VrcdnUlto: M Trmriika It. ITI. I. Mi.tr. (... •iMuir» rufmi«'), rcdm* rMi* v,u.Ti.. t. trii v ■»Uvenik««,|raIliK.| . FU4ft II M lul« niliiu fnlll •fll-.fa 9« krnila hm .nkr.t Hm Umi, i« dVikr.1, 6 mM., >.« Irlk,»i. 10 1.1.»,^ Piqft li|i I« wk krat SO M iifa^lj. 'cpauxisaiitax is domače, slovenske in oMne potreb«. V tinrid » petek 7, ivgista mu Izhaja vtak petih: ' V«Q« po po*\ HiHiuM s* •«>■ 3 golJ., ta »al Uu 1 |sM. « i„ M f.atrt IcU SO a. Kdor sa m po-njo f*-iiljt, pla/a ■> cel« I M« »»«• l|.IO •., sa lf2l.l|.3U s.. i> A«trt I. TO m Nara£itaa picaM ia rttltaul]« aaj •a poilljaj. »r^.Uu. Fasaaial lit^i aa pra^ajija * QarW t takvaraiei Sakar-Javi aa Travnika pa ScoMov. Tr£«t£*nl, prebivalci na Mr||p>or«keni! Njegovo VeliČeagtvp cesar in kralj mi jo vodstvo deželnega poglavarstva v Trstu iu ua Primorskem.. V Jem poklicu globok obutim svojo dolžnosti m vn strani, io t zvoitl adm si svojo odgovornosti i« pravic, ktero imam. Pod praporom svobode, kakoršne no viiva nobena driava v kopnej Evropi; pod miuisterstvom, Itoro so je rodilo is boja za napredek iu postavaš pravice vseh državljanov; pod krilom Veličanstva, vladarja, ki v*vi-šen in velik, moder in pravičen v prizadevanju gori, do svoja ljndstfa; jiod temi znamenji uastonam novofpot in nža stojim v Vali sredi, Dres predsodkov, bres poprej se navtetega mnenja. 5H«Anu, pnbivalci na IVimorskeml Vzroki, ki so nasprotni tako zapovedi ljubezni, kakor kulturnim idejam novega časa, razprli so nedavno prebivale« krasnega Trsta. Kdor se sam no more premagovati, kdor se proste j celoti scčč podvreči, ta Vkdar ui vre-dea svobode. Nered in nemir rodita nezaupanje, motite vse rasmere iivepjs, in škodujeta pri Vaa dobičkom Mesta.; kterega poklie ja trgovina prostrane temlje. . nUisk^r*f {J""^adaaaH finJb ii siiii me^m, p—Uttma Motata v—m\ To jo moja geslo. AUaa moje spoštovanje do posta viioeti oklepa Se trdni sklep, krepko ta trs« ostra na osobne rosmer« nasproti stopiti tistim, ki pravo svobodo kazč. ker njenim postavam odrokujejo pokorščino, ali to svobodo ta lastne namene nespodobno rabijo, mir in pokoj mottfo, kteri kakor tuji podpihovala bi se predrznoli, roko stegnoti zoper celoto države, ktero je čuječs previdnost poklicala, da ispolne visoko nalogo. Zanpaoje in dobrohotnost, odkrito moževo srce Vam sem prinesel. Prinesite mi to tadi VL ia Vaše blagostanje, razvitje vseh opravičenih nagibov, ovotoča trgovina in občenje, razvitje in povsdiga vseh naprav, ktere vodiio posameznega človeka in državo, da spol-nita previdnosti aalogb — vse to bode najlepše plačilo mojemu truda. Moje srce Vam nasproti bije |in s tem srcem pozdravljam prebivalce Trsta in Pnmorja. V Trsta, 5- avgusta 1868. Karol Moering Feldmaršal-lajtenaut. Pred našim pragom. V IIL Od 12. junija pometa „ Domovina" pred slo ven - dkjfn pragom. Ozirala se je dalj čssa oszaj, v posledici* treh Členkih so je ozrla naprej—v prihodnost Ako šo enkrat ob kratkem in ua dsbelo posna-tnspo glavne misli, ki ae skoz vso razpravo vljojo, so * te-j<|: I.) Paits eoeotnplis imamo: dualizem, cislajtani tejb, liberalizem ; (»snovne in verske postave. 2.) Zado-volipi nismo s temi rečmi, (ker so nam dualizem ue »li dobra ustava v Avstriji, ker Slovane rasoeplja ia fsk~ tiČno nadvlado lu dvema narodnostima, nemški ta±s loafltjarskl unkral Litave prepušča itd. S.) Naši slovenski poslanci ao šli v državui zbor, so novo ustavo, novi Stoji "«•«<'»» kot „ prisiljen " sprejeli. i.) Vsled te-ga;jeknastal med popred edinimi Slovenci rotpor. 6.) Ku stranka med nami jo molM pritrdila temu, kar se pajfanci kot neustavljivo, neogibljivo reč sprejeli; draga p« jih oe lo grela, da so so prisiljeoemn stanu vdali, timveč tudi dolži, da so oai tepa krivi; da bi bili Isb-ko vso o/ierairi, tis so solidarnost slovensko razdrli, da so,porod izdtdi itd. G.) „ Domovina* stoji na strani poslancev in nstih, ki trdijo, da ni bilo moC takrat, ko Šč*je drž. zbor pričel, dualitma ustaviti, daj bi bili storili; naši poslanpi in mi vsi kar bi bili hoteli. 7-) Do-lu^pvali smo, da a.) čo zastopniki slovenski dnalizna ia rooiledkov njegovih krivi niso, ni nikacega vtipka, jih narod mrasil in nabavljal jim, ker zabavlja-njilnjib veljavo pod kopajo, mi pa tacih možakov pri zidanji narodnega doma potrebujemo; b.) če jo bil d tali Xt in neogibljiv in so je ne Io našim poslancem asilil, Ud toč tadi državnemu zboru sploh, ter ga je še cti6 OČ< njegov, drfavni kancslar sam kot „prisiljen" Sl-steto sprejel, da se ga tudi mi—narod .si.—vsaj za zdaj tu moremo ogniti, kakor zraka ne, kterfega dihamo. Taliti, igoorovati, zanikavati djanjskih reči ne moremo; vpšr tih ia irptven bi nič ne koristil, glasen iu pogn-mep je oemogoč ali nevaren pri nas; to edino nam ostkja, da glodamo, da vsaj Škode nt trpimo bodi si od diliizma samega, ali od jKisledkov njegovih. 8-) Ker jcftvsa politika slovenska vsled xsa»esa in novih ravmer nejasna tn nedoločna, smo rekli, da stojimo pred vrati, ktera nam pot in vid V prihodnost zapi-rajl>. Pred temi vrati da se moramo zbrati ter morate so paši stranki spraviti-, potle se nam vrata odprč Podlistek. Koč. (Sp. Fr. Zakrajfek). Lepo je pri polnem kozarcu sedeti, Ko tihi večer nas prljatle hladi; Tad radost nas greje, skoT nič ni želeti, Tak iskri se duh, tak v razgovor kipi. fhftdravljam to, noč! Prestopil sem meje živahne ograde, i pozno je že; Na vzhodu se lana prijazno tam smeje, Tod zvezde, glej, onkraj milo bliščč- Miščobno morje krog mene zaliva Hrib, reko, dolino še lepše ko prej. Nevesti se sanja, kmetič počiva; A Soča bobnč, čuj, dere naprej. Prečadno, čarobno! G Ari i doli So spušča duhčv navdušeni Ifet, Kak vso je sloveauo! Narava zdaj mčli, V neskočnoat prehaja miselska nit. Aj, kak je prijetno! Sreč mi je mimo Kakor okršjina krog i krog, 1 dušo čutim zdaj lahko, prozrrno Kakor v sinjini jo neba obok. II.) Ka poti » j>rili(KlEMl nckrtj Trni, (ki ii mo v (luhti ta Odprl«), to mmiktlil udrtkl, (rt* ai r«T- u», nI (Jaflui; cilj tuun m.r«ik»j ukriu; «11 * ni!) postavah d« najdemo, č« b oče ni o, vendar toliko prostora, in na-njem tako positivno podlogo, d« na-njo lahko Arhimedov stroj narodne naše politiko postavimo iu si tako vzdržujemo prosto pot do progt* prihodnosti. Kdor vo kaj lK>tyqg», naj nasvetuje kaj boljega, pa kaj določnega in jaspega, no danas Črno, ju trd belo; ue danaa trditi: positivnosti Je treba, a jattia, -alpKo pesem o dualizmu iu |K>slaucih in staro zanikanje iznosa začeti; no z eno roko zidati, z drugo pmllrttl:'6o hočemo hoditi, moramo imeti Ua pod nogami; čo hočemo delati, moramo imeti kaj v roko prijeti, jn so česa drial^— Da pa v Dotnoviuin" nasvet ni naj slabil, tlaj kale ta-Io posnotok iz uokega aostavka v , Politik "1,'ki amo ga uni dau-lo čitali. „ Pravega doipoljulm in rosnega politi kurja ne smejo mamili in zapeljavati (taki) faits acoomplis v tem ko jih Samo ua sebi (objektivno) ogleduje in presojajo; on so uo smo nikdar začeti majati v zaupanji svojem iu zanašanji ua prvotna kyro-|M)st narodovo in v verovanji v narodno idejo, vkoreui-ujonn v napredujočem časo - duhu in v ljudski omiki, ampak vteti djanjske rasmere ( ftikU)) mora »U4f, kakor to, tor, kakor zidarski mojster, kteri zida z gradivom, ki ga najdo,—mora t tuli on r a funt ti m danimi faktorji, toda v tem ko si mora prizadevali, da, zdaj zdaj nazaj v preteklost, zdaj zdaj v prihodnost naprej jpo-glcdovaje, oba pogJMa v sedajnosti v soglasno (bartoo, nično) eelosl zedini, tako je dolžan sedanjosti in njeoim prikaznim do dna segati, prikazni te ^fldrčbnoglSdno natančnostjo preiskavati, vagati jih na ualb4ra)d/ ^Uht-niei ter presojat^ ali niso to morda kUonbi sklepi." To besedo šo pisane S ojstro narodnega stališča hro/aškega o ravno kar dognanem porazumku med hro-valko regnikolarno doputacijo in ogerskimi dotičnraii pooblaščenci, dajo se pa primerno obrniti tudi na naš sedanji pololsj. „ Slovenci! Kje smo? kaj dclaiho7 Šino li io zbrali? smo sc novemu stanu reči nasproti že ua pravo mesto vitopili, ali ne"? Ta vprašanja.smo bili postavili Svoji razpravi na čelo, zdaj h kontu morajo jim odgovoriti. Mislili smo, da, .po tem ko jc že toliko vode poteklo po Soči, Savi in Dravi, od kar v „ prisiljenem stanu" faktifno dihamo, so je nejevolja krepke naše stranko ulegla, da sc ji jo vakipela križe pohladfla, (ia se podate naši stranki- roke, ter da bote začeli, zagr-nivši kar se je zgodilo, le bolj v prihodnost gledati, ter 7. združenimi močmi kakor nekdaj na nonltivni nod-logi delati. Motili smo se- „ Edini" naš poliliški časnik pojasnujoše zmiraj stari rek: Video meliora*) pro-l>oque, detoriora scquor (vidim sicer ter pritrjujem bo-Ijemn, a vendar se slabejega držim) Odgovoriti tedaj uo moremo za zdaj drngače, nego: da se nismo šo zbrali, da nekteri le pravne vedo kam bi se vstopili. Slovenski možje t Ljubljana je videla predvčera-njim mnogo rodoljubov skup, kteri so se gotovo tudi o politiki pogovarjali; tabor ljutomerski bo stal v nedeljo kolikor toliko . na posilivni podlogi osnovnih po- •) Me dualizem Ud. nim velja aa -moliora", ampak posilivnt podloga v oanovnih postavah ae nam vidi iiolja, nego vedno imjkaijje. Pil Jlirrjtfrii^ politika M*i iborf .najdejo ukinjajo* ie "nss^ geslu; In necessarils unitas, in dubjis libertaa, in omnibus cha-ataal-rr JDixi •)!.,,. . „.,' ,. ^ Ogled po Avairlja. -0 čemur »o jo Že dflj fissa govorilo, izj)dJtjjpnQ je z najvliim cesarskim sklepom od 2-i. julija t. Nj, ek«c. "Eduard bkro« Bach ni več cesarjev namestnik t Trstu. Z lastnoročnim listom od 30. talija ta Iifleflov*B ua njegovo mesto v »oaiednjeai Hstn napovedani feldmarlalltut, Kardl MUnna, ••) do sedaj vo|aiki poveljnik v Levov*. Jl*t$ čas* W*Hu> .vpJaSViJc bil Mflriug dalj čaš* jr, ,Qoifoi W iP praijsljuden gospod. 'Pržašao razmere Sb Mu tulil avtiro liane, kor [o tudi tast te bival. 0 poslednjem pogajanji a i|taiyo je bil M. eua ulavnih osol). V Trstu ia pri nas so ga veseli vsi, ktenm je mar za rčd in mir, (n tega nam jo zdaj ptod vaim (lragim treba| zato si Žalimo krepke vlad«. V 'JVttu ni Še nič kaj varno, da ai je pa videz mir. So 1MX jul. je nekdo sopet za enim okoličanom (korporalom) tavratno kamen luči). Tudi še drugače te prekucijska italijanska stranka zdaj nad tem, zuaj, nad tem znaša, D. pr., da kak čaanik sožga, 6e Jej ai kak ao-rtavok v nje tu ugoden, da ljudi nasprotnih. Jnlsli terro-riaujejo ttd. nn lanaiili n. pr, da ae pora-Bumrk a Čehi doieiie, la Ir|Ja •<> iuia m upolmla, lorrf.MlaBfinn ia zda) pri lein, kar amo piaah. Pu. ••) Doiel t Tral v lorik i. I. m. Vr. .so po ipnpgib Jucejib, tndi .p« otokib (p. M Lefini) snake prikapii^ltakor vnulfin v 7V«a bo ue vpelje Še); sploh *a oospcševanjo aviloreje pa je bilo odločenih in porazdeljenih na razno dežele, koder so svila prideluje, 16 tisuč goldinarjev ; ua Goriško pridu tretji, nar vili delež, 1700 gld. Namesti sedanjih papirnatih in srebernib deautle od U. 1846 in 41) so izda|a po jMiatavi od I. joi. t. I. nov drobii (i* srelira s kupnim mešanega) po JW in IO kr. Napis za naše dešele je v latinskem jeziku, ea o-gerako kraljestvo pa v m ad tj ara kom. Y ogersJcem sboru se obravnaje nova vojaltvenu (rekrutna) pottaoa, ktero načrt pride oavojom čaiin tudi v duuMskem zboru oa vrsto,. Madžjaraki govorniki uokteri pRv ^pdno govotč o t«y; priliki in 1I0I06110 kažejo kam'taco moli imeli; bi radi, namreč, armado razdvojeno in torej za Ogeraku jibsebno ogersko. Veljaki pa, kakor Dčak Itd., ao dovdl| zmerni in narijati *u jo, da zmorejo. Bieer pa bo Imela veljati postava le za 10 let G. Peter Kosler je imenovan za namestnika deželnega glavarja v d. zhoru kranjakem. s Doplfcl. _ lz Verto3. avgusta — Blizo eno loto jo, kar fi, draga „ .Domovinanaznanila bil«, da ae je I nova terkev sv. Jožefa V gorenji VerUjbi zidati začola, daas pa prosim, naznaui vrlim Slovencem, da je nova cerkev srečna brez vse nesreče dozidana, pa tudi že VIII. nedeljo po binkoštib, v god sv. Ane, 26. preteklega julija blagoslovljena bila. Naš proč. g. dekan šempeterski, France Mercinaje bil pooblasten od Njih Vzvišenosti našega kn. nadškofa, da sme novo cerkev blagosloviti; streglo mu jo pri ginjlivi tej Blovesno-osti več duhovnov. Po blagoslavljanji so preč. g. dekan goreče govorili ao veBclji božjem v cerkvi bo2yi" potem jo bila peta maša, petje so briški godci prav lepo in spodobno spremljali. Po dokončani maši smo ganjeniga srca zahvalno pesem zapeli. Ne bom dalje o tej slovesnosti pravil; samo to naj še rečem, ljndatva je bila cerkev natlačena, zunaj je bila glava pri glavi, celd po zidO in oknih so so ljudje vesili, Vertojbancem so pa srca veselja igrala. Nova cerkev je bila po mogočosti lepo napravljena, posebno kor in altar sv. Jožefa zalo okinčana- Bog nam dodeli toliko moči, podžgi srca pobožnih dobrotnikov, da bi de pod-strop in tlak dovršiti mogli. Iz doljciie Vertojbe 3. avgusta. En mesec mislim daie.je. kar se ie Janez, sin Jolefa Marmolia-c. ženo inn 3 male otroke zapustivši. po svetu podal. Poprej so pravili, da ta človek po Krasu hodi in dela , zdaj pa se sliši da se je revež na Tominskem v Soči vtopil. Ako bi to resnica bilo, prosim vaB, dragi sohra-tje na Tominskem ali drugod, naznanite ini to po „ Domovini", kakor hitro kaj izveste- France Mozetič, vikar. Domači novlčar. (Gosp. baron Klibeck) nas tedaj zapusti! Mi Gori (Sani—Slovenci in laški meščanjo —nismo—Bog ve, da ue—želeli, da bi čel proč, ali on—radi verjamemo—jo gotovo vesel ne le častnega, zasluženega povišanja samega na sebi, timveč rešenja iz težavnih naših razmer. Z laškimi meščani je imel opraviti kot načelnik urada za iavpo varnoat; prišel je 4 njimi v dotiko kot poptišfci komifar v aborih mestnega starešinstva ie mnogoterih druži b onrili. Slovencei* okolice goriške je bil ravnatelj okrajne gosposke. V dofteloem eboru je atal .Slovencem iu Lahom nasproti kot ceaaraki komisar. l>ubom, to ves svet ve, je težko ustreči, aosebeo v tako izrednih Časih, kakor ao današnji; a vendar je znal bar. K. a tukuj&iijiuia laik. atrjuikama tako rav* nati, da je bil vsak čas situaciji kos. Bo rea nekteri ljudje, kleri ga mrzijo, pu tudi ti,—ne glede na to, de niso sploh z ničemnr in nikomar zadovoljni,—so menda lo' bolj proti reči, ktero 011 zastopa, nšgo proti osebi bjegovi. V tem ko mu je ta atranka včaaih nekako ojatroat (v istem imislu, kakor uni dan-le organom aa lavno varnost v Tratu) očitala, jozila ao jo zopet drul-ga (nclaška), da premalo krepko |M>Htopa. Vai zmor-nejAi in apreviduejii elementi nalega nicata pa so ravno to a HjKiAtovanjoni priznavali, da ao arednje poti drži. K čemu ailo, dokler je mogoče a oljudmiatjo in rahlimi pomočki cilj doneči V Sioer pm ae upoininjamo, da jo zual tudi kre|Hiat pokazati, kedar jo bilo treba. V narodakem o žiru jc bar. K. pravičen možak ; ■tal je nad olmina narodoma Gledč na skupna (»lov-italijanska) narodna uhtuvaiija num&tvu nasproti ao je |Hltegoval o Času dolično borim ua tak. gimnaziji (od ifebl naprej) določno zu to, kar so (takrat) narodnjaki tirjali, da ni nI viadiua sapa preveč ugodna bila uciiem-škim jadrom- Kar ao tiče posebno slovenatva, zgubimo z g. poglavarjem (»oštenogu podpornika. No le sam se jo marljivo slovenščino (lo današnjega dno učil, timuč tudi koristil jo nlovenstvu več kot inarsikteri Slovence no rodn. D11 jo I. IHOti popravljeni volilni red .za nlifc de-ftelni zbor Slovencem nekoliko pravičnejši, imumo ko sonebno njemu zahvuliti, ker jc aotični načrt, ko jo šlo za potrdim, pismeno in osebno krepko j>odprl. Se mar-aiktero nam prijazno črtico otir slovenskega nrodova-uja bi lahko uuvedol, toda mi razboraost veleva molčali. Tefcko bomo pogrešali g. barona tudi zarad neke dfuge višini uradnikom jako potrebne lastnosti. Naš mikrokosmos goriški, soaebno v mestu, je tako čuden, razmere naše od InoMtranHkih tako različne, da jih malo kteri tujec—tudi neprimorski Slovenec vsak ne— uatančno pozna; še celč mnogim našim laškirri domačinom je n. pr. slovoustvo terra ineognita. G- pegi. Ktlbeck je v tem redka izjema. On pozna tukajšnje reči do dna, pa ne le reči, celd oaebe v vseh strank in strankic po obrazu, značaji in namerah so mu na tanko znane. Mnoge sem žo slišal, ki ao ae temu Čudili. Od tod pa tudi njegova veljava in vlada nad zabomo-tanimi razmerami. 'Še nekaj. Letos je vladin liberalizem marsi-kako prikazen rodil, ktore nismo bili popred vajeni v Avstriji. Tudi v Gorici je bila neka agitacija zoper konkordat, bilo je huskanje zoper jezuite in kaj voni kaj. V teh okolnostib je letala marsikaka pšica tudi na predsedništvo našega namestništvenega sveto-vavoab. K., češ, da bi bilo lahko gonjivokom prišlo, ali ustavilo jo. Karjovzraku, zlasti če sapa od vlade pihlja, tega se Človek teško ubrani; to je ena. Drugič pa mislim da se ne motim, ako trdim, daje bar. Ktibecku is ti na, kar drugim le hinavska fraza: razločevanje namreč med čisto verskimi zadevami in tistimi mešanimi, zastran kterih je tekla letos pravda. V OStaleSi je P.?yi g. p<>g!*V*r nljml^n nl^mcnil. nik, jako prikupljjvoga obnašanja. Uradniki njegovi so z velikim spoštovanjem o njem govorili. V tem ko g. barona odkritosrčna naša voščila spremljajo v prijazni Celovec, prosimo, naj bi ohrauiv-&i v blagem spominu vdano mu Gorico, blagovoljno Spominjal Be na veljavnem norem mestu zanemarjenih koroških SlovencoV. (Novo imenovani ravnatelj c. k. okrajnega glavarstva goriškega) za dosedanje okraje okoličnega, aidovsko-ga in kanalskega jo namestništveni svotovavec (U. vrste) Feliks baron Pino Friedenlhatski, bivši provincialni delegat (na Beneškem).— Baron Pino bo tudi vladin za-stopuik v deželnem zboru, fltojcn je pravijo, v Gradcu.) •) Komaj (a up»n I bliaa I H>m pr«pn/aa, ia j* M aaJaje uj|»ujaiijc i amrt*« rmjU*«j« Iu 1 j Bilje, ki tako piisjo, «aa „imerno«t'' nčer 8te |»a/ |HHiiiiovaaja Vrfdni f Pojasniti p« vendar moraaao poslednji odatavak omenjenega dopisa. Doptsaik »od BoU' (So«« je 10. miant dale« od njegovega staaovalilča. Vr.) pravi, da »gre zatrdaago-voMca o goriškem semenišči* Ut, da zglod o nekam zavoda v L 29. „Dom" na-nje meri. Govoric* ni reaoi-ca. V goriš k. bogoslovalusm zavoda je 119 mlada«-čev, med njiaai 78 Slovencev nuj* otrok, u g rilo; JoUf Hariutr, 69 I.', tkaUki f»oJ*t«r. u nrtalia; •t. Nikolaj glefani, 18 i., tkalac, is gnloj S. iio. Paaitsji, • aa^ friii-Kalca »tet »trot, za frtfo; Jan Ficga|j, t J. 8 a„ k/jaMrja otrok, m A. Mariji 1'ulpan, 59 1., Ucalc« leaa, u rriloj AntotiiJ« Pičallo, i I., S m., miuija otrok, aa griio; S, ilUort Hribar, It1., dijak, ca f o vami. • '••.••'■ Boraail kura G. avg. Metali. 68^0; narodno posojilo <32;70;' London l-i8u>6; adžjo srebra 111:50; cekini 6:40'/,. I.otorljako itevllke. 40. J>n. 5», sa. V Trstu 5. avgusta Llalalca. G. F. 0. r A. Ka moramo »prejeli, k rt na raiu-merao, kam aoitavak meri-—,C- /■ /'. v fl. Drugi pot.