Zakaj se po Štajerskem slovenske šole primerno ne razširjajo? Na to vprašanje dajejo nam nemški časniki odgovor. Ti so namreč v zadnjem času prinašali poročila, da ima nemški Schulverein nad 110.000 udov v 1108 podružnicab. Novib se je od letošnjega novega leta do 15. maja 1908 ustanovilo 78. To je ovira, da se slovenske šole ne smejo po potrebi razširjati. Zato skrbe v toliki meri štaj. deželni šolski svet in nemški okrajni šol. svet za slovenskega kmeta, da ne bi preveč za šolske stavbe plačeval. Če bi- se vse šole razširile v kratkem času potem, ako potreba zato nastane, bi bil Schulverein takoj brez pomena. Zato pa se take stavbe zavlačujejo, kolikor in kjer je mogoče, da si ta družba počasi napolnjuje svojo blagajnico. Ce bi se bitro vse šole razširile, kjer so za to potrebni pogoji, bi vendar tem ponemeevalcem zmanjkalo denarja, ko bi lahko enkrat mnogo šolam ponujali in izplačali svoj Judežev denar. Seveda ni to drugače mogoče, saj udje vendar letno plačujejo svoje prispevke v društveno blagajnico. Morajo jim torej služiti šol. oblastnije s tem, da ne izvršujejo, kakor ta važna stvar sama zahteva, tistih paragrafov o razširjenju šol. Če je le kje upanja, da bi se dalo za to blaženo nemščino kaj doseči, se že šol. oblastniji nikakor ne mudi s stavbo slovenske šole. Še nepostavnosti se store, kadar gre za ponemčevanje, kakor je to storil dež. šol. syet \ Gradcu pri okoliški šoli v Celju. Tamkajšnji krajni šol. svet je sklenil iz lastnega nagiba šolo razširiti, a v Gradcu tega niso potrdili. Marsikaj bi se še dalo našteti, kar ne bi govorilo v prilog nemškim šol. oblastvom. Te se kar nič ne brigajo za pedagoško načelo. Poučuj v materinščini! Pri njih velja nasprotno : Ponemčuj, kolikor moreš! Pravi namen šole, naj bi si otroci pridobili potrebnih vednosti za življenje, jim je deveta briga. Nepristranska slovenska nadzornika, Henrik Schreiner in dr. Janko Bezjak, sta morala izjaviti, da so najslabše šole z nemškim učnim jezikom v slov. okolišu. Za sodbe pravih pedagogov imajo gospodjo pri deželnem šol. svetu in pri okrajnih šol. svetih gluha ušesa. A slovenska javnost nima dosti moei, da bi se uprla z uspehom takim nasilstvom, ki so pripisovati le nemški kulturi. Saj od klerikalnih poslancev ne moremo prieakovati, da bi za slovensko stvar kaj storili. Oni se Nemcem vklanjajo, kolikor morejo, samo da za sebe kaj priberačijo. jSTaprednjaki pa se še niso toliko ojačili, da bi bili dvema sovražaikoma, klerikalcu in Nemeu, povsem kos. Zato se pa oholi Nemee še bolj šopiri, ker dobro zna: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima". Za sedaj vsaj slovenski učitelji ne podpirajmo ponemčevalnega sistema nemškib šol. oblastnij! Imejmo vsaj mi srce za slovenski narod in njegovo bodočnost! Ne bodimo tudi mi grobokopi svoji domovini!