St. 86. Vtorek, četrtek in ao-hoto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dorn za vae leto 8 g. — k, pol leta 4 „ — V vtorek 26. julija. III. tečaj. 1870. četrt '20 Po pošti l ta vse leto 10 g. —k pol leta 5 četrt G0 SLOVENSKI NAROD. Oznanila: Za navadno tristopno vrato aa plačuje : 6 kr. če se tiska lkrat, 5 » m n u 2krat, 3krat. it u ii veće piamenke ae plačujejo po prostoru. Za vsak tiaek je plačati kolek (»tempelj) sa 80 kr. Vredniitvo in opravništvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. št. 179. Rokopisi ae ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. i Pa vse to na stran! Na strani naj tudi ostane,Imovati, da bi čitatelji tu na tega, tam na onega rai- Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, |cajto so Uofomdtoanjd (p0 starem bom imenoval inesto'slili. Pretresaj stvari, ne omenjaj ljudi! mi bodo rekli kot prebivalce sedaj oficijelnega mesta Rudnlfovo) 27. Inaši starokopitneži in strastni neraŠkutarji. Za Boga! avgusta 1746 v posebni pogodbi s frančiškanskim pro-Uli ae človeška dela dajo ločiti od ljudi? Nikakor ne, vinciJKlom Žigo Skrpinom ustanovili svojo gimnazijo —I dokler bomo mi pozemeljski ljudje pretresovali in pre-drugo v deželi — in jo o vseh svetih t. I. (3. nov. 1746) jsojevali človeška dela, ki so jo lju>lje, ne pa kaka nad-odprli. Tudi njena zgodovina zlasti i/, prvih let bi I zemeljska bitja storila na naši zemlji! Res pravo je naslikala marsiktero zanimljivo podobo iz meščunskegu I '.adel ravno pred enim stoletjem nepoznani angleški življenja. Ker smo Kranjci le v L|ubljani imeli znan j nsatelj: „Measures and not men is tbe common licej, je pred 20 leti pri novi prenaredbi avstrijskih'cant of affected moderation; a base, conterfeit lang- vladna pristranost pa nemškutarske namere. Sana doute, la atatiatique a' oceupe de chiffrea; le chiffre en eat l1 element principa); mais il n'y eat pas 1' element unique. La atatiatique est a tis h i la scienco raiaones de fatts. Oorapte rendu du travaux du 1. congrea general de statiatiquc. V Ljubljani, 30. junija 1870. -x j-. Jako zanimivo bi bilo gledati v pretekle čase kranjskih učilnic. Videli bi, kako malo in slabo se je gimnazij le ljubljanska imela 8 razredov, novomeška pa skrbelo zapravo izobraževanje naroda, kteremu so bile le starih šest. Znani poziv nepozabljivega knjezoškof* učilnice namenjene. Rajnki ravnatelj Nečasek je pri- Alojzija Wolfa (prosinca 1852) je sprožil misel v No-občil v programu kratko kroniko naše ljubljanske gim- vemraeitu celo — višo gimnazijo ustanoviti, kar se je nazije. Njegova kronika pa je jako suhoparnu, tako I. 1854 z ministerskim dovoljenjem, 3. junija, št. 4700 da gotovo deseti del tistih, ki so dotična sporočila v zgodilo. V ptvopnhodnje šolsko leto odprti 7. razred roke dobili, ni bral njegovega spisa. Manjka mu kri- je rečeno leto vstopilo enajst učencev. tiČne roke. Zdi se mi, da zamrli ravnatelj v neugodnih Da je skorej 10 let kasneje (1862 in 1863) bila časih ni hotel pretresovati in presojevati neugodnih tretja gimnazija v naši deželi — niža gimnazija v Kra-stvari. Tudi jaz se ne bom spuščal v oddaljena stoletja, nji — ustanovljena, omenil bom ob priliki pri stati- Seatavljalcu tega spisa nista niti gimnazijski ar- stičnem pregledu naših srednjih šol. hiv niti knjigarnica odprla svojih vrat; deloma nanje Sledeči statistični pregled ho razkazoval razno raz- tudi trkal ni. Sestavek političnemu listu namenjen in mere naših srednjih šol, kakor so se zadnjih 20 let v naglici Spisan se tedaj ne bo pečal s preiskavanjem, ustanovile ali spreminjale. Iz te dobe pa bo še posli je bila ljubljanska gimnazija leta 1418. ustanovljena sehno poudarjal Badnjih 9 let, ker bo primerjal iu po-ali ne. Tu nas ne zanima dosti, kako je bila gimna- jhsnoval številne razmere vseh treh gimnazij. Res da zija 1. 1563. prestrojena in uravnana po učnem načrtu, je v Kranji le niža gimnazija, ki se v mnogih primerki ga je protestantski stanovski kolegij 1. 1578 potrdil. Ijajih nikakor ne da staviti p deg viših — 8razreduh Obstanka protestantska gimnazija ni imela črez 1. 1594. gimnazij. N ža gimnazija pa bi po .osnovnem učnem kajti 1. 1596 (Arhiv I., stran 48) so se jezuiti vanjo načrtu" ne imela učencev samo pripravljati za višo gim-vgnjfizdili. Za časa očetov jezuitov se je slovenska a nazijo; temveč ona bi jih morala v slehernem učnem rodnost v tej glavni deželni šoli ravno tako spodrivala, I predmetu primimo izučiti in jih toliko oučno izobra-kakor od 1. 1773 do denašnjega dne; le da je v onibjtiti, kolikor je za nektere polo|;ij« človeškega društva časih, ko je v njej znana „rutio et instiiutio studi«.- j potrebito, pa tudi dovoljno. Z ito je v sled-č h primer-rumtt preslavnega Neapolitanca Klavdija Aquavjva vse,javnih kazalih Kranjska mia gimnazija drugim višim veljala, boj s slovenščino bil nevesten in ok.ren, — sedaj pa je natanko premišljen — sist< m itič<*n. Natančna zgodovina naše glavitne gak obdrži vso svojo oblast ter nas zasramuje in žali z mu skazano milostjo svojega vladarja (not only to escape witb impunity, but even to preserve his povrer and insult us with the favour of bis sovereign.) Te besede natanko zmtčijo naš položaj in tako očitno kažejo na naše uradne in neuradne nemškutarske nasprotnike in celo na najviše vladne kroge naše uboge domovine, kakor da bi jih Junij ne bil na Angleškem za Hiigleške razmere 1. 1709 napisal, ampak I. 1870 na Kranjskem z ozirom na naše slovenske razmere. „ Z o p e r napake same na sebi se bojevati in nikakor ne dotikati oseb, zna biti prav varen boj, pa boj je s senco („to attack vices in the abstract, without touching persons, may be saf fighting indeed, but it is fighting vrith sha-dows") je rekel stari Pope. Tedaj le zmerni in mirni! nasprotniki našega naroda, ko bote v jasnem zrcalu ogledali svoje pregrehe zoper našo narodnost! Pa pustimo to poglavlje, ki ga je krepki „Slovenski Gospo-d tra že pred tremi leti razpravljal. Res da njegove besede niso povsod, še celo v naših domačih krogih ne obrodile zaželenega sadu, pa nikdo vsaj se ni drznil lih očitno s[iudiridobljeno posestvo, ali sam, ali morda po pooblaščencu. Trojekurov ostrini. Dobičkarstva pri njem ni bilo, le maščevalnost ga je dotle gnala, vest se je zdaj oglašala. Žal mu je bilo, ker vedel je, v kacem položji je njegov nasprotnik. „Spravi se mi s pota" zagrmi Žabaškinu, kteri videč da ni gosjiod dobre volje hitro pete odnese. Takoj ukaže Trojekurov napreči in se pelje proti Kisteuovki. Sklenil je bil spraviti bo s sosedom. Stari bolni Dobrovski je buš pri oknu sedel in gledal pri-šleca. RudeČica mu oblije smrtno bledi obraz, oči se svetijo in neločljive glasove iz sebe daje. Sin je tačas gospodarske računske bukve pred seboj imel, sklonil se po konci in strahotna opazil spremembo na očetovem lici. Bolnik kaže s prstom skozi okno, jeza in strah se mu na obrazu bere. Trudi ae vstati — vstane — pade. Vladimir skoči k njemu — starec se ne gane. „Hitro, hitro, v mesto po doktorja1* vpije Vladimir strežaju, ki je bil v sobo stopil. „General Trojekurov želi z vami govoriti" reče strežaj. Vladimir ga pogleda b strašnim pogledom. „Reci generalu Trojekurovu", vpije, „naj se brez pomude od tukaj proč spravi, če ne, ščuval bom pse nanj — ven I* Strežaj hiti vesel iz sobe in natanko izvrši gospodovo povelje. Trojekurov je še na drožki sedeč čul Vladiroirjeve besede, zaničljivo se smijal in obrnil. Ko je bil že zunaj vrtnih vrat, ozre se na vozu, pogleda še enkrat na okno, kjer je prej stari Dobrovski sedel — in ne najde ga več. Jegorovna je stala vsa ORupela na stopnicah in je bila pozabila, kaj je gospod naročal. Družina so med seboj govorili o čudnih rečeh. 1413 mu prav ni treba nikakor niti bati niti sramovati podpisati svoje polno ime. Sestavek bi s podpisanim imenom ne dobil le za las več veljave, pa zgubil bi tudi ne za las vrednosti, če je sploh sam na sebi kaj ima. Za me besede in sestavki, pod kterim je to ali ono ime tako zvanih veljakov podpisano, niso še sveti evangelij, če se mi sami na sebi prazni ali abotni zde; saj previlegijo nezmotljivosti denes (30. juu) Se nikdo skazati ne :ore. Pomislite gospoda! je rekel Galilej svojim nasprotnikom, da v znanstvenih stvareh besede tisoč, še tako veljavnih ljudi ne veljajo toliko, kakor najpohlevniša razsodba enega samega moža. Učitelji in šolski nadzorniki me znajo zavri iti s staro zabavljivko: „črevlje sodi naj kopitar"! Tudi to me ne straši, ker pri meni tudi profesoiska diploma ali pa vladni dekret nimata veljave same na sebi. Ko bi moje številke, premnoga razkazala napačna bila, ko bi jih napačno razvestoval in presojeval, naj jih učitelji in uradniki popravijo meni in čitateljstvu na korist. Nikakor *e bi pa ne dal oslepiti praznim besedam, pod kterimi bi stal mogočni podpis: eiu Gimnasial-lehrer, ali če bi dotični profesor celo svoje popolno ime podpisal. Meue le vodi pravica in resnica, in kar skazati ne morem, tudi na očitni oder ne stavim. Nam Slovencem se dosedaj v boji za naše narodne pravice ni treba potegovati z zvijačami in sleparskimi pripomočki, ker nam resnica podaja na kupe neskiuujenega orožja. Veljajo tedaj le dokazi proti dokazom ! Meni veljajo črez vse besede obče znanega učenjaka ranjkega Arago. Upam, da mu bodo tudi naši narodni nasprotniki in nemškutarji pritegnili, ki se neprenehoma s svojo inteligencijo bahajo. .Pour moi" — pravi prcslavni pri-rodnik in astronom, — »P°ur D>oj le droit d'exameu et de discussion est la plus precieuse conu.uete de la philosophie et de la civilisation moderne." Le tistemu nadaljuje, se bo občinstvo smejalo, (Celui-la seulement s'erpose a la risee publiko —) ki kako stvar brez vse druge podlage, brez vseh dokazov le z golimi besedami trdi. — Leterrainde la discussion doit etre entierement librepour tous et contre tous. On fera bien de montrer la meme tolerance a 1'egard de Ne^rton, de Lavoisier, de la politique — quand il en surgira". Ti odstavki bodo vsestransko in dostojno branili stališče xy-na. Začnimo! Vojvodstvo kranjsko obsega 181.42 štirjaskih zemljepisnih milj (173.57 □ a. m.) in ima kacih 486.000 ljudi. Zadnjih 20 let se površje naše dežele ni niti zmanjšalo niti povekšalo, število prebivalcev pa se je za kacih 40.000 pomnožilo. Leta 1851 so jih pri sicer nenatančnem občnem popisovanji našteli 446.375. Znano je tudi število prebivalcev od 1. 1857. Ker so pred tem bolj natančnim popisom ljudstva kakor kasnejo do sedanjega leta natanko priobčevali število umrlih in novorojenih, da se za vsaktero leto preračuniti število vseh prebivalcev, vsaj približevaje se pravemu. Po tem Hipoma stopi Vladimir iz sobe in kratko reče: „ui treba zdravnika — oče je mrtev I" — Vsi so bili, kakor bi jih grom udaril. Vreli so v sobo. Na stolu naslonjaču je bil mrlič. Jegorovna je tulila, ljudje so okolo stali. — Peto poglavje. Tretji dan je bil pogreb. Zadnjikrat je šel go-Bpodar na Kistenovki nesen čez prag svoje hiše. Bilo je jasnega hladnega jesenskega dne, listje je pogosto padalo in pot nastilalo. Pogrebci so šli skozi gozd, onkraj je bila cerkvica. Pri cerkvenih vratih se je Vladimir vstopil; ni jokal, ni molil; — njegov divji pogled ni nič dobrega kazal. Žalostna ceremouija je bila kmalu pri kraji. Vladimir je naglo odšel, prehitel druge in se izgubil v gozdu. Jegorovna v imenu svojega gospoda povabi popa in cerkvene služabnike na mrtvaško pojedino, ob enem je opravičevala mladega gospoda, ki ni nazoč. Med potom so govorili o dobrotah umrlega in ugibali, kaj bo zdaj z mladim gospodom, ker znano je bilo po okolici, da je bil prišel Trojekurov in kako je odprav- takem bi'bilo konec preteklega leta vseh okoli*486.000. Le škoda, da naši počasni uradi še niso priobčili zneska zadnjega ljudskega popisa od 31./12. 1869. Hrvaška je že pred 2 mesecema dognala in priobčila glavitna števila. Pa kaj so našim birokratom mar nujna dela, ker so se tedne in tedne s političnimi agitacijami za zadnje volitve vsojnhali ( Razdelimo naše gimnazije med prebivalce in obseg naše dežele : - ! Gimnazijo Ena gimnazija pride na F"! visa gimnazija na -3 više niže' □ z. m. prebivalo. □ z. m. prebivale. 1(351 1850 1863 1869 t [til 2 1 -2 ! 2 1 1 00.71 90.71 60.47 60.47 223 000 ' 2-25.000 156.800 162.0UO 181.5 90.71 90.71 90.71 446.375 225.000 234.400 243.000 Poprejšnja stoletja kažejo, da je vlada nas enako zanemarjala. Leta 1780 je bila poleg ljubljanske le v NovemmesUi še petrazredna šola (od 1777—1819 je imela le 5 razredov) ; tedaj je prišla 1 gimnazija na 91 □ m. pa na 184.000 prebivalcev. Leta 1818 1 gimnazija na 91 □m. pana 188 000preb. „ 1848 1 „ „ 91 U ra. „ „ 234.000 „ Te razmero so bile že tačas dosti slabše kakor v sosednjih deželah; kajti leta 1818 je imela Koroška 1 gim. na 94 □ m. pana 135 000 ljudi leta 1818 je imela Štajerska 1 gimn. na 81 □ m. pa na 153 000 ljudi leta 1848 je imela Koroška 1 gim. na 94 □ m. pa na 160.000 ljudi leta 1848 je imela Štajerska 1 gim. na 81 □ m. pa na 201 000 ljudi leta 1848 je imela Primorska celo 1 gim. na 48 □ m. pa na 175 000 ljudi Sedanje gimnazije nikakor ne zadostujejo naši deželi. Vlada pa tudi sedaj ne meri vsem pokrajinam i enako mero. Tako irou Tirolska 8 gimnazij na 870.000 prebivalcev, tedaj eno višo (gimnazijo) na 65 □ milj j>a 108.000 ljudi, in Dunaj z 620 000 ljudi ima letos poleg 7 realk, 7 -gimnazij: 5 državnih in dve mestui, in drugo leto bo država na svojo stroške ustanovila še osmo višo gimnazijo; tedaj pride tam 1 gim. na 88.500 ali 1 državua gimnaziJA na 103 000 ljudi. Pa vse to bi še prezrli, ko bi nas druge šolske razmere ne tlačile. (Dalje prih.) Dopisi. Is Dunaja 23. julija. [Izv. dop.] Komu zmage želeti. Prosom nli Francozom, je težko - pravi naš stari slovenski list in se padaje čez Napoleona (t. j. čez Francoze) stavi bolj na prusko stran. Svobodno. Ali pozabljati ne smemo, da jo nemštvo naš sovražnik. Da je Napoleon krivičen mož, to znamo, a Bis-mark ga presega. Mi imamo nemško izrejo, vživili smo ljen bil. Na Kistonovki so našli mizo, in žganje jih je čakalo. Med tem je obletel Vladimir gozd in skušal s tem dirjanjem uMsiti globoko srčno bolečino. Nt pa/il na pot, veje so ga v lice udarjale, večkrat je zabrel v močvirje; a dirjal jy vedno pred se naprej. Pride v klanec, ki je bil ob obeh straneh z gozdatu obdan. Tih potoček se je med golim drevjem vil. Vrže se v hladno travo in črne misli se mu po glavi pode. Vidi pred seboj oblačno prihodnost, bridko čuti svojo zapušče-nost. Raspor s Ti oj> kurom mu je prorokoval novo nesrečo. Njegovo mulo premožen)e utegne v tuje roke priti, potem je berač. — Še le ob mraku se vrne proti domu. Nasproti mu pride pop s svojimi, Vladimir se ogne v stran in se skrije. Bližajoč se hiši, 6ul je velik hrum ljudi, na dvoru je mrgolelo kmetov. Pred lopo je stalo troje kole-scljnov. Pred pragom zagleda nekaj tujih ljudi v uni formah, ki so hišo ogledovali. „Knj je to?" vpraša nevoljno starega Autona, „jkdo so ti ljudje in kaj hočejo?" „Oh, gosjiod," sopiba starec, „sodišče je prišlo sem. Trojekurovu nas hote izdati in vam vzeti.' se preveč v nemško mišljenje, nemške časopise beremo več nego drugeh : za to jih je mnogo med nami, ki Nemcem verjemo, kljubu tisočletni izkušnji , da nam Nemec nikdar ne more pravičen biti. Kako poudarja Nemec vselej humanizem, človekoljubje! Kako nam Slovanom vselej strastno očita, da nemško sovražimo, da smo barbari, ki narodno sovraštvo sejemo. In kje je več narodnega sovraštva nego baš na Nemškem zdaj ? V zadnji „A. Allg " piše sloveči Fr. Bodenstet: Haaa gegen franzo aisehen Uebermut, H asa gegen vrindigen Prahlerrulim, Haas gegen dan ganze F r a n z o a e n t h u m. Tako je v Nemcih, v vseh I Kedaj je še kter narod o drugem narodu tako govoril? Dobro naj se pomni, da tu je pušica obrnena proti narodu fran-coskomu, ne proti cesarističnemu Napoleonu, ki je prestol uzurpiral, in ki je francosko republiko pogazil. In prav po nemško pije veliki Nemec dalje: VVohlnuf, Kameraden, aus Schwaben und Mark, Zerachlagt uns dem ganzen franzosiacben Quark. Le simpatizirajte s Prusi, stari Slovenci, enkrat, morda takoj po vojni, ako bo Francoz Btrt, bodo nemški narodnjaki nam isto pesem z istim fanatizmom zapeli : „zerschlagt itd." — Nemški republikanec Benedey je ravno pred nekoliko dnevi izrekel v obširnejšem članku : „od Francozov ne maramo nič, tudi jih ne maramo, ko bi nam svobodo prinesli; tujci so, ven ž njimi!" In Nemci proti nam ? Koliko tisočkrat so nas po pasje zmerjali, jarem tujstva nakladajo nam rekli, da nam svobodo, kulturo, civilizacijo dajo! Posnemajmo njih izrek, obrnimo sulico: kar je prav za vas, to naj bo za nas, kar vam ni prav, nam ne smete siliti. Ker to delate, ste vredni tistega čustva, kterega Francozom dajete, ki vam niti vaših lastitosti ne jemljo. Mi Slovenci smo ravno pred nemštvora v najveći smilili nevarnosti. No-delajmo vsaj poklonov prihodnjemu morivcu. — Na Ceh e se boste morda sklicovali, da, — zakaj jih nismo posnemali prej in tam kjer bi i ta v bilo ? Oni so zdaj zreli, mi ne še za katastrofo, ktero bog odvrni! Is Dunaja 24. julija. [Izv. dop.J Na tukajšnji borsi, kjer so bogataši in dnaroi judje izraelske in druzih ver vrlo dobro podučeni, misli in sodi večina, da bode zmagal Prus. Ta sodba je morda tem resnici podobnejša, ker večina bogatašev in borsijancev n e želi pruske zmage. — Zanimljivo je tudi, kar se na borsi govori, da so francoski agenti že zdavnaj vse inostranske kupce za nos vodili. Trosili so, da bo na Francoskem letos huda letina, ter da se žita ne bode pridelalo. To pa ni res ; na Francoskem bo letos taka letina, kakor druge krati, agenti so to za izgovor imeli, da so žito nakupavali za — vojsko. Torej je bil boj že davnaj namenjen. — „Militar Ztg." in pa „\Verzeitg." še zmerom rožljati z nesrečno avstrijsko sabljo. Ob enem kritikovata ta dva lista razpostavljen j o prusko-nemške in francoske vojske. Kar žele, to Vladimir glavo povesi, njegovi ljudje žalostni okolo njega stoje. Naposled eden zavpije: „Naš dobrotnik, mi nećemo nobenega druzega gospodarja, kot tebe, mi te ne zapustimo!" Drugi skočijo k njemu in mu poljubljajo roke. „Budite mirni, govorim z uradniki.* Rekši gre k njim. „Dovolite mi, da vprašam, kaj vse to pomenja," vpraša rudečeličuega okrajnega glavarja, ki je poleg zaničljivo gledajočega Žabaškina stal. „To ima toliko pomeniti — odgovori oni — da smo prišli gospoda C rila Petroviča Trojekurova postavit v njegovo oblast in da vsacega druzega prosimo, naj se pobere." nZdi se mi, da bi se bilo spodobilo to prej meni nrgo mojim kmetom povedati in lastnika tega posestva po dolžnosti —" „E" seže mu drzno Žabaškin v besedo, „prejšnji lastnik Andrej Dobrovski je umrl, tebe pa še ne poznamo. Kdo si pa ti ? — Nikogar nečemo poznati." „Ta je naš gospodar" zakriči eden iz krdela. „Kdo si tam upa zijati?" vpije jezno glavar. „Vaš gospodar je Ciril Petrovič Trojekurov. Čujete!" .Glejte, glejte!" pravi isti glas. ti možje za resnico postavljajo, namreč, da je pruska vojska slabo razstavljena, da mora torej tepena biti. — V vseh krogih vlada velika poželjivost, da bi — zaenkrat konec bd tega čakanja, kedaj se sprimejo. Velik ropot je med nemškim študeutovstvon tukaj. Ti a v s t r i j s k i (?) mladi junaki so vsi Pru-< Hoteli so mnogi vstopiti v prusko armado in šli za tu _ ne k avstrijski gosposki, temuč — k pruskemu poslancu. Ta jih je zavrnil na postavo. Včeraj so hoteli imeti velik zbor zarad posvetovanja, kako pomagati Prusom. Vlada je zbor sicer prepovedala, a ni jim prepovedala shoda (komersa) v krčmi. Tam se je strašno grmelo za kralia Vilhelma, za Bomarka, za nemški poklic Prusko. Nazadnje so nabirali za pruske vojake in zbrali nekaj čez 300 gld. H..teli so iti pred hotel pruskega poslanca Prusiji en „hoch 1" zaknčati, a to je izostalo samo za tega delj, ker je bdo že prepozno v noč. Mi ne moremo nič imeti proti navduše-vanju nemške mladine, naj počne kar hoče. Tudi po policiji nikakor no kličemo. Ali vprašamo: Ko bi se naša slovanska mladina zbrala in za rusko vojsko in slovansko Rusijo denar nabirala, kaj bi avstrijska policija storila? Kakor velike izdajnike, panslaviste in hudič vedi kaj še, b i z a p r 1 i v t e m n i c e vse. Konstatirajmo in zapomnimo Bi take strašne dvojne mere, morda nam bo to znanje še prav prišlo — prej ko mislimo. Politični razgled. Uraden dunaj s k list pripoveduje, da se mini stri pridno posvetujejo, kako se je obnašati proti raz glasanju dogme o papeževi nezmotliivosti. Po tem listu se je sklenilo, da se ima že prihodnje dni razglasiti ka je konkordat zgubil v Avstriji vso veljavo in da se bode za zdaj zaukazoma vpeljalo „placetum regium," je da se bodo škofovska oznanila le potem smela javno razglašati, ako so škofi za to dobili dovoljenje dotične deželne vlade. Novosti z bojišča so postale tako suhoparne da smo morali opustiti za denes predelo , ktero smo bili v ta namen odprli. Telegrafični uradi v Berolinu Monakovem, Kolonji, Dreždanji itd. ali poročil in naj si bodo še tako kratka, sploh ne sprejemajo ali pa jih pus e ležati, da zastare. Najvažneje, kar se je do zdaj storilo, je pač to, da so Prusi 22. t. m. ob 4. uri uničili velikanski most čez Reno pri K.-hlu. Razstrelili so ga. Pokanje je bilo strahovito, ves most je ruzdet, kosi bo od nemške strani padli na francosko. Poleg tega imamo zaznamovati prvega ubitega. Pri Saar-briik-u so 22. t. m. trčili Francozi na Pruse in je bil ubit en francosk prostak. Da se stvari tako počasno razvijajo, temu je pač v prvi vrsti krivo južno-neinško sodelovanje s Prusko. Francozi so računih na južno-neinško neutralnost. Zdaj ko so se stvari diugače zasukale, morali so Eran- „To je zarotbal" vpije glavar in veli sodakemu slugi, naj poišče izmed ljudi tistega, ki je govoril. Zdajci pa krdelo začne glasneje mrmrati, vpiti in valiti se proti pragu. Žahaškio, glavar in spremljevalci se umaknejo v vežo in zapahnejo duri za seboj. „Vrati razbijte!" kriči množina. Dobrovski sam jih začne miriti. „Neh-tjte, pustite, ne spravljajte sebe in mene v nesrečo ! Pojte domu! Ne bojte se ničesa, naš car je dober, njegovo pomoč bodem prosil. On nam pomaga, ali uporni ne smete biti." Ljudje se umire in razido, dvorišče se sprazni Žabaškin odpre duri in se zahvaljuje Vladimirju za njegovo velikodušno ravnanje. Ta ga ne pogleda .Sklenili smo — pravi dalje prisedmk — tukaj prenočiti, ker se že mrači in bi se lehko zgodilo, da nas vaši kmetje na potu napadejo." »Storite, kar hočete — odgovori Dobrovski, — jaz tako nisem v hiši več gospodar." Po teh besedah gre v izbo svojega očeta in se zaklene. (Dalje prih.) cozi svoj vojni Črtež predrugačiti. S početka so hoteli Francozi kakor je soditi po prvih pripravah svojo j la v no moč poslati proti Trierju od koder s<> hoteli na i>redu vati proti Reni na Koblenc in Majnc. Zdaj se '»odo menda vrgli na Pfalco , in od tod delali pr<>ti Majncu. Ako bodo Francozi začeli vojskovanje, bode tm menda prva bitka bila na polji pri Landavu. Južno-nemške države so svoje vojake nepričakovano hitro postavile na noge. Heska armada 14.000 mož močna so je že združila z badensko 34 000 močno in tako poleg druzega od Trierja do Bazelua pričakuje Francoza velika vojna moč, ki ga bode v napredovanji zavirala in motila. Pruski prestolni princ, kije zapoveljnik južno-nemške armade, še zdaj ni zapustil Berolina in je 22. t. m. le kosil pri kraljevi mizi. Novi „Pressi" se telegrafujo iz 0 lerberga : Veliki generalni štab še ni zapustil Bero lina. V vojaških krogih ne verujejo, da bi pred začetkom avgusta meseca prišlo do kaj resnega in odločivnega. Prusi so ob Reni še tako malo ali pa tako dobro nastavljeni in razstavljeni kakor Francozi na oni strani Rene. Da bi Francozi z morja napadli Nemčijo, tega se ni bati. Ska-zalo se je, da onih 25000 Francozov, o ktenh so je govorilo, da so pri Emden-u na Ilanoveranska tla sto pili, do zdaj še ni v Hanovru. Kaj bode storila Rusija v tekoči vojski, ne da se še določiti. Vlada je menda prijazna Prusom, pan slavistična stranka pa Francozom in tako bode Ruska težko kaj storila, ako jo ne bodo silile razmere, ki bodo še le v prihodnje nastale. Na An g 1 ozko m se javno mnenje bolj in bolj obrača proti Francozom in č. sniki tako ostro pišejo da se dunajski novinarji obotavljajo ponatiskavati an gleške glasove. Londonski delavci pripravljajo veliko demonstratijo proti Francozom in hote izreči svoje velike simpatije za Nemčijo, ki je prisiljena v vojsk braniti svojo samostojnost. Naj tu dostavimo še zadnje najvažneje telegrame B e r o 1 i n 23 julija. Poročila iz Karlsruhe Bruchsala naznaniajo, da Francozi uapreriujejo iz Lau terburga proti Worthu, Miililburgu in Stollhofenu in da so 86 izognili trdnjavi Rastattu. Med Selcem in Strass hurgom se je zadnjo noč napravilo 5 mostv. Iz Hei delberga sn poroča, ka preti Maoheirau nevarnost, da ga jiosedejo Francozi. Francozi napredujejo proti Kai serlauti rnu, Speyerju, Prusi jim pošiljajo iz Majnca iu Darmstata močne vojne čete nas|>roti. Peterburg 23. julija. Vladni list uradno na znanja, da je ruski car vse storil, ka bi mir ohranil in da hoče ostati strogo neutralen. Sedanja vojska se m kakor ne dotika ruskih koristi in Rusija bo vselej pri pravljena Evropi zopet nazaj pridobiti zgubljeni mir Bel grad 24. julija. »Vidovdan" pravi, da ori jentalskega vprašanja ne smejo reševati velike vlasti kot etr.pskn vprašanje, ampak da to reševanje jin pada orijeutaUkim narodom samim. Srbija mora bit na vse pripravljena in oborožena. Pariz 24. juliia Pruska vlada je absolutno pre povedala vse telegrafično občevanje med Fraucosko in severno-nemško Sveto, C»*8ar je predsedoval denes mi nisterskemu svetu. Zagotavlja se, da pojdo v čttrtek armadi. velja, sam po mestu razglašal, da bi on, ko bi imel voliti, volil g. dr. Srneca. Zdaj pa gre narodne volilce kregati da so to storili, kar bi bil on sam storil, ko bi si bil — upal. Vso čast pred tako neodvisuoatjo, nepristranostje in priznavanjem ustavnih pravic! * (»Pavliha.") Trojni so razlogi, zarad kterih moramo denes spregovoriti nekoliko besedic o listu, ki pod imenom »Pavliha" in pod krinko »šaljivega* lista izhaja na Duuaji. Mi smo »Pavliho" priporočali, predao ic in Ha/ne stvari. ♦(Vlada in njeni organi so čisto nepristranski.) Tako se nam je pripovedovalo pred in med volitvami. Da ni bilo temu tako, to vsakdo ve. Da pa vlada iu njeni ljudje še zdaj rogovilijo proti narodnjakom, to je morebiti manj znano. G. okrajni glavar mariborski Seeder, in njegov komisar g. Fric Finetti sta zadnje dni brala hude levite nekemu narodnemu volilcu, ki se je predrzuil podpisati oklic slovenskih rodoliubov in glasovati za narodna kandidata g. dr Srneca in Radnja. Nemec ima poleg ustave vsled ktere sme vsakdo voliti brez sile po svoji vesti in prepričanji, še en izrek in ta se glasi: »das ist dneh zutn Teuf.l holen." G. okrajni glavar je nekolik., tednov pred volitvami, dokler še ni imel višjega zapo- začel izhajati. Storili smo to, dasiravno smo dobro vedeli, da nam je to delalo nove sovražnike v narodnih krogih, ker smo pričakovali, da bode g. lastnik stoje nad strankami pozabil, kar je imel osebno očitati s e b a m. Svet zdaj misli, da smo solidarni s „Pav-hom." Očitno tu izrekamo, da nimamo s »Pavlihom* liti osebne, niti stvarne solidarnosti. »Pavlihi" samemu, nam je očital, da smo za hrbtom kazali mu nekdaj šibo, ko smo ga prijateljsko svarili, mora biti to po volji. .Pavlihi" je za solidaniost manj nego nam, ki i neglede na vse drugo nikdar ne mogli simpatizirati listom, ki je včeraj — ne politikarja — ampak člo-eka Tomana na smrtni postolji zgrabil in konkuriral z mrzlico in kostenim možem, in ki denes v posmeh stavlja dra. Zamika, od čegar vditve je včeraj dvisno delal osodo našega naroda. Mi vemo ceniti os< do nesrečnega vrednika, ki ima prazno roko in firazen st pred seboj in se zastonj ozira po novi ali ideji sploh. Ali s tem plaščem se no dado pokr ti dinktne lnfimije, ktere vrednik napiše ali narisati da v zadregi. — Last-uiki našega lista nam dajo navadno vso svobodo pri rejevanji našega lista: v zadevah „Pavline" so nam naravnost naložili dolžnost, da nasproti stopimo početju, ktero pospešuje v prvi vrsti namene naših nasprotnikov. Trebalo je samo videti vesele nemškutarske obraze, ko so v roke dobili zadnji list „Pavlinu", la je vredništvo brez zatajevanja samega sebe zadostilo želji lastnikov. — Naposled moramo gaz pustiti tudi javnemu mnenju: in v tej zadevi vlada samo en glas, glas nevolje. Ce so naši narodnjaki že poprej z glavami od maje vali, so zdaj .Pavliho" naravnost imenovali slovenskega »Zvekana*, ki kakor stekel pes popade vsacega, kogar sreča na ulicah ; poznamo čitalnice, ki bodo in optima forma sklenile, da se „Pavl.u ne prejema v prihodnje, ker si nihče več ni svest, da bi mu jutri »Pavi." ne pogazil poštenega imena in o-sebne časti. Kakor na Bvetu sploh, tako je marsikaj pomanjkljivega v našem narodu, zato pa ne bomo s kanoni streljali po lastnih ljudeh, d kler se imamo braniti proti sovražnim napadom in dokler smo — narodnjaki. — Mi tem trem razlogom ne bomo pristavljali nobenega sveta. Ako zajema „Pavliha" iz narodnega mnenja, potem bode imel tega dovolj ako zajema drugod, potem je vsaka beseda zgubljena. Le eno šel Ako .Pavliha" v narodnih krogih propade, bomo to obžalovali zarad njegove oblike, kakoršne tako lepe ne tiude tako lahko imel kter drug slovensk list, a „Pavliha" se ne bode smel imenovati narodnega mučenika, kaiti premišljeno ali nepremišljeno storil je vse, da je •d sebe pahnil zadijega svoiega — prijatelja! Da se resen list v stvarno obravnavanje „Pavl.u batorov oe bodo spuščal, umeva se samo ob sebi. ♦(Tožnik pred krivim sodnikom in sam kriv.) Vodja mariborske pripravmšnice g. El--chnigg, rodom Slovenec, po mišljenji in delovanji usta-voverec, je svoje učence s tem svaril pred Slovenci in njih gibanjem, da hote Slovenci avstrijsko državo raztrgati in slovanske kose Rusu vreči v žrelo. Ne glede na to, kako zelo je g Elschnigg pozabil na svojo pedagogiko, hočemo samo opomniti, da je to, kar je g. Elschnigg Slovencem očital zločin veleizdaje po § 58, lit. c. kazenskega zakonika. Zdaj pa stvari tako stoje. Ali g. Elschnigg Slovencem tega zločina dokazati ne more, in ni nam treba odgovarjati na vprašanje: „Kaj je g. Elschnigg potem ?" Ali pa nam g. Elschnigg to more dokazati, potem pa je zločina sokriv in ravno tako kažnjiv, kakor slovenski veleizdajnici, zato ker je g. Elschnigg za našo veleizdajo vedel, a je ni naznanil kompetentni Bodniji. Zdi se nam, da je g. Elsehnigg tako slab pedagog, kakor slabo verziran v kazenskem zakonu. * (Klasičen A v s t r i j a c i z e m). Dunajska „N. fr. Pr." piše: „Pruska armada pojde v vojsko v samo-s vesti, da je zdaj vse v nevarnosti, kar si je bila pred 4 leti priborovaln, da bi bila takrat zastonj bojevala se, trpela in krvavela, ko bi zdaj bila premagana." To je s pruskega stališča čisto res ; z avstrijskega sicer tudi,1 samo da se nam zde to čudni patrijoti, ki se zdaj navdušujejo in denarje iu nitje nabirajo za to, da si Pruska v novi krivični vo)8ki zavaruje to, kar nam je v krivični vojski pred 4 leti po tolovajsko vzela. Če se en Oasuikar pritoži /urad Konradove nesposobnosti, so vsi briči, preiskovalni sodniki, državni pravdiiiki, cele okrajne sodnije, tolmači in porotniki na nohtih, zdaj pa ko'^ae Avstrija naravnost izdaja, zdaj molči vse in v nevarnosti je le tisti, ki se oglasa proti ta-cemU^pruskemu inalikovanji. Bojimo se, da se bode ta slepota še krvavo maščevala nad našo državo. Naznanilo. I Učestitujemo si p. n. občinstvu naznanjati, da smo zastopništvo našega zavoda za Maribor in okolico izročili gospodu trgovcu Jož e i' ii H a a s • u Generalna agencija ogerske zavarovalne banke za živ- Valvazor Efore des Hersogtfourrts Krate," Ta zdaj že redko najti knjiga 4 lolio - zvezke s podobami od 1. 1G99 , je za 40 gld. na prodaj pri ljenje Haza no Diinaji 23. julija 1870. j Paul Halm-ovi bukveprodajalmci (hiichergeschaft) na pl. L a t in o vi t s mp. J Dun:»j'- (9) In Poslano. iS1 Pekla pod S kratijo vc o, 21. julija. Gospod Brezovšček se v listu 84. Slovenskega Naroda opravičuje ter pravi, da ni res, kar je bilo o njem pisanga v Slov. Narodu in javno izreka, da ni nič manj kot netnškutar in liberalub. Čudno vendar, .gospod Brezovšček, da Vam ni ljubo, da je izvedel tudi drugi slovenski svet o Vašem vedenju? Zagotovljeni bodite, da Vam je botel oni dopisnik v Slov. Narodu skazati le dobroto in to posebno iz teh razlogov, ker ste Vi Vaše mnenje izrekli v cerkvi na leci, in je tako tedaj mn .žici naznanili, h čemu Vam je oni dopisnik z njegovim dopisom še bolj pripomoči skušal. Ali se ne spominjate gospod, kako ste se Vi že v adventu, ko so se naši rodoljubi k posvetu zbrali zaradi čitalnice, lepo obnašali na leci pred k molitvi zbranimi vaščani , ter naše pobožne ženico, na mesto za rojstvo našega Izveličarja pripravljali na prepir : njih možmi V Ali se ne spominjate, s kako lepim „epiteton or natis* ste počastili slovenske igralke in deklamovalke, tem da jib ste imenovali vlačuge, nesramnice itd.! da Vam nič ne očitam, kakor to , za kar so mi priča vsi vaščani in kamniti svetniki štanjelske cerkve, ko bi znali govoriti, Vam kličem, ali se no spominjate, kako ste štanjelske in kobiljeglavske rodoljube . ko so so na sežanski tabor peljali, imenovali „osle", ter pridjali, da ni čudo, ako kaznuje Bog se slabo letino človeški rod kteri se v vaši glavi s tem pregreši, da gro tirjat njemu od Boga dane pravice ? Ako se niste mogli tega spominjati, pred ko so" ste pritožili v SI. N., svetujem Vam da8khčete zdaj vse Vam vdane od čitalnic in taborov š neomadežovane pohlevne ovčice, brez s čitalničnim sa tanom obsedenih kozlov, ter da jih vprašate : Vi brumni možje in ženice, sem li res jaz kaj tacega govoril, kar piie o meni nek škrateljc ii Škratljevsce po„cajtengah,' in videli hote, kako bodo vsi žalostni pobesili glave ter rekli : žalostno i ščipljivo, pa resnično. Kako radi bi Vi vedeli, kako je ime onemu škra-teljcu? Vedite pa, da so imena peklenskih duhov za človeka nerazumljiva toraj tudi za Vas. in svetujem Vam , da drugikrat stvar dobro premislite, predno hočete med svetom koga za lažnjivca izsklicati. Nekdo, ki Vas ni v Slov. Narodu nikdar za nemškutarja in liberaluha krstil. Št. 110. služba. (8) Na mestni glavni dekliški šoli v Mariboru se bode s začetkom oktobra meseca 1.1. oddala učiteljska služba. Kdor hoče prositi za to mesto, naj izroči svojo prošnjo a potrebnimi spričevali in ^ dokazi vred do 25. avgusta t. 1. pri tukajšoem^mestnem šolskem sve-tovalstvu. Šolski svet mesta Marihora 22. julija 1870. F. StampfJ. Isdatelj in vrednik Anton Tomi 14. Dobro došla! Xarodiio-gospodarski iluh časa pozdravlja kupcijsko hišo TRAUGOTT-A FEITEL-A - na JOiznaji, verlangcrtc Kfiiitiierslrasse 57. Karntncrring Nr. 2. ^ PoseVmo priporočljiva jo ta iz nailioljega masivnega d u n n j I k o u a liro asa izdelana garnitura za pisne mize, vsled mov sestnvljena iz 10 kosov, samo za tri f. ; francoska garnitura t". 5 ; b (izoliranimi in pozlačenimi robovi f. 12 ; posamezni kosi po 20 kr. do f. 1. Najlepše Stvari iz litega bronsa: Par miznih svečnikov kr. 80, f. 1.80, 1.80 2, 2.50, 8; detto dvoročen par f 3.50, 4. Ročni svečniki 20, 3f, 4a, 50, 60 kr., detto z netilom 30 kr.; pepelnik v mnogih licih 'JO, 30, 40, 50 kr. Držaj za ure 80, 55, 65, 80 kr. Držaj za cigaro z netilom f. 1, 1.50. — 1 hranilnica 25, 80 kr., detto velika DO kr., 1 gorkomer za sobo 6t razsipavec za sladkor, f. 1.20 čedna pisna mapa. f. 1.90 taka z pisnim orodjem. 5 kr. ducent peresnih rožnikov. 10 kr. glavni umi ključ za vsako uro. 60 kr. polna toaletna kaseta, veča f. 1, 1.50. f. 1.30 šah s kostenimi figurami. 15 kr. rcšla sekanih koravd, pravih. f. 1 lepa zapirljiva šatula za rokovice in siv, iz palisandra. 15 kr. par manšeinib gumb novozlatih. 30 kr. cela garnitura šmizetnihin man- šetmh (juiiilj. novozlatili. 80 kr. pozlačena napestuica, eleg. f. 1, 1.50. 45 kr. pozlačena hroša za fotografijo. 90 kr. iz gmuata brosa in uhani. 10 kr. elegantna igla za gosposke za- vratnike, naifineje kr. 25, 80, 25 kr. pušpanove vilice in žlica za salato. 10 kr. gospubk ERvratnik v barvah, f. 2.50 punca, ki kriči papa iu mama. veča 8 1. 10 kr. 100 piavih angleških šivanjk. 10 kr. karton iglic za pletenje. 40 kr. gosposka veriga novozlata. 80 kr. nežno pozlačen medalijon za fotografije. 5 kr. dekliški lovec, velika burka. 5 kr. listnica, veča kr. 8, 1 '. 80 kr. pozlačen bronsast rol>, zlat ob-rezek : lUtnica z olovko, elegantna juftovina. f. 1.20 fipuer-service za 6 oseb. 10 kr. kaledar za na steno. 8 kr. centimeter. 2 kr. knjižica papirja za srnodke. 4 kr. strgulja za jezik. 8 kr. pila za nohle, jeklena. 10 kr. verižica za škarjo. 80 kr. klcščiee za orehe. 8 kr. pošet. 10 kr. škatlica jeklenih peres. 25 kr. ročni svečnik, masivna hronsn. 20 kr. nožtii bruz iz porozn ga oglja. 15 kr. električen brisač za lampe, prav praktičen. 10 kr. fina škarje za šlinganje. 60 kr. čed n ustujat ettui , za šivanje napolnjen. 00 kr. risavno orodje, veće f. 1.20, 1.50, 2. 45 kr. pozlačena šivna blazinaprivrtljiva. 60 kr. Uftiuata gosposka torbica , veča kr." 70, 90, f. 1.20. 85 kr. gloltus za učence s podnožjem 40 kr. rmvi./|a■ a broša in uhani 1 I 50 kr. morsko-penasta cev s fotografijo. 5 kr. auglesk ščipavec za cigare. f. 1. nož, 6 klinj žtdvedinoplatičen. 50 kr. angležkajufiiuska mošnjica usnje- podšita. 35 kr. otročja ura z bilom. 50 kr. jako zanimiva družbinska igra veča in zanimivejša kr. 60, 80, f. 1-4. 8 kr. lep karton pečatnega vozka. f, 1.20 prava morskupenasta pipa z iantarjevo Cevjo, turška, us ghserinskega nijila. 8 kr. injilo v obliki Badja, vsakojako : brezkve, jalielka, kumare itd. 50 kr. mjilo v obliki mulju v elegantnih korbičih, veče aorte 90 f. 1, 1.20. f. 2. Anglež na Bamokotu, isto z uro. 20 kr. lepo pisana koaitarjeva skodelica, veče po kr. 30, 40, 50. 80 kr. lepo ton neto zrcalo s zapirlji-vo miznico. f. 2. isto napolnjeno z mjiloin in vonjavo. 8 kr. fino jeklena voriira za ure. 15 kr. fina jeklena verižica. 85 kr. fina verižica z jeklenimi koral-dami. 65 kr. 100 angleških pismenih papirjev s gumiranimi ovitki. 8 kr. fino zobna pasta. 10 kr. fino zobna krtača. 8 kr. ostri vec za olovke. 10 kr. anglržke škarje, veče 18, 20 kr. 3 kr. znpetnik za rokovice. 4 kr. novozlata gumba za bele za- vratkiake. 30 kr. žaloatinsk kinč. 5 kr. krasen umeten ogenj v lobf, veči 10, 15 kr. 30 kr. čarobna iglena škatlica, z iglami napolnjena. 35 kr. burkast prstan čkropnik. 20 kr. fino svilnat goaposk zavratnik, nnjfineji 30, 40 kr. U kr. "VVeribeimova hranilnica. 4 kr. lepo rezljan okvir za fotografije. 40 kr. fino portemnnnaio, z bronfastim roborn, še eb-gantneji 50,60,80 kr. 20 kr. kovana možnjica za cigaretni tabak z usnjem preoblečena. 30 kr. Netilo z lunto. 20 kr. par otročjih hlačnikov. 30 kr. parzaodrastle, jiajfiucji 40, 50 kr. 65 kr. natanko regulirana vremenska ura U) Proli postnemu povzetju se hilro pošilja po pošti. Slanischcs Vcrscliickungsgescliilft umi \Yaarcnliaiis Traugott Fcitel, in \Yicn, HflrDterring 2, Kiinilnerslrassc 57. Lastniki: Dr. Jože Vofinjak Iu dnini. Tiskar JEduard JanAl«.