkovalo. Pozneje bi ga sam napotil, naj gre povedati, kaj se pripravlja. Ta človek ni bil njihov, le strah ga je bilo. Ko pa mi je ušel, sem takoj pomislil na to, da bo pritekel naravnost k vam ... No, in ko sva z Brkačem in tistim skrivačem prišla v dolino, sem hotel začetek akcije zavleči za kako uro, da bi vi imeli več časa. Zato sem Br- ka ca in skrivača poslal Milanu z naročilom, naj naš »komandant Jur« pride, da bi si ogledala položaj. Ko sem bil sam, sem se odpravil k stra- ži, da bi se pozanimal, kako teče akcija. Hkrati pa sem hotel sporočiti sem, kaj se pripravlja, če bi kmet le ne javil zadeve. Toda v tistem trenutku ste vi udarili. Bil sem zares presene- čen ... — Hudirjevo nevarno igro si se šel, Ivan. Kdaj boš odpotoval nazaj v Ljubljano? je vpra- šal poročnik Janez. — Kar zdajle. Lahko potujeva skupaj, če še misliš na dopust? — Seveda grem, vsaj čez nedeljo. Potem se bodo začela zasliševanja. Mesec dni po končani akciji UDV je skupina »jurjevega bataljona«* stala pred ljudskim sodi- ščem. Dokazano je bilo, da je Milan ali »Jur« pripravljal vrsto umorov. Na njegovem spisku so bilf vidni politični delavci, pa tudi mnogi preprosti, ljudski oblasti vdani ljudje. Milan je bil obsojen na dvanajst let ječe, Brkač na osem, ostali pa so dobili zaporne kazni od štirih let do šest mesecev. Tako je propadla še ena skupina, ki je bila pripravljena izdati svoje ljudstvo nekaterim ek- stremnim krogom na zapadu. Ves potek je bil i/peljan tako spretno, da ni stekla niti kaplja krvi, če izvzamemo kmeta, ki je na begu iz ban- de dobil nekaj prask, ko je dirjal skozi gozd in robjdovje. Konec Stran 6 CELJSKI TEDNIK -v Št. 29 — 24. julija 1964 OBJAVE IN OGLASI... DELOVNI KOLEKTIVI — ORGANIZACIJE KOMPAS CELJE Vam nudi za Vaše Izlete po Jugoslaviji Izredno ugodno ceno prevoza z modernim turistično opremljenim 43 sedež- nim avtobusom tipa »Deutz« — po ceni prevoženega kilometra 220 din. Naprošamo za predčasne rezervacije! VABIMO VAS NA IZLETE: 1. TRST-BENETKE — dvodhevni avtobusni Izlet za delovne kolektive in organizacije. 2. Kombinirano 8-dnevno potovanje v UK- CIJO v septembru. Prijave do 15. avgusta Samo popravki! 3. CARIGRAD-SOFIJA — 9-dnevno avtobus- no potovanje v oktobru. Prijave do 25. av- gusta. 4. ISTAMBUL-SOFIJA — 8-dnevno potova- nje z vlakom dne 6. septembra. Prijave do 25. julija. 5.VVIG-64 — 3-dnevni avtobusni izlet na ogled cvetlične- razstave na Dunaju. Prijave do 10. avgusta. 6. Pozor! V drugi polovici meseca septem- bra 5-dnevno avtobusno potovanje na znani »OKTOBERFEST« v Muncben. Prijave do 6. avgusta. 7. V oktobru 7-dnevno avtobusno potovanje na AŽURNO OBALO. Prijave do 20. avgusta. 8. DOLOMITI — GENOVA — FIRENCE — 5-dnevno avtobusno potovanje v septembru. Prijave do 1. avgusta. 9. INDUSTRIJSKI VELESEJEM V BER- LIN — 6-dnevno avtobusno potovanje v drugi polovici septembra. Prijave do 1. avgusta. 10. LONDON—ROTERDAM — 10-dnevno po- tovanje z vlakom;; prijave do 10. avgusta. 11. Po AVSTRIJI, ŠVICI in ITALIJI. 7-dne- vno potovanje z avtobusom v avgustu. Prijave do 1. avgusta. 12. RIM—SAN MARINO 6-dnevno avtobusno potovanje. Prijave do 1. septembra; 13. 8-dnevno potovanje z letalom v Dubrov- nik in Sarajevo. Prijave do 18. Avgusta 1964. 14. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in .koroške borce. 15. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni izlet. 16. SLOVENSKE GORICE—TRAKOŠCAN — dvodnevni izlet z avtobusom. 17. PLITVIČKA JEZERA t- CRIKVENICA — RIJEKA — dvodnevni avtobusni izlet. 18. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet. 19. PO DOLENJSKI IN BELOKRANJSKI — dvodnevni izlet z avtobusom. 20. PO GORENJSKI PREKO VRŠIČA NA PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni izleti. 21. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni izleti. Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektiv- na potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z modernimi turističnimi avto- busi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS CELJE posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in pomorski promet. Kompas posreduje * najkrajšem ča- su nabave potnih listov, vizumov f£r menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CELJE daje brezplačno Vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filitelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CELJE \ Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 • KINO KINO »SVOBODA« ŠEMPETER 25. in 26. julija 1964 — »ŠTIRJE APOKA- LIPTIČNI JEZDECI« - ameriški CSP film '29. julija 1964 - VOHUN NA POVELJE« — ameriški barvni CSP film 30. juli ja 1904 — »39 STOPNIC« — angleški barvni film i KINO SEVNICA Od 25. do 26. julija 1964 - »GUSAR« - ameriški liim • KUPIM Hišo ali gradbeno parcelo kupim v Celju ali okolici. Marič, Kovinar, Vitanje. Vseljivo hišico z vodo, elektriko in nekaj zemlje, na ravnini blizu prevozne postaje kupim. Ponudbe ija upravo lista pod šifro »Dober kupec«. • SLUŽBE Dva kleparja in 2 vajenca za kleparsko stro- ko z dovršenim 7. razredom osemletke, sprejme: Franjo Dolžan, Celje, Vodovodne instalacije Celje, Linhartova ulica. Gospodinjsko pomočnico za Beograd iščemo. Nujno! Tominšek Reta, Celje, Kersniko- va 1. Sprejmem vajenc^-ko z dovršeno osemletko. Stojan Ristič, fotograf, Celje, Sernečeva L Gospodinjsko pomočnico sprejme štiričlanska družina. Jožica Mušič, Celje, Ulica 29. no- vembra 27. Socialistična republika Slovenija Skupščina občine Šmarje pri Jelšah Komisija za prodajo hiš SLP % RAZGLAS O RAZPISU JAVNE DRAŽBE . i • . f Po členu 1, toč. II/2 odloka o izenačenju' predpisov za občino Šmarje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 24/58), člena 2 odloka o postopku pri prodaji stanovanjskih hiš sploš- nega ljudskega premoženja (Uradni vestnik okraja Celje, št. 13/56) razpisuje Komisija za prodajo stanovanjskih hiš SLP JAVNO DRAŽBO na dan septembra 1964 ob 8. uri v sejni dvorani občine Šmarje pri Jelšah za nasled- nje stavbe: 1. Dvostanovanjska hiša Rogatec št. 47, stavbna parcela št. 26 vi. št. 389 k. o. Roga- tec — izklicna cena 2,100.000 din; 2. Dvostanovanjska hiša Rogatec št. 48, stavbna parcela št. 19 vi. št. 389 k. o. Roga- tec — izklicna cena 1.650.000 din; 3. Gospodarsko poslopje Rogatec (za stav- bo št. 48) stavbna parcela šC 19 vi. št. 389 k. o. Rogatec — izklicna cena 471.000 din; 4. Gospodarsko poslopje Rogatec (za hote- lom »Pošta«) stavbna parcela št. 746/1 vi. št. 389 k. o. Rogatec — izklicna cena 120.000 din; 5. Dvostanovanjska hiša Rogatec št. 138, stavbna parcela št.'1 69 vi. št. 320 k. o. Roga- tec — izklicna cena 575.000 din; 6. Dvostanovanjska hiša ^Rogatec šf. 123, stavbna parcela št. 110 vi. št. 320 k. o. Ro- gatec — izklicna ceiia 1,510.000 din; 7. Dvostanovanjska hiša Rogaška Slatina št. 65. stavbna parcela št. 52/1 vi. št. 167 k. o. Tržišče — izklicna cena 1,888.000 din; 8. Enostanovanjska hiša Rogaška Slatina št. 66. stavbna parcela št. 52/2 vi. št. 16? k, o. Tržišče — izklicna cena 830.000 din; 9. Enostanovanjska hiša Rogaška Slatina št. 54. stavbna parcela št. 13/5 vi. št. 167 k. o. Tržišče — izklicna cena 700.000 >lin; 10. Gospodarsko poslopje (za stavbo Otro- škega vrtca v Rogaški Slatini), stavbna par- cela št. 49 vi. št. 224 k. o. Tržišče — izklicna cena 1,080.000 din; . 11. Dvostanovanjska hiša Pristava Zl, stavbna parcela št. 59 vi. št. 350 k. o. Pri- stava — izklicna ceiia 900.000 din; 12. Dvostanovanjska hiša Gornja vas št. 2, stavbna parcela št. 80 vi. št. 62 k. o. Bodrež — izklicna cena 450.000 din; 13. Enostanovanjska hiša Šentvid pri Gro- belnem št. 6, stavbna parcela št. 74/1 vi. št. 62 k. o. Bodrež — izklicna cena 1,600.000 din; 14. Enostanovanjska hiša Polje čb Sotli št. 5, stavbna parcela št. 44 vi. št. 185 k. o. Sedlarjevo — izklicna cena 360.000 din; 15. Enostanovanjska hiša Bistrica ob Sotli št. 3 a. stavbna parcela št. 271 \1. št. 501 k. o. Kunšp^rk — izklicna cena 440.000 din; 16. Enostanovanjska hiša Kozje št. 83, stavbna parcela št. 342 vi. št. 290 k. o. Kozje — izklicna cena 216.000 din; 17. Enostanovanjska hiša Pilštanj št. 7, stavbna parcela št. 183 vi. št. 322 k. o. Pil- štanj — izklicna cena 1,382.000 din; 18. Enostanovanjska hiša Vinski vrh št. 11, stavbna parcela 255 vi. št. 164 k. o. Grobelce, — izklicna cena 717.000 din; 19. Dvostanovanjska hiša Podčetrtek št. 33, stavbna parcela št. 52/3 vi. št. 7 k. o. Pod- četrtek — izklicna cena 1,800.000 din; 20. Enostanovanjska hiša Rogatec št. 89, stavbna parcela št. 106/2 vi. št. 389 k. o. Ro- gatec — izklicna cena 500.000 din; 21. Enostanovanjska hiša Virštanj št. 74, stavbna parcela št. 31 vi. št. 274 k. o. Vir- štanj — izklicna cena 250.000 din. Dražbe se lahko udeležijo jugoslovanski državljani, ki na dan pred" pričetkom dražbe položijo pri Komisiji za prodajo hiš SLP kavcijo v višini 10 '/t izklicne cene. Dražbeni in plačilni pogoji so interesentom razvidni iz samega odloka o postopku pri prodaji stanovanjskih hiš SLP, ki je skupno s tem razpisom nabit na oglasni deski Skup- ščine občine Šmarje pri Jelšah in oglasnih deskah področnih krajevnih uradov. Komisija za prodajo hiš SLP O RAZNO Posestvo: gospodarsko poslopje, nova hiša, 2,5 ha zemlje, 4 ha gozda prodam. Rogl Ivan, Pankrac 8, Griže. Spalnico in kuhinjsko pohištvo (belo plcska- no) prodam. Trubarjeva 3. Železno stiskalnico za sadje — 801 prodam. Ogled pri Martinu Pevcu, Štore, Prožinska vas. Nujno prodam malo rabjjen magnetofon. Ce- na 60.000 din. Berglez, Celje, Breg 44. Hišo — gostilniško na zelo prometni točki v Savinjski dolini prodam. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Prometna točka«. Več rabljenih železnih postelj in garderobnih omar prodamo. Uprava Rudnika Laško. Ljudmila $ALE naj se javi Aleksandru, Vača vas 73. Nujno! • TU"RIZ^M JlZVOLITEV MISS ROGAŠKA SLATINA 1964 ! V soboto, 25. julija bo ob 20. uri v zdravi- liški dvorani elitna prireditev sezone »VE- LIKI ROGAŠKI PLES« na katerem bodo iz- volili »MISS ROGAŠKA SLATINA 1964«. Za- bavni večer Ko vodil dipl. plesni mojster Simončič Ludvik. Sodelovala bosta 2 plesna para iz Graza in 1 plesni par iz Ljubljane. PRIREDITEV OB JEZERU V BRASLOVCAH V nedeljo, 26. julija bodo "ob braslovškem jezeru zanimive prireditve. Tako bo ob 16. uri vaterpolo tekmovanje plavalnega kluba »NEPTUN« iz Celja, ob 17. uri telovadni nastop — TD PARTIZAN, Braslovče; ob 18. uri ho koncert godbe na pihala iz Liboj. Nato bo ob 20. uri nastop folklore »SVOBO- DA« iz Šempetra ter ob 21. uri osvetlitev jezera. Poskrbljeno bo za savinjske speciali- tete in prijetno zabavo. Organizator prire- ditve Turistično olepševalno društvo Bras- lovče. FLOSARSKI BAL V LJUBNEM OB SAVINJI Letos bodo Ljubenčani že četrtič priredili svoj tradicionalni flosarski bal, ki je obi- čajno na prvo nedeljo avgusta_ V soboto t. avgusta na predvečer Flosarskega bala bo- do ob 18. uri v šoli odprli kar 3 razstave. Razstavljali bodo: ribiči, Jaki in šolska mla- dina. Ob 20. uri pa bo večer med Savinj- skimi flosarji. V nedeljo 2. avgusta bo ob 9. uri dopoldne tekmovanje: gozdarjev, ribi- čev in lovcev. Ob 14. uri nastop folklore na Savinji. Ob 15. uri udiranje flosa s krstom flosarja. Nato bo zabava ob llosu s savinj- skimi specialitetami. Vabimo vas na naše izlete: 1. ZCRICH-LONDON-PARIZ-MONCHEN — 9-dnevno potovanje z vlakom; 2. RIM-NEAPELJ-CAPRI-BENETKE-TRST 8-dnevno potovanje z vlakom; 3. PARIZ-NICA-MONTE tARLO-MILANO — 9-dnevno potovanje z vlakom; 4. DUNAJ — svetovna cvetlična razstava — 3 in 4-dnevria potovanja z avtobusom; ; 5. TRST-BENETKE — stalni 1 ali 2-dnevni izleti z avtobusi; 6. PO GORENJSKI-PRIMORS^I — 2-dnev- ni izleti z avtobusi za kolektive; 7. PLITVICE — 2-dnevni izleti z avtobusi za kolektive; 8. KOROŠKA — eno ali večdnevni izleti z avtobusi; 9. PO ISTRI — dvodnevni izleti z avtobusi za kolektive; 10. PO DOLENJSKI — 2-dnevni izleti z av- tobusi za kolektive. IZLETNIK- VAM NUDI: — organizacijo izletov in prevozov stro- kovnih ekskurzij z modernimi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo; — posredujemo vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času; — vršimo menjavo valut; — vršimo rezervacijo v spalnih vagonih in na JAT avionih, rezervacijah za letni od- dih; — v prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije, turistične karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Tito- vem trgu, številka 3 pri Avtobusni postaji. Telefon 28-41, poštni predal 162. Se priporočamo za "cenjena naročila. izletnik. celje • STANOVANJA Prazno ali opremljeno sobo v Celju iščem. Naslov v upravi lista. Zamenjam dvosobno hišniško stanovanje z 8-urnim delovnikom za manjše hišniško ali nehišniško. Naslov v upravi lista. Sostanovalca spuejmem na stanovanje. Naslov . v upravni lista. . Uslužbenka išče nujno opremljeno ali ne- opremljeno sobo. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Nujno«. ' v OGLAŠUJTE V CELJSKI TEDNIK ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 25. julija do i. avgusta 1964: IVAN PLETERSKI, veterinar Celje, Trubarjeva 93, (Otok) Telefon: 29-26. VAŽNO OBVESTILO! Komunalna banka Celje objavlja tretje veliko NAGRADNO ŽREBANJE ZA VEZANE HRANILNE VLOGE, VLOŽENE V ČASU OD 1. JU- LIJA DO 30. SEPTEMBRA 1964 NAGRADE: 6 KOLES 1 RADIO SPREJEMNIK 2 TRANZISTORJA i ELEKTRIČNI PEKAČ 3 LIKALNIKI ' 1 INFRA PEC 1 JEDILNI PRIBOR Vlagatelji, ki bodo vložili im vezali znesek 50.000 dinarjev vsaj za dobo 1 leta alii 100.000 dinarjev vsaj za 3 mesece, bodo upoštevani pri nagradnem žrebanju in lahko prejmejo eno izimed navedenih nagrad. Vezane vloge sprejema Komunalna banka Celje, podružnica Celjska mestna hranilnica in ekspoziture v Žalcu, Mozirju, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Laškem, Sevnici, Krškem in Brežicah. Žrebanje bo v mesecu oktobru 1964. Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodmosit, da se njiho- ve vloge obrestujejo po višji obrestni mori od 5,5 do 7%. Vlagajte pri Komunalni banki Celje, kjer je vaš denar za vas koristno in varno naloženi , KOMUNALNA BANKA CELJE KMETIJSKA ZADRUGA ŠMARJE PRI JELŠAH razprodaja od- visna drobna osnovna sredstva na zbirnih centrih, in sicer: V Kozjem dne 25. ?. 1964 ob 8. uri. V Šmarju na Jelšingiadu 26. 7. 1964 ob 8. uri. i V Pravico nakupa ima družbeni in privatni sektor. Osnovna sredstva so na oigled od 23. 7. 1964 na navedenih centrih. ŠOLSKI CENTER BORISA KIDRIČA V CljLjU v v proda 2 KOMADA SKOBELNE KLOPI 1 KOMAD POLJSKE KOVACNICE 1 KOMAD KROŽNE ŽAGE Licitacija bo dne 28. julija 1964 ob 8. uri roa Šolskem centru Borisa Kidriča v Celju, Ljubljanska cesta 17. SVET DELOVNEGA KOLEKTIVA KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE CELJE j razpisuje za šolsko leto 1964/65 naisllednje štipendije: 2 štipendiji na pravni fakulteti; 1 štipedijo na ekonomski fakulteti; 2 štipendiji na višji pravni šoli v Mariboru; 2 štipendiji na višji šoli za socialne delavce — oddelek za socialno zavarovanje v Ljubljani; 1 štipendijo na višji upravni šoli Ljubljana — Oddelek za statistiko. „ . / Interesenti, ki imajo veselje do dela v socialnem zavarova- nju, naj vložijo prošnje z življenjepisom, potrdilom o premo- ženjslkem stanju in učnem uspehu pri referentu za personalno in OMT službo KZ SZ Celje. Višina štipendije bo določena s pogodbo individualno. Razpis velja do 20. avgusta 1964. Št. 29 — 24. julija 1964 CELJSKI TEDNIK Stfan 7 ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA - ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — 9 Da bi rešili obkoljen teksaški bataljon, so morali Japonci prebiti obroč na širini kilometra in pol. Toda to je bilo samomorilsko početje. V gozdovih je mrgolelo nemških ostrostrelcev, skritih v porasti in megli. Japonci so padali kot snopje. Iz razdalje petih metrov je bruhal na skupinice strojniški ogenj, ki so se ločeno pre- bijale v obroč. Topništvo, ki je doslej obdelova- lo Teksance, se je obrnilo na Japonce, ki so prvi dan zmogli komaj pičlih tristo metrov pro- dora v obroč. Naslednji dan so tristotim metrom dodali še dvesto metrov. Komaj pol kilometra daleč so se zarili v pas jekla in obupancev, ki so sklenili zadrgfoiti vrat Teksancem. Mož na moža je šel v hladnem in meglenem novembrskem dnevu. Radio in časopisi v Ameriki so polnili ozračje in stolpce s poročili o poteku reševalne akcije. Ta dan so Nemci s podvojeno močjo udarili po Teksanci h. Med temi je gospodarila smrt, saj so umirali tudi ranjenci iz prejšnjih dni, ki niso dobili zdravniške pomdči. Tisto jutro je polkovnik Whipple sporočil polkovnemu štabu, Idi/ je boj, ki ga njegov ba- taljon bije samomor. Prepričaval je štab, da je položaj nekajkrat hujši kot je bil pri Monte Cassinu. Ko pA je štab vztrajal pri nalogi, je VVhipple' kljub. prepovedi škleniF, da bo svoje može vodil sam v boj... ' In zdaj je Ml s fanti tu, v dotiku z obkolje- nim bataljonom. Japonci so preklinjali, zakaj Teksanci ne naredijo izpada na odseku, kjer so se jim približali. Toda preklinjali so tiho in vsak zase. Whipplovi bojevniki so vedeli, da Teksan- cem ni treba dokazovati svojega patriotizma, medtem ko so ga oni, Japonci, morali. V mraku tretjega dne* so bili borci 222. bataljona še ved- no streljaj oddaljeni od obkoljenih Teksancev. Naslednje jutro, ko so še ležali v rosni travi, je krogla nemškega ostrostrelca podrla Minora, Gorovega brata. Š prestreljenim čelom je fant ležal v rosni travi — mrtev. Ko se je Goro zavedel, da je njegov brat padel, je zgubil oblast nad seboj. Iz grla se mu je izvil nerazumljiv stavek in roka, s katero je kazal na bratovo truplo, je drgetala. Polkovnik Whipple je vedel, kaj to pomeni. Bil je šok, šok na robu blaznosti. Treščil je z dlanjo Gora čez obraz in zakličal: — Zberite se, kapetan Goro! Goro se je spet zbral. Zgrabil je brata šigea za rame in se mu zazrl v orosene oči: — Odslej ostaneš pri meni! Trenutek za tem so kot vihar planili čez travnike. Boj prsa v prsa se je razvnel na ozkem bojišču. Najprej»so utihnili mitraljezi, potem še puške. Slišati je bilo le strele iz samo- kresov, pridušene krike iz grl med krčičnimi prsti in topo udarjanje vojaških nožev v meso. Šigeo se je pognal kot zver nad strojnično gne- zdo. Z brzostrelko in ročnimi granatami je v času nekaj sekund potolkel enajst švabov za težkim mitraljezom. Ko so pridrveli tovariši mi- mo njega, je z zgornjim delom telesa visel iz zavzetega jarka in hlipal kot šolar. Mimo Šigea, ki mu nihče ne bi prisodil ta- kega drznega dejanja, je pritekel tudi polkovnik Whipple in mu zaklical: — Prostak šigeo Sakagavva, povišani ste v poročnika! V razviti koloni so po boju Whipplovi junaki korakali med osuple Teksance ... Prekljasti ma- jor, ki je obnemogel od žeje ležal v travi, se je dvignil na svoje neskončno dolge noge, napravil nekaj korakov in klecnil na kolena in v jok. Potem se je zgrabil za usta, ki so razpokana od žeje krvavela ter se osramočen obrnil k Goru: — Ali lahko dobijo moji fantje kapljico vode? Goro in tovariši so napojili Teksance. Ko so si le-ti opomogli, je dolginasti major vkliknil: — Hura, za tele vražje »Japse«! Goru je ob teh besedah zavrela kri v možga- nih. Zgrabil je majorja za vrat in zavpil z žival- skim "lasom: — Mi nismo Japsi, razumeš? Mi nismo ... — Goro! Oster glas polkovnika Whippla je osvetil Gora, da je spustil majorja, ki se je kar opo- tekal. — Da, gospod!, je klonil Goro in se pomiril. — Gremo v kotel in poberimo ranjence, je ukazal polkovnik ter potrepljal Gora po rame- nu. Spodaj, v dolinici so Teksanci priredili Japon- cem vroč sprejem: — Fantje, od hudiča ste. Tega vam ne po- zabimo ... — Vsi smo bili na tem, da se stegnemo v tej prekleti luknji... — To, kar ste storili vi, ne zmore nihče drug ... Kapetan Sakagawa Goro se je umaknil iz gneče. Počepnil je v travo in razmišljal. Od 1200 mož, s katerimi je prebijal obroč, jih je ostalo na bojišču dve tretjini. Osemsto Japon- cev je moralo pasti, da so iz obroča rešili 341 Teksancev. Drago, 'predrago so plačali zaupanje Amerike. Ves pobit je §topal med borci svoje čete. Od dvesto mož, s katerimi se je pred letom izkrcal pri Salermu, je bilo z njim vred živih samo še sedem. Iz potrtih misli ga je zdramil novopečeni po- ročnik, brat Šigeo: — Goro! Goro, tokrat smo dokazali vsem! Toda Goro je samo nemo odkimal in pol- glasno vprašal: — Kaj vse bomo morali še storiti, da bi ve- ljali toliko kot oni? Goro je bil na robu živčnega zloma, čez rob pa ga je pognal čez tren naslednji dogodek: Dve samotni, zapozneli, le približno merjeni topovski granati sta vsekali med umikajoče se osvoboditelje in" osvobojence. Ena je padla na- ravnost pred polkovnika Whippla in ga raztr- gala. Goro je planil in legel na truplo moža, ki je toliko storil za Japonce, ki jih je izvlekel iz sramotilnih taborišč, vodil v zmagah. Hlipal je in obrezumljeno kričal: • — Mi nismo Japsi. Razumete! Vi dolgi svetlo- lasi Teksanci! Me razumete?! Mi nismo nobene rumene opice ... Poročnik Šigeo je s trdo desnico treščil brata Gora v brado, tako kot je dan poprej storil polkovnik Whipple. Toda Goro se je zamajal na nogah, drgetal je kot šiba in hlipal kot otrok. Dva moža iz čete sta ga ovila z odejo in ga od- peljala skozi grmovje iz doline proti položajem divizijskega štaba. * Junija leta 1946 je po glavi ulici Honolula na Havvajih korakala zmagovita kolona 222. ba- taljona. Bila je parada zmagovalcev. V prvi vr- sti, takoj za proslavljeno bataljonsko zastavo, je korakal šigeo Sakagawa. Njegove bistre črne oči so opazovale meščane v špalirju. Pred leti jim ni bil ljub. Ni vedel, ali naj verjame nav- dušenemu vzklikanju. Ko pa je med množico zagledal upognjeno materino postavo, ob njej ostarelega očeta in sestro, ki je postala prava lepotica, se je zavedel, da boj ni bil zaman. Ko je Šigeo korakal mimo palače havaj- skega parlamenta, je v njem zatlelo upanje. Morda bodo nekoč tudi Japonci smeli v to, do- slej prepovedano poslopje? Šigeo je imel prav. Že nekaj let pozneje je bil sam med tistimi, ki so kot pripadniki ja- ponske manjšine na Havajih vodili debate v tem visokem domu. Goro, ki se je med tem opomogel od živč- nega zloma, se je v tem času nahajal v Japon- ski, kot član ameriške okupacijske armade. Goro je bil v domovini svojega očeta in matere, toda njegovo srce je hrepenelo po Havajih. Kamedširo se nikoli ni vrnil v svojo rodno domovino. Tadao je ostal v Italiji, Minoru po- čiva v Franciji. Padla sta za škrlatnordečo zem- ljo Havajskih otokov. To pa je mnogo večja cena kot je 500 dolarjev, ki jih je tu hotel za- služiti, da bi si nekje pri Hirošimi ustvaril dom in družino. » KONEC BRANKO MAJER: Pomagajmo kriminalcem (Humoreska) Oprostite, tovariši, toda jaz sem za starokopitne metode: če si sose- du izbil zob, ti naj sodni izvrševa- lec izbi je zob, oko. Magari. Brez mi- losti. V skandinavskih državah, pra- vijo, njihova znana poštenost ni re- zultat visoke civilizacije, pač pa pre- prostega dejstva, da so prav v teh deželah najdelj ohranili srednjeve- ški način kaznovanja: za krajo so odsekali roko, za opravljanje sose- da ali državnega suverena odrezali jezik itd., pa je poštenost nekako prehajala iz roda v rod — tako re- koč z materinim mlekom. Toda z našim mlekom, kakor da " ni nekaj v redu. Rodi se vedno več neprištevnih ljudi, defektnih, takih, ki so začasno manj prištevni, ki v afektu potegnejo pripravljen nož ali v pijanosti' ne vedo, kaj de- lajo. In poštavijo takšnega človeka pred sodišče. — Obtoženi, pravi sodnik, — vi ste tega in tega dne na gasilski ve- selici ubili svojega soseda Draguti- na. — Ne spominjam se, odvrne obto- ženi Martin. — Bil sem začasno ne- prišteven. — Kako lahko o tem sami preso- jate? se čudi sodnik. ' — Jaz najbolje poznam samega sebe, prepričljivo odvrne zločinec. — Prav. Toda če se tako dobro poznate, zakaj takoj po veselici ni- ste odšli raje domov? — Nisem mogel. Bil sem pijan, trezno odvrne Martin. — Koliko ste popili? se zanima sodnik. — Ne spominjam se in prosim, da mi to štejete $:ot olajševalno okoliščino. — O tem bo odločalo sodišče! se razjezi sodnik. Tedaj vpade v ta miroljubni raz- govor branilec. — Obramba se ne strmja s tem, da se obtožencu pijanost in nepri- števnost naknadno štejeta kot olaj- ševalna okoliščina. V duhu demo- kratizacije -in humanizacije odno- sov ... in tako dalje... trdim, da je obtoženi popolnoma neodgovoren! — Mar mislite, zastopnik obram- be, da bi morali obtoženega v inte- resu naše varnosti z vezati? vpraša sodnik. — Zakaj? se začudi branilec. — Kaj vem! Toda če je popolno- ma neodgovoren in se recimo ta ne- odgovornost še zveča, lahko ne- nadoma koga s stolom lopne po glavi. — Kdo, on? se začudi branilec. Ta še muhe ne bi ubil! — Pa vendar je ubil človeka! vpa- de javni tožilec. — Ni res! Priče trdijo, da ves ve- čer niste bili z ubitim Dragutinom. — Bil je v isti sobi koti jaz in me- ni se je zaradi tega zmračilo pred očmi. Bil sem v afektu, se brani zlo- činec. — In ves večer ste-bili v afektu? se čudi sodnik. — Ves večer, z gotovostjo odgo- varja Martin. — Glejte, jaz sem že dvajset let v afektu — ker Dragu- tina nisem maral. Prosim, da upo- števate moj dolgoletni afekt. Tako je tudi btio. Sodišče je sprejelo mnenje psihi- atra, da je človek, ki dvajset let raz- mišlja, kako bo ubil svojega soseda, zares neprišteven. Razen tega' je do- kazano, da je zločinec znan kot al- koholik in da tistega večera ni popil niti kapljice alkohola, kar pomeni, da je bil v nenormalnem stanju. Na- potili so ga tja zdravljenje. Ubitega Dragutina iz tehničnih razlogov niso mogli pripeljati pred Sodišče, pa ga zato, ker je s svojo prisotnostjo izzval nekega bolnega človeka, niso mogli obsoditi. Tako, državljani! Slišati je, da razmišljamo o predlogu, po katerem bodo sodstvo prevzeli v svoje roke psihiatri, kajti kriminal pri nas očit- no odmira. Ostale so samo še mani- festacije psihopatov, popolnoma ne- prištevnih, manj prištevnih oseb in raznih drugih mentalno defektnih tipov, ki pa bi jih bilo nehumano kaznovati. Tovariši državljani, vlagajmo dru- žbena sredstva V sanatorije in leto- višča za široke mase kriminalcev in zločincev! Stran 8 CELJSKI TEDNIK Št. 29 — 24. julija 1964 Aljaska je dežela polnočnega sonra, poleti traja tu dan od 18 do 24 ur, pozimi pa je tema tudi po 20 ur. Na sliki vidimo gibanje sonca od 23. do 2. ure zjutraj, kakor ga je fotografska kamera zabeležila v Katzebueu, kjer sredi poletja sonce ne zaide tudi po več tednov. Črna statistika PRVEGA POLLETJA V prvem polletju letošnjega leta je bilo v celjskem okraju 73tež- iko vest«. »Vsi smo v to za- pleteni in se imoiramlo s'kuip- no zdraviti«, je rekel stro- kovnjak in 'takoj predpisal zdravilo — »množično psiho- terapijo, množično katarzo«. Kot prvi prispevek k »oz- dravitvi« v okviru letne skupščine so izvedli psiho- idraimisiko rekonstrukcijo Lee- ja Oswallda in Jadka Ruiby- ja. Organizatorji so zahte- vali od sodišča v Dallasu, da bi Ruibvju osebno omogo. čilo odiigrati njegovo vlogo v tej »psihodramk. Sodišče je zahtevo odbilo. Najkrajša korespondenca Najkrajšo korespondenco, ki sta jo kdaj koli vodila kak pisatelj in njegov založnik, ne bo mogoče nikoli preko- siti. Leta 1862 je slavni fran- coski pisatelj Viktor Hugo odpotoval iz Pariza. Prav te- daj je izšla prva izdaja nje- govega romana Nesrečniki. Da bi iz.vedel, kako teče pro- daja, je Hugo poslal svoje- mu založniku pismo, v ka- ter en je bil en sam znak - ?. Založnik, ki je takoj uganil, kaj pisatelja zanima, mu je »odpisal« s pismom, v kate- rem je bil prav tako en sam znak — !. Hugo je tako ve- del, da gre roman odlično v prodajo. In res, že po treh mesecih so morali natisniti drugo izdajo. POMAGAJTE — Hitro!« je kričal deček, ko je tekel \proti sosednji farmi. •— Mojega očeta pre- ganja razjarjen bik. Poma- gajte! — Kako ti naj pomaga- mo? — je vznemirjeno vpra- šal farmer. — No. Vložite mi film v aparat. — je dejal deček. — Tega še ne znam. iz albuma svetovnega popotnika POTEPUHI SAVAN Foto: Tibor Sekcij Na neskončnih savanah Somalije se zdi življenje nemogoče. Pa vendar živi na njih čez dva milijona nomadov, potepuhov, res, vendar ne potepuhov brez cilja. Nomadi živijo izključno od živinoreje, ker njihova zemlja ni primerna za obdelavo. Šele po nekajdnev- nem deževju pokrijejo savano šopi sveže zelene trave. Tedaj se tu pasejo črede kamel, ki pomenijo za no- made ne samo znamenje ugleda, marveč jim dajejo tudi hrano in obleko, pa tudi črede goved, ovac in koz. Ko šopi trave spet porumenijo in v vročini zo- glenijo, se črede razidejo. Kamele ponekod odženo v planine, kjer nastopi deževna doba pozneje, naj že v Somalijo ali Etiopijo. Nomada politična meja ne veže; zanj obstoja samo dežela, kjer raste trava za njpgovo čredo, in dežela, kjer trave ni. Nomad niti ne ve vedno, kdaj je pre- stopil kakšno mejo. Kamele na sliki nosijo nomadsko kolibo iz. kož, ki jo nomad na ogrodju iz vejevja lahko zgradi v pol ure. Nič dalj časa ne traja razstavljanje in natovar- janje kolibe na kamelo, kadar pride čas, ko je treba na pot, vedno znova na pot v tem dosmrtnem blo- denju. Nomadi predstavljajo danes 80 odstotkov vsega somalskega prebivalstva in hkrati največji problem te nove države. Za ljudi brez stalnega bivališča ni mogoče graditi šol, niti bolnišnic, niti upravnih zgradb. Nomad nima naslova, z.ato pri njem ne more nihče pobirati davka. Tibor Sekelj Havaji ■ razpotje v Tihem oceanu KRIŽIŠČE ZRAČNIH IN MORSKIH POTI Ko je kapitan Cook odkril Havaje, so ti postati taiko re- koč postaj ali išče za vse ti- ste. ki so potovali preko Pa- cifika. Že 1794. leta so ob Oahu odkrili dve odlični prirodni laki, kar je povzro- čilo. da se je center havaj- skega življenja preselil z Velikega otoka na Oahu, Ikjer živi več ko tričetrt vse- ga prebivalstva. Tu je pri- stajalo vse več ladij: iz Ka- nade. Južne Amerike, ZDA, Nemčije, Francije. Norveš- ke, Belgije. Avstralije. Ja- ponske, Filipinov, Kitajske itd. Danes izplutje iz pristani- šča Monoiliulu tisoče ladij let- no. istoimensko letališče pa je najibolj prometno na Pa- cifiku: med iseboj povezu je 13 zračnih linij.. Vloga Ha- vajev 'kot križišča pomor- skih i u zračnjh poti je zelo vpiti Vala na .razvoj otcfkov in ta okoliščina je pripo- mogla. da je .glavno mesto Hoiii!:'uliu postalo najbol j pi- sano mesto nasvetu. Prihodi potnikov z različnih strani sveta pomenijo za havajsko prebivalstvo že od nekdaj n a j po membn e j ši dogodelk: potnike oziroma turiste pri- čakajo iin pospremijo z glasil;,) in venci svežega cvet- ja. imenovanega leis. Dotok turistov in blaga se- veda ni potekal breiz prob- lemov. Ladje so dovajale s seboj tudi podgane, ki so prenašale kugo, komarje, ki so prenašali malarijo, in iboline potnike, iki so olkuže- vaii havajske prebivalce s kolero, črnimi kozami in drugimi nevarnimi bolezni- mi. Dandanes so zdravstve- ne razmere, kot pravijo, od- lične. Kar pa zadeva havajsko gospodarstvo, je pomemben predvsem sladkor, ki ga pre- ko milijon ton 'letno izvozijo v ZDA. ter ananas, ki pome- ni 63 odstotkov celotne sve- tovne produkcije. Razen te- ga je znana še kava ikona, eksotično cvetje, ki ga izva- žajo v skoraj vise zvezne dr- žave: hitro pa se v zadnjem času razvija tudi »tekstilna in prehrambena industri ja. Tu- rizem je po .pomembnosti šele tretja gospodarska pa- noga otočja. Po statističnih podatkih obišče Havaje vsa- ko leto Okrog 223 tisoč tujih turistov, ki pustijo tu nekaj milijonov dolarjev. Tudi v (kulturnem pogledu so Havaji dokaj pisani. V glavnem ^o se do današnjih dni ohranile navade in obi- čaji1 .posameznih priseljen- cev. Havaji imajo 630.000 prebivalcev, čez 200 dlržav- nih in več ko 100 privatnih šol ter 40 izobraževalnih centrov, zelo veliko knjiž- nic, mauzejev, Akademijo umetnosti. 18 radijskih in 3 televizijske postaje. Na ha^ vajisiki univerzi študira pre- ko 6.000 študentov. Zanimivo je, da je več ikot polovica prebivalce v mlajša od 24 lat In še podatek: na. Havajih izhaja čez 20 časopisov, od tega 5 dnevnikov. Tri mlade Havajke: Kitajka, Korejka in Japonka