//letnik 21, številka 04, december 2015 45 sejem, pritegnila nemalo obiskovalcev, k čemur so nedvomno pripomogle tudi številne izvirno okrašene gnezdilnice, ki so nam jih za to priložnost posodili varovanci CUDV Draga, zaslužni za njihovo poslikavo. Večino obiskoval- cev stojnice, predvsem tistih, ki našega društva še niso poznali, je pritegnila predvsem mična zasnova stojnice s šte- vilnimi plakati in privlačnimi informa- tivnimi brošurami ter letaki, ki so jim bili na voljo, predvajali pa smo tudi več kratkih dokumentarnih filmov, med katerimi sta bila tudi Reka Drava: dari- lo narave za vse generacije in UPKAČ. Najpogostejša vprašanja obiskovalcev so se nanašala predvsem na hranjenje ptic pozimi ter izdelavo gnezdilnic, ljudje pa so želeli imeti tudi splošne informacije o delovanju društva in dru- štvenih aktivnostih. NK _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 11 // Letni Zbor članov Pomurske sekcije V soboto, 5. decembra, smo imeli člani Pomurske sekcije DOPPS na Podgrad- ju pri Ljutomeru letni Zbor članov Pomurske sekcije. Na njem smo pred- stavili delo sekcije v preteklem letu, izbrali novo podpredsednico sekcije - Lariso Gregur, sprejeli plan dela za leto 2016 in se pogovarjali o aktivnostih, ki jih vodi naše društvo v zvezi z ume- ščanjem hidroelektrarn na reki Muri. Na srečanju se nam je pridružil tudi predsednik DOPPS Rudolf Tekavčič. Z veseljem smo ugotovili, da smo imeli člani sekcije in simpatizerji v letošnjem letu i 18 ornitoloških izletov s 190 ude- leženci, šest predavanj s 112 poslušal- ci, popise ptic po celotnem Pomurju, sedem naravovarstvenih akcij, sedem predstavitev društva z več kot 170 obi- skovalci, eno mentorstvo in Pomurski ornitološki vikend. Vabimo vas, da se nam v prihodnjem letu pri opazovanju in preučevanju ptic z namenom njiho- vega varovanja ter varovanja njihovih življenjskih okolij pridružite vsi dose- danji ter tudi novi ljubitelji ptic. Obve- stila o dogajanjih bodo objavljena na spletni strani društva. GD _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 12 // Krmilnice so letos izdelovali tudi otroci V mesecu novembru je Fundacija za otroke OŠ Polje pripravila nagradni natečaj »Napravimo ptičjo krmilnico«, pri katerem smo jim na društvu prisko- čili na pomoč. Do zaključka natečaja je prispelo 21 ptičjih krmilnic, skupaj pa smo izbrali tri zmagovalne. Pri izboru smo upoštevali tako ustvarjalni kot praktični vidik, saj lahko z napačno iz- delano krmilnico naredimo tudi precej škode. Vsi sodelujoči so se zelo potru- dili in pokazali veliko mero domišljije kot tudi praktičnega znanja. Prav zato je bil izbor zmagovalcev izredno težka naloga. Zmagovalci nagradnega nate- čaja so bili Grega Grmek (1. mesto, na sliki je njegova krmilnica v sredini), Matej Klobasa (2. mesto, krmilnica levo na sliki) in Nik Grmek (3. mesto, krmil- nica desno na sliki). Vse krmilnice se zdaj že uporabljajo in privabljajo tako ptice kot tudi radovedne poglede otrok in njihovih staršev. Več o natečaju lah- ko preberete na spletni strani Fundaci- je za otroke OŠ Polje. TB 1 2 POZOR: SEVERNI KRIVOKLJUNI PO DOLGEM ČASU SPET V SLOVENIJI! // Al Vrezec Konec novembra smo na Slovenski center za obročka- nje ptičev (SCOP) od našega obročkovalca Žana Pečar- ja dobili zanimivo vest, da je v okolici Ljubljane ujel in obročkal velikega krivokljuna (Loxia pytyopsittacus; slika 1). Opazovanje je urgentno obravnavala Komi- sija za redkosti in opazovanje potrdila. Veliki krivo- kljun je ptica skrajnega severa Evrazije in do južne Evrope prileti le v invazijskih letih. Pri nas so ga imeli nazadnje priložnost opazovati pred več kot 100 leti. Gvidon Sajovic je takrat poročal, da so od julija do decembra leta 1909 na več mestih po Gorenjski velike krivokljune opazovali večkrat v jatah skupaj s krivokljuni (Loxia curvirostra). V invazijskih letih se jatam krivokljunov poleg velikega primešajo tudi beloperuti (Loxia leucoptera), zato pozornost na jate krivokljunov v tem in naslednjem letu ne bo odveč. V eni najmočnejših invazij leta 1889, ki je zajela tudi naše kraje, so se severnjaški krivokljuni pri nas poja- vljali več let, tja do leta 1893. Domnevajo celo, da so ponekod v Evropi za krajši čas celo gnezdili. Iz te in- vazije sta v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije še vedno ohranjena dva velika in dva beloperuta kri- vokljuna (slika 2). Naš mali krivokljun se hrani zlasti na smrekovih storžih, medtem ko je veliki krivokljun specializiran na borove, beloperuti pa na macesnove češarke. Slednji je dokaj dobro prepoznaven, za zane- sljivo določitev velikega pa se je treba nekoliko bolj potruditi. Ptice se ločijo tudi po oglašanju, zato se je dobro pred terenom oborožiti tudi s tem znanjem. Vsekakor so severnjaški krivokljuni zanimiv ornito- loški izziv novega leta 2016. foto: Žan Pečar (1-izvirna fotografija), Ciril Mlinar – Cic (2)