KATOLISK CKRKYEN UST.
Danica izhaja, vsak petek na eeli poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 jdd. 40 krn za četert leta 1 eld. 30 kr V tfakarniei sprejem »na za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta IgL; ako zadene na ta dan praznik, izide Daniea dan poprej.
TeóaJ XXXV,	V Ljubljani, 8. grudna 1882.	List 48.
Brezmadežni.
Prečešena si Marija,
V	angeljski nedolžnosti; Rajska blagost te obsija, —
Mila zar'ja svetu si!
Med ženami blaženica
Nam brezgrešna zablišiš, Da v reeenju posrednica
V	svetem Duhu obrodiš.
Čudno ti skrivnost oznanja
Božje moči Gabriel; Duh tvoj verno vdan se vklanja, Sin se večni je spočel.
Pervo kron ti je dovolil,
Mati in devica si, Mater te Bog Sin je zvolil, Mater Božjo vse časti.
Mat: Božja v prošnjah zmožna,
Ljubiš blagor vsih ljudi; V te zaupnem si pomožna, Srednica si milosti.
Mati Božja, vseh Kraljica,
Sliši vernih prošenj glas; Ti si mati pomočnica: Smili grešnih rev se nas!
O Kraljica, milostnica,
Jezusu 'zroči nas! Naša blaga zavetnica, Zdaj in zadnje ure čas!
Moiednih sa verne duše r vicah•
(Dalje.)
Udje ceciiijanskege drušva imajo svoj časnik „Glasbenik", udje in prijatli tretjega reda sv. Frančiška imajo „Cvetje z vertov sv. Frančiška", šolska mladina ima svoj „Vertec", katoliška družba svoje „Glase", kteri
časniki donašajo svojim naročnikom vsak mesec mičnih, spodbudljivih in podučijivih spisov, ki so pač lep in kaj pripraven pripomoček, po tej poti svoje blage n*mf»ne pospeševati, širiti in si tako tudi novih udov pridobivati. Koliko da taki in enaki časniki dobri reči koristijo, lahko v*ak vidi, kdor to opazuje. Od tod tudi vidimo, da si skoraj vsako večje društvo skuša ustanoviti kak časnik, v kterem ude in druge za svoje namene navda« šuje. poj asno vaje jim društvene namene in delavnost posameznih društveni kov, koliko se tú in tam v povzdigo društva in dosego namenov vse stori. V vsakem večjem ali manjšem društvu opazujemo v ta namen živo gibanje in navduševanje eden drusega; društveniki imajo kake shode, kjer se kaj posvetvajo; po časnikih, slasti ako imajo svoj lastni organ, razpravljajo svoje zadeve, kako bi se ložej dosegali društveni nameni.
Prašam, ali bi ne bilo kaj tacega želeti in pripo-ročevati tudi prijatlom vernih duš in udom bratovšinza duše v vicah? Gotovo. Več bratovšin za duše imamo in več tisoč jih je že va-nje vpisanih, mnogo se za-nje moli in 8s. maš opravi; pa še več bi se lahko storilo in marsikdo bi tudi prav rad k takemu društvu ali k bratovšini za duše v vicah pristopil in morda tudi veliko za nje storil, ako bi za dotično bratovšino, njene pogoje in dobrote vedel, ako bi ga kdo navduševal. Silno število vernih duš je v vicah, mnogo med njimi morda tudi naših sorodnikov, prijatlov, znancev. Oh, kako rade bi nam one dale na znanje, kako grozovito ondi terpijo in s kterimi pripomočki je njim mogoče pomagati, — toda one so v ječi, mi ne slišimo njih milih prošenj in zdihovanja. Sveta katoliška cerkev kliče sicer v njih imenu verne na zemlji na pomoč, zlasti na vsih Svetnikov dan popoldne in na vernih duš dan; toda ko vernih duš dan preide, se jih potem marsikdo le malo več spominja; še celó mesca listopada, kije vender njim v rešenje iz vic posvečen, so one le preveč pozabljane, še celó ta mesec katoliški časniki nimajo spisov za duše v vicah.
S čem bi se zamoglo tej pomanjkljivosti v okozn priti? Naj ložej s časnikom za duše, ki naj bi vsaj enkrat v mescu izhajal. Njegova naloga bi bila: popisovati terpljenje vernih duš; pojasnovati in priporočati pripomočke, s kterimi je njim mogoče pomagati; pripovedovati prigodbe in prikazni vernih duš; naznanjati, kako cerkvena in vterjena je pobožnost za verne doše, koliko
se je od nekdaj in povsod tudi med malikovavci za umerle bt-.riio iu se tudi še dandanašnji dela; popisovati prelepe zglede znanih velikih prijatlov vernih duš, kte-rim so se one prikazovale in naznanjale svoje grozovito in dolgo terpljenje ter pri njih iskale iu najdle ponoči; popisovati šege narodov različnih ver iz starodavnih in sedanjih časov, s kterimi so oni umerlim skušali na pomoč priti, po kterih se spoznava splošna vera v vice pri vsih ljudstvih in narodih vsih časov; popisovati posebno, kako so kristjani od nekdaj za verne duše molili, daritve sv. maše za nje opravljali, milošnjo za njih re šenje dajali iu dru^e dobre dela za nje darovali; popisovati, koliko se zlasti dandanašnji z bratovšinami za verne duše itd. za-nje stori; kakošne, in kako pomenljive in spodbuditve navade se nahajajo tu in tam, ko merlič leži na mertvaškem odru, na pogrebni in osmi <ian itd. V taki časnik za duše v vicah bi prijatli vernih duš spise takega in enakega zapopadka pošiljali. Takemu časniku bi se ne manjkalo naročnikov, kajti slovenski narod rad take spise, zlasti še prigodbe, bere. Po tej poti bi se zvedili raznoteri lepi običaji Slovencev ob času smerti, pogrebov; marsiktere mikavne reči in mnenja o mertvih bi prišle na dan; marsikaj bi se lahko zavračalo, ljudstvo se podučilo, kaj je pri merličih prav, kaj ne, kajti marsikod se nahajajo reči, ki bi se imele opustiti. (Na Jugu se nahajajo v kakem kraju o večerih celo igre pričo merličev, ki so spotikijive.)
Taki časnitc bi bil gotovo lep, kratkoeasen in pod-učljiv, vsak bi ga smel brati; bil bi primeren sedanjemu času, ko hoče radovedni svet vse brati, vse vediti, ter zvediti vse uovine in starine; bil bi^ kar je poglavitna reč, podučljiv za žive, koristen pa za žive in mertve; živi bi se namreč bolj podučevali vedno na večnost in ojstro sodbo božjo misliti, ter se greha, tudi odpustlji-vega greha varovati; mertvim bi pa verni bolj na pomoč prihajali, ko bi brali, kako ojstro je pravica božja na unem svetu, koliko da ondi verne duše terpijo in da so med njimi morda tudi naši znanci, prijatli, sorodniki, bratje, sestre, starši, kterim pomagati nas še posebna dolžnost veže.
Časnik za duše v vicah spraviti na dan, bi bilo toraj nekaj lepega in vsega priporočevanja vrednega; želeti bi bilo, da bi se o tej zadevi prijatli vernih duš oglasili po časnikih in kake svete podali, kako bi se dal vstanoviti, kje mu vrednika, sodelavcev, duhovne in materijelne podpore poiskati. Precej poskusimo z božjo pomočjo po priprosnji vernih duš, ki nam bodo gotovo prišle na pomoč, kajti njim v prid ga hočemo vstanoviti, da bi njim po tej poti zdatna in »talna pomoč dohajala ter se pobožnost za verne duše čezdalje bolj širila Prijatli vernih duš naj toraj razodenejo svoje misli po „Zg. Danici" pod naslovom „Kole dni k za duše v vicah"; ob enem naj pa tudi začn6 nabirati tvarino in spise za časnik, da ga zamoremo že z novim letom vstanoviti.	K.
Slomšek. — «piriturai.
Slomšek se je bil zaradi svojega vzornega življenja in izverstnega delovanja kot kaplan močno prikupil pri svojih predstavljenih, kar spričuje sledeče: Ko je bil poznej ko škof slovesno vmesten, mu je njegov zavetn"* prošt Fr. Fridrich v svojem nagovoru med drugim tudi te le besede rekel: quem Semper paterno prosequebar amore, to je, „kterega sem vedno po očetovsko ljubil".
Ko je bila služba špirituvala izpraznjena v Celovškem semenišču, v kterem so se odgojevali bogoslovci dveh škofij, namreč Kerške in Lavantinske, bil je kaplan
Slomšek najbolj sposoben spoznan, toraj je bila njemu ta velevažna služba podeljena.
Z veseljem je Slomšek prevzel to službo, ter je z gorečnostjo svojemu vzvišenemu poklicu posvečeval vse svoje dušne in telesne moči. Ker je imel tako lepo priložnost, razvijal je vsestransko svoje zmožnosti,1) ter bil neumorno delaven, kot špirituval, slovenski pisatelj, spovednik in pridigar. Slomšek je bil v resnici „pater spirituals", to je, duhovni oče bogoslovcev, kakor je pridigar v nagrobnem govoru rekel: „da bodo njega ohranili bogoslovci v blagem spominu".
Bil je dober in ojster, kedar je bilo treba ; čul je strogo nad disciplino 3) in redom 4) in vedil si je zaupanje in spoštovanje bogoslovcev pridobiti, in z besedo in djanjem jih je pripravljal za dubovski stan. Njegove vzorne in premišljene pridige so si hvaležni bogoslovci dobro v serce vtisovali in v spominu ohranili.
Slomšek je skušal duha gorečnosti v njih obuditi, jim ljubezen do mladine vdihniti, kakor je bil sam vnet prijatelj mladine; tudi jim je skerb za bratovšine in mi8i)one priporočal, ter jim bil v tej zadevi sam lep izgled. Posebno je pa za to skerbel, da so bogoslovci postali dobro podučeni spovedniki in goreči pridigarji.
Te nauke (navod za spovedovanje in izdelovanje pridig) je še pozneje ko škof učil v 4. letu bogoslovja. Ker je pa Slomšek vedel, da besede le mičejo, zgledi pa vlečejo (verba movent, exempla trahunt) je sam natančno spolnoval, kar je učil, ter je smel reči s sv. Pavlom: Estote mei imitatores, sicut et ego sum Christi. 5) Čas je prav dobro rabil 6) vsestransko. Tudi si je napravil pridigarski repertorij, kterega je vedno dopolnoval prav do smerti. Bil je pravi pobožni duhoven, moder in vnet spovednik in vzoren pridigar, in tudi izgled vsih keršanskih čednost. Z besedo in z djanjem je Slomšek, ves vnet za duhovski stan, vnemal bogoslovce in duhovne. T)
Slomšek je večkrat rekel, da naj duhoven podoben bode sv. Janezu Kerstniku, o kterem je rekel Jezus:
Slomšek talenta šibi concredita a Deo non kis sed decies multiplicavit, quomodo vero nos rationem dabimus de talentis, concreditis gratiis variis, quibus cumulavit nos omnipo-tens et misericors Deus? Sed dicamus cum Psalmista — ,,ne intres in judicium cum servo tuo"; cum evangelico servo: ,,pa-tientiam habe in mc, omnia reddam tibi", nimirum, dignos fructus poenitentiae et talentorum.
lta, ut cum plurimi eum diligerent, imo honorarent, aliqui eum oderint; quum quodam die tirum moneret, hie dixit indignabundus: ego te odi; ast spiritualis respoudit: Ego vero te diligo.
3)	Bonum viro, cum portaverit jugum ab adolescentia sua.
4)	Servate ordinem et ordo servabit vos, dicit inclitus doctor; servemus ordinem, praesertim diurnum, et caveamus, ne loco meditationis quotidianae legamus ephemerides, neve praeferamus frequentationem diversoriorum visitationi infir-morum.
5)	Theologos enim ducebat et leniter trahebat in viam mortificationis et abnegationis sui (etiamsi aliqui eum difficile sequerentur, cum apprehendentes aratrum retrospicerent in rn'indum), semper eis praebens semet ipaum tanquam exemplum christianae perfections, cum ipse ibat et currebat tanquam gigas de virtute in virtutem.
6)	lta et nos tempus impendamus necessariis et utilibus occupationibus, nec istud teramus conversatione et occupatione inutili nec ludis saepissimis, vel in longius tempus protractis, — operamini bonum turn dies est, venit nox, cum nemo jam operari potest. (Zeit ist Geld.)
") Et multi induerunt spiritum ejus — dein facti co-lumnae Dioceseos, sicut sapiens Rozman, zelosus Ulaga, singulars Virk, et insignia exercitator Kosai canonicus, et alii.
„lile erat lucerna ardens et lucens" ') — „bil je goreče in sveteče svetilo", — in to je bil tudi on sam, qui deus ope discipuiorum suorum et aliorum sacerdotum singu-larium Dioecesim Lavantinam reformavit — et tanquam lucerna lucens et ardens lucebat, ardebat in gente slo-venica et in orbe catholico.
Zastonj.
(Govor pri tomboli Miklavževi.)
Nekdo se je bahal, da znd prav dobro peči popravljati. Da bi več dela dobil, da svojo spretnost še po časnikih razglasiti. Pa bi bil mož bolje opravil, ko bi tega ne bil storil. Ker je namreč besede nekakšno čudno postavil, so bravci ravno nasprotno brali, kakor je botel slavni pečar povedati. Razglas je bil takle: „Mene najmite; jaz znam najbolje peči popravljati, kajti kjer sem jih lani popravljal, me povsod spet letos prosijo !" Ni namreč pomislil, da peč, ki jo je treba vsako leto na novo popravljati, ni naj boljše popravljena.
Enako, blagovoljni poslušavci, menim, se tudi meni godi in mojim govorom v katoliški družbi: lani sem govoril, pa so me spet letoa naprosili. Kaj sem hotel? Podal sem se ter si mislil: Naj bo; če lansko moje govorjenje ni nič pomagalo, naj pa še tudi letošnje nič; če je bilo lansko zastonj, naj bo pa še letos zastonj!
Da pa ne bo kakšne zamere pri tistih, ki ste izmed lanskih poslušavcev tukaj, bom pa nekoliko prijenjal in le toliko terdira, da ne vem prav dobro ali je bilo zastonj, ali ne; da, še več moram odjenjati in reči moram, da v eni reči prav za gotovo vem, da govorjenje ni bilo zastonj. Ker sem se lansko leto tako krepko boril in potegoval za „miklavže" in ,.parkeljne", je letos katoliška družba za tombolo zastonj dobila prav junaškega parkeljna, tacega, kakoršen mora biti. Srečen bo, to vam rečem, kdor ga dobi; in po postavah slavne tombole, ga bo dobil le eden in še ta ne zastonj, ker tablice se bodo prodajale; zastonj pa bodo vsi drugi— gledali za njim.
Ker se mi je jela že nocoj ta beseda zastonj tako opletati okoli jezika in se ravno zdaj bliža tisti veseli čas, ko bodo zlasti otroci po širokem svetu toliko lepega in sladkega zastonj dobivali, hočem še jaz nocoj nekoliko spregovoriti o tistem, ki se mu pravi „zastonj". Želim pa, da bi ne bilo moje besedovanje zastonj, in ne zastonj vaše poslušanje. —
Beseda ,,zastonj" ima več pomenov. Meni se naj-imenitniša zdita ta le dva. PerviČ pomeni zastonj vsako delo in vsako postrežbo, ki se opravlja brez plačila in brez povračila, — sploh vsako reč, ktera se dobi „tako", ki ni ne zaslužena, ne plačana, — pa tudi ne ukradena. Drugič pa pomeni zastonj vse tiste želje in skerbi, ki se nikoli ne spolnijo; vse tako delo in prizadevanje, ki je slednjič brez koristi ali pa celo v škodo.
V pervem pomenu je zastonj toliko, kakor ddr, po starem „šenk" ali „šenkenga". V tem pomenu že zdaj zastonj nima pri nekterih veliko kredita več. Tam enkrat sem nekoga opomnil, naj d£ včasi tudi kaj brez plačila, tudi kaj zastonj. Pa se mi je po nemški odrezal: „Umsonst ist der Tod"; to se pravi: „Smert je zastonj", češ, da vse drugo je treba drago plačati. Pa tudi sicer je že prišel v navado pregovor: „Šenk je umeri, — tisti, ki je dajal, se je pa po svetu podal". Tako in enako velijo pregovori. Pa hvala Bogu, da pregovori
') Sic luceat lux vestra coram hominibus, ut videant ho-mines opera vestra bona... et conversatio sit sancta, ita ut homines perducamus in obsiquium Christi.
niso vselej resnični. Ta moj ubožec „zastonj" je res preveč obrekovan, krivično sojen, prehudo počernjen. Tak ni zastonj. Treba si ga je le bliže ogledati in treba ga poznati.
Kdo pa je „zastonj", ki ga tako gerdo obrekuje hudobni BvetV — Ne morem povedati, kje je njegova domovina; menim pa, da je po celem svetu znan, povsod domd, da poznd vse narode in razume vse jezike. V posebno čast in hvalo pa mu bodi p- veciano, da Slovence prav posebno ljubi in da zlasti na Kranjskem — pri nas, — se jako dobro počuti in ima že od nekdaj veliko dobrih prijateljev. Dela, ki jih je zastonj že pri nas zveršil iu jih še zmir zveršuje, so velikanska in jih je brez štetja. Zato ga ne smemo obrekovati, ampak hvaležoi mu bodimo!
To se mora reči, da zastonj je res vnet, ves goreč za vse dobro; pobožen je, usmiljen, mehkega serca, dobrodelnih r6k, poln lepih lastnosti. Naše samostane in prelepe cerkve nam je večidel „zastonj" sozidal. Kavno zdaj se trudi, da bi zgotovil prelepo novo cerkev Jezusovega presvetega Serca. In kdo se za lepšanje naših krasnih cerkev toliko trudi, kakor „zastonj"/ ki tako lepo skerbi za lepoto službe božje s prostovoljnimi darovi vernih Slovencev, zlasti s pomočjo prelepe bratovščine presvetega Rešnjega Telesa? Pomi-lite tudi, koliko stori za bolnike in reveže! Ni davno, kar je sozidal hiralnico, podaril zavetišče za uboge drklic»» in let's je dogotovil prelepo hišo za uboge dečke! Dve družbi sv. Vincencija za podporo revežev je že imel; in zda) si je pridobil že tretjo. In tako je ponižen, da hodi po hišah, da bi zvedel, kje so najpotrebniši reveži. Vsako leto znd zastonj" tako lepo pregovarjati dobre gospč in gospodičnje ljubljanske, da za sv. Miklavža revnim otrokom gorko obleko preskerbijo, za Božič pa jim bogate božičnice napravljajo. In kako mogočen kuhar je „zastonj44 za študentovsko kuhinjo! , Financminister" ga je tako vesel, da ga kar ne more prehvaliti!
Toda vseh del njegovih ne morem našteti. Le toliko še omenim, da tudi naša katoliška družba je kolikor toliko njegovo delo. Večkrat nas je že semkaj zbral, da smo se pošteno radovali, pa tudi v blage namene kaj pomagali. Undan vam je spet vabila poslal, in prav je, da ste ga ubogali in v tako obilnem številu prišli. Bo že še spet kterikrat prišel. Le lepo ga vselej sprejmite, kakor se po stari slovenski navadi Bpodobi.
In tudi še to moram pridjati, da je „zastonj" zelo bogoljuben, da rad z Bogom in za Boga dela, ter si želi tam gori prav veliko zakladov nabrati, kjer jih rija ne uzame in molj ne konča. Zato so mu nekteri že dali primek „vbogajine", ali pa „za b: žje plačilo". — Ker je pa na svetu toliko spridenosti in goljufnosti, se včasi vendar le tudi primeri, da ga kdo ogoljufd in čeravno dela v njegovem imenu, ne dela za Boga. ampak večkrat ravno nasprotno, kakor se razvidi iz te le dogodbe.
Živel je bogat grof. Ta se je bogato oblačil in imenitno gostil Vendar tak ni bil, kakor požrešni bogatin v evangelju, kajti revežem je rad dajal in sicer ne malo. Pa dajal je le iz prevzetnosti, da bi ga ljudje hvalili in je sam naravnost rekel, da ne potrebuje plačila od Boga za svoia dobra dela. — Nekdaj pa je bil na lovu hudo obstreljen. Dolgo je moral v postelji bolan ležati. Zdaj je jel premišljati svoje preteklo življenje in v tem premišljanji je zaspal in sanjalo se mu je, da je v nebesih in da vidi an^elje, ki v velike bukve nekaj prav pridno zapisujejo. Približa se enemu in vpraša, kaj pišejo. Angelj mu odgovori: „Mi zapisujemo dobra dela, ki jih ljudje na zemlji opravljajo, da se bo na sodnji dan očitno bralo." „Ali bi mogel zvedeti — vpraša grof —- kaj je že meni zapisanega?" — „Zakaj ne?" mu prijazno angelj odgovori in hitro poišče njegovo ime.
Pa kako se grof prestraši in ostermi, ko vidi le prazno ime in nekaj malega se iz mladih let, iu začudeno vpraša: »kje je pa vse drugo?" A angel j mu odgovori: „Tukaj se zapisuje samo to, kar se za Boga stori, vse drugo ostane doli."
Te sanje so grofa popolnoma predrugačile. Popustil je svoje stare prijatelje in le za Boga je jel delati in živeti.	(Konec nasl.)
O v c i c a.
(Pis. M. Skalovič.)
(Dalje.)
36. Ovca sluti nekako vremenske spremembe, ka}ti, ako ima burja pihati, živahno skaka; o vlažnem vremenu se derži klaverno, in ako nastano mraz, pridno dere bilke, da se dobro ñapase. Temu ravnaniu podobno je tudi dejanje ovčic Kristusovih. Kadar ima pihati in razsajati vihar preganjanja, bolj serčno in živo povzdiguje duhá k Bogu, in večo moč zadobi, da premaga skušnjave. Posebno jagnjeta kaj veaelo kobacajo, kadar razsaja vihar. Naš Zveličar nam tudi pravi: „Blagor vam, kadar vas bodo kleli in preganjali in vae hudo zoper vas lažnjivo govorili zavoljo mene, veselite se in od veselja poskakujte, ker je vase plačilo obilno v nebesih." (Mat. 5. 11, 12.) Zató so svetniki in služabniki Božji vsikdar visoko cenili preganjanje. V življenji sv. Ignacija (vtemeljitelja je-zuitovskega reda) se bere, da med vsemi darovi božjimi je največ cenil dar preganjanja. Ko je nekoč se pogo varjal s patrom Ljudovikom González om, ter mu je ta veselo pripovedoval, kako red jezuitov v Indiji lepo napreduje brez velikega nasprotovanja, je ta novica Ignacija bolj prestrašila, kot razveselila. Rekel je: „Ako nehajo nas preganjati, morda družba Jezusova ne spol-nuje svojih dolžnosti?" — No, kadar je tiho, mirno, vlažnu vreme, se volna navzame mokrote in teži bolj k tiara. Tergovci v Ameriki in Avstraliji, ki na debelo kupčujejo z volno, vselej telegrafirajo, kako vreme je na kraju volnenih zalog; kajti volna, ki n. pr. v suhem vremenu potegne en cent, lahko v dveh ali treh mokrih dnéh potegne celó do 20 funtov več, ker se je toliko vlage napila." (Kočevar: kupčija itd., str. 126.) Tako se godi tudi ovčicam Kristusovim: kadar v miru brez nasprotovanja živč, se duh navzame posvetne vlage, ki teži k tlam, in ne daje duši one vesele gibčnosti, i kateri se kakor s peruti povzdiguje nad poze m t j . > mišljenje.
Kadar ima hudi mraz nastati, ovčice hitro in pridno strižejo bilke in travo; pa v zimi dobé tudi bolj voljno in tanko volnO. Kristjanu se je tudi nasititi s hrano nebeško angeljskega kruha, da mu zima težav in skušnjav ne bode hudega prizadejala. Tako so se pripravljali v pervih stoletjih mučeniki, da eo kot levi serčni bili nasiteni s kruhom močnih, ter veselo prestali naj grozovitejše muke. „Voljni in povsem pripravljeni so bili pervi mučeniki, ki so z naj večo radostjo sprejemali slavo mučeniško; oni pa ki niso bili pripravljeni, niti izurjeni, so kmalo pokazali, da nimajo' zadostne moči, da bi prestali silni napad." (Evseb. hist. eccl. V.) Kako neki so se pripravljali? Že apostolsko dejanje nam pripoveduje: „In vsak dan so bili stanovitno ene misli v tempeljnu, in lomili so kruh po hišah, in prejemali so jéd z veseljem in priprostim sercem." (Dj. ap. 2, 46) To je, pri vsaki sv. maši so se obhajali. Ogenj nebeške ljubezni je prešinjeval serca ter poživljal slabotne z za-vživanjem naj svetejše hrane, da jih ni mogel podreti merzli strah pred groznimi mukami. Celó na dom so
jemali kristjani sv. Rešnje Teló, da so ga ob času nevarnosti za okrepčanje vžili. Sv. Ciprijan pripoveduje, da je nek nespokornik, ko je hotel seboj vzeti sveto hostijo, ogenj videl iz nje šiniti, in da takó se je božjega ropa ustrašil." (Cipr. de lapsis.) Pa moral bi napisati še celo knjigo, ako bi hotel le poveršno povedati, kakó je ta ogenj nebeški vnémal serca brezštevilnim svetnikom in svetnicam in vsem pravim pobožnim kristjanom. Nasprotno pa vsi, ki se oddalijo od ognjišča skrivnostnega Telesa Kristusovega, vedno merzlejši postanejo, ter popolnem na duši oterpnejo.
37. Ovca ne jé vsake trave in zelišča. Po slovečem naravoslovcu Linné-ju ovca jé 327 plemén trav in zelišč, kar jih raste po srednje-evropskih pašnikih, in 141 plemén pa ne pokusi. Redko kedaj da bi kaka ovčica tudi strupeno zelišče grizla; ako pa vendar to stori, da n. pr. mleček (euphorbia) zavživa, potem hira in oboli.
Zgled ovčicam Kristusovim je to, da naj ne poslušajo vsakega nauka iu da ne prebirajo vsaktere knjige ali časnika, kajti mnogo je krivih prerokov, katerih marnji so dušni strup, in silna je dandanes množina knjižiir in časnikov, iz kterih lahko izléze v serce strupena kača, kakor je pripovedka o sv. Janezu (šent-janževec), ko je blagoslovil kupico otrovanega vina, da je iz njega izlezla merzka kača.
Že v starem zakonu je bila prepoved, da nekih oddelkov sv. pisma niso smeli judje čitati pred spolnje-nim tridesetim letom, da ne bi mesto zveličavnih naukov strupa se navzeli, ker skrivnost ne razumevajo in ne vedó prav obračati. Sv. katoliška Cerkev, Bkerbna mati, pa svojim ovčicam prepoveduje branje brezbožnih in brezverskih knjig. Se vé, sedanjim brezvercem je taka prepoved tern v peti, okov sužnoati; pa ne pomislijo,
da se otrokom ne smé dati v roke ostri nož; _ lahko
se ž njim porežejo. Za dobre, podučne, keršanske knjige veljá izrek: „Tolle, lege!" (vzemi in beri!), kakor je slišal sv. Avguštin taki glas, in je vzel sv. pismo, bral, se zjokal nad prejšnjo svojo slepoto in se popolnem spreobernil. Znano je, kako se je sv. Ignacij Lojoljan spreobernil, ko je prebiral življenje Kristusovo in svetnikov Božjih, isto tako sv. Janez Kolombini. Zató je 8V; ?aro1 Boromej, milanski škof, ukazal, da naj vsak hišni gospodar si priskerbi dobrih knjig, zlasti pa življenje Svetnikov. Po tem zgledu je pokojni nepozabljivi škof Martin Slomšek vstanovil Mohorjevo društvo, ki na tisoče in tisoče knjig z lepimi nauki razpošilja med verne Slovence vsako leto. Po knjigah razširjati dobre nauke, tečno „dušno pašo", je vsakako veliko dobro delo; ali ravno zató si prizadeva hudobni duh med dobro seme zasejati omotne ljulike, strupenega plevela po slabih knjigah in časopisih. Za take veljá zapoved: Pusti! verzi proč! uniči! Sv. katoliška Cerkev se je v tej reči vedno ravnala po zgledu Efežanov, „katerih mnogi, ki so počenjali vraže, znesli so bukve, in sežgali so jih pred vsemi; in ko so prevdarili njih ceno, našli so, da so veljale petdeset tisoč srebernikov." (Djanje apost. 19, 19.) Današnjim modrijanom se to čudno zdi, ter obso-jujejo tako delo nazivajoč ga vandalizem. A ne pomislijo, če sta Herodež, ki je nedolžne otročiče pomoril, in Faraon, ki je novorojenčike izraelske v reko Nil pometati ukazal, ostudna okrutneža, so tisti še veči okrutneži, ki z malopridni,n, brezbožnim pisarjenjem duše nedolžnih umoré." (Petr. Bles.) Povsod šole, povsod šolske in ljudske knjižnice, pa šolskih bukev zmiraj več, tako drazih, da revež že ne more do višjih naukov, ako vsih dobrotnikov ne obere za pomoč! Tako se hoče po vsej sili, kot da je to za blagostanje neobhodno potreba. Neka arabska pripovedka pravi: „Učenjak se je peljal na
ladiji priprostega ribiča v lepem vremenu, ter ga vpraša: Umevaš kaj logike, poznaš naše izverstne pisatelje in pesnike? A ribič pravi: Tega jaz nič ne umčm. Na to mu reče zaničljivo oni učenjak: O, še polovice življenja nimaš! Kar nastane silni vihar, da hoče čoln prekucniti, in učenjaka trepečega seda) vpraša ribič: Znaš plavati? On pa odgovori: Ne znam. Ribič pa mu odverne: Ne le polovico, ampak celo tvoje življenje bo sedaj zgub-ljeno." (Veit: Anfange der Menschenwelt, str. 103.) Le eno je potrebno, vsega truda vredno: da človek dušo reši. Sloveči nemški pesnik Fallmerayer pravi: „Papir je našega stoletja prokletstvo". In nadaljuje: „Eden naj večih dobrotnikov Človeštva je mohamedanski kalif (vojvoda) Omar, ki je (1. 641 po Kr.) požgal veliko aleksan-drijsko biblijoteko (knjižnico), da so neki 6 mesecev v
i'avnih kopelih z rokopisi kurili. Kaj ne umete, da ko >i Omar tega dela ne bil opravil, bi dijaki na dandanašnjih gimnazijah bili še veliko več z nauki obloženi in se mučiti morali. Število hemoroidarjev (zlatožilcev) bi se silno pomnožilo, toliko neozdravljivih postalo. Sej naše biblijoteke že nimajo prostora dostojnega za vse bukve, spise, knjižure, čečkarije, kar jih je od starodavnih in dandanašnjih časov od vsakoverstnih pisateljev, pisarjev, pisarčekov itd. Ne le mi jezikoslovci, ampak tudi bogo-slovci naj bodo serčno hvaležni Omarju, kajti on je spravil iz sveta neizcerpljivega blaga za učene preiskave, tuhtanje, slovstvene prepire, ne rečem tudi kaj lepega vmes, pa rešil je človeštvo mnozih muk." (J. Luka*: Schulmeister v. Sadow,t str, 372.) Vsako reč „cum grano salis". Ne, nikakor ne bodimo nasprotni šolam, knjižnicam in učenosti, le prenapetosti se varujmo, pa sploh šolskega švindelna, ki n. pr. hoče vse otroke tako dolgo obderževati na šolski klopi, da jih je potlej sram v roko vzeti cepec, kladvo, bič, iglo, ali kuhavnico, metlo itd. Pa še to:
Svit ti dam, dragi moj ako češ sv& postati na svetu:
Svit naj te ne slepi svetnih ved in bliščav.
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem In <iopl&L
Iz Ljubljane. Britke pritožbe se večkrat slišijo, da marsikteri mojstri, zlasti tudi izmed pekov, ne pošiljajo svojih rokodelskih fantov k sv. maši ob nedeljah in praznikih, pa tudi da dolga dopoldanska šola mnoge od tč verske dolžnosti zaderžuje. — Ta napaka ima veliko hujši nasledke kot morebiti nekteri mojstri in drugi dotični gospodje mislijo. Mladina se s takim življenjem „demoralizira", zgubi vero, z vero pa tudi zvestobo do mojstrov, in sploh zapravi poštenje v občinskem življenji. Ako želite imeti poštene in dobre rokodelske in obertniške stanove, skerbite, da mladina, ki se jih po-prijema, najprej spolnuje dolžnosti do Boga, potlej bo spolnovala tudi dolžnosti do svojih višji h in sploh do bližnjega. Marsiktere znamnja pri mnozih rokodelske mladine kažejo vse kaj druzega, kot omiko in spodobnost. Ko so zvečer v mraku o neki priliki šli šterkovci iz šole, se mi je iz njih ust ogenj naproti svetil, kakor bi šla železniška mašina proti meni, da molčim o hrupu, ki so ga gnali. Tudi po dnevi se to vidi po vsih ulicah. Od kod pa denar? Kar tiče na pr. korist večerne šole, se norčujejo sami med seboj, kar sem slišal in zanesljivih ust, da „hodijo v šolo spat". Ni Čudo, če mnogi dremljejo, ako se nekterim še toliko časa po dnevi v nedeljo in prazuik ne pusti, da bi šli k sv. maši dopoldne. Nimamo namena žaliti koga. želeti pa mora vsak prijatelj občnega blagra, da bi se ta reč resno preiskala in vravnala tako, da bi bilo za vse prav.
Med tem pa naj si vsak oče, mati ali oskerbnik (¡rob), ko d£ fanta v nauk, resnobno izgovori to, da bo otrok smel hoditi k Božji službi; sej vsak le malo podučeni vč, da je to pod smertnim grehom zapovedano, in mojstri ne bodo z ničimur tako hitro božjega blagoslova pri svoji družini zapravili, kakor če se nedelja skrucL
Ker je reč silo važna, je želeti, naj bi se le drugi oglasili v tem oziru, da se pomaga ubogemu človeštvu, kar je naj več moč.	Prijatelj ljudstva.
Z Ig&. (Cerkvene naprave. Križev pot in njegovo blagoslovljevanje.) Naj svetejši kraj za vsako faro, proti kteremu bi imeli farani vedno oči obračati, je gotovo farna cerkev, v kteri Sin Božji kakor Bog in človek prebiva kakor vsegamogočni varh faranov in studenec njih dušne in telesne sreče. Le malo duhovnij je na deželi, ktere bi imele tako lepo in na tako prijaznem prostoru stoječo tarno cerkev, kakor jo ima stara Ižanska fara. Pa ravno ta okoliši na, da to iaro in njeno cerkev staro imenujemo, daje razumeti, da je bila notranja naprava cerkve v teku časa že slabeti začela in v svoji perhljivosti faranom le preglasno oznanovala. To je veljalo zlasti od zakristije, od pr:žnice, križe?ega pota in stranskih altarjev. Začela se je med farani bolj in bolj želja vnemati, svojemu nebeškemu Kralju in Gospodu dar sinovske ljubezni in dolžne hvaležnosti na altar položiti in farno cerkev olepšati, ter ji dati še lepšo in veseleišo podobo. Za čast Bužjo in blagor fare neutru-deni gospod župnik Jakob Dolenec so ti želji svojih faranov naproti prišli, jo z vneto besedo še bolj podžigali, in v petih mesecih je bila tarna cerkev vsa pomlajena, ter sedaj prijazno pozdravlja od vseh strani v novem blišču in lepoti domače in ptuje, in bo živ spomin poznim našim potomcem pobožnega serca njih prednikov. Poprejšni gospod župnik, sedanji prečastiti gosp. kanonik Hočevar, so bili dali veliki altar preLoviti in tabernakelj tako umetno in okusno napraviti, da ga javalne kje lepšega najdemo, in so imeli namen o svojem čaBU delo nadaljevati. Vse drugo, namreč sosebno altarji v kapelah, v svoji stari že silno obnošeni obleki, se novemu ozaijšanju velikega altar ja ni moglo nikakor več priličiti, zastoraj se je z zaupanjem v Božjo pomoč in radodarnost pobožnih faranov popravljanje po cerkvi pričelo in srečno dokončalo. Ne bom popisoval prostornosti in lepote notranje oprave nove zakristije, tudi ne novih korov ali oratorijev nad zakristijo, ne nove priž-njice na ktero se gre iz nove zakristije in ktero je prav mojstersko izdelal tukajšni poštenjak Franc Stembal; omenim naj le slovesnosti, ktero smo imeli tukaj pervo adventno nedeljo o blagoslavljanji novega križevega pota. Ta dan je bil za celo faro v resnici dan nepozabl|ivega veselja. Zgodaj pred svitom se je praznično zvonenje (priterkavanje) na okrog razlegalo, spijoče k slovesnosti budilo in veličastno se je odmeval jek mogočnega streljanja, od vsih strani je ljudstvo vkup vrelo, in okoli devete ure bili so vsi prostori v cerkvi in okoli cerkve od domačih in ptujcev napolnjeni. O poli devetih pripeljali so se iz Ljubljane milostni gospod prost dr. Anton Jarc, spremljani od čast. P. Adoifa. Točno o poli desetih so vzdignili ključarji raznih podružnic table terpljenja Kristusovega ter so jih v procesiji iz farovža nesli po vasi, pred njimi je sel cerkvenik s križem, za njim pa možje po dva in dva noseči povzdignjene in nazaj obernjene štacijone, pred vsako tablo pa ste svetili dve dekleti z velikimi svečami in v sredi med njima je pred vsako tablo stopala majhna deklica, noseč lep zelen venec, in za njimi so šli mašniki in verni. Pogled te procesije, ktera se je med zvonenjem in streljanjem polagoma pri solnčnem svitu, tedaj pri naj lepšem vremenu naprej pomikala, bil je veličasten. Po dokončanem
obhodu so vse table (Stacijone) postavili okoli velikega »Itarja, in častiti P. Adolf stopi na lečo, ter v prav gin-ljivem govoru popisuje sv. jeruzalemski križev pot in pogoje odpustke zadobiti. Častiti P. Adolf je z vso vnemo m krepko svojo nalogo spolnil in zaupljivo bode pridiga z božjo pomočjo dobrega sadu rodila. Povzdignili so slovesnost prečastiti gospod prost dr. A. Jarc s pontifi kalno sv. maši», ki so jo imeli med obilno azistencijo. Med sv. mašo bilo je darovanje za novi križev pot, kte-rega so se domači in ptuji prav obilno vdeležili, vedoči, da kdor Bogu na posodo dd, naj boljši in gotovejši obresti ima.
Križev pot se je napravil le z dobrovoljnimi darovi pobožnih faranov .in dobrotnikov. Tako imamo sedaj prav lepo. zunaj in znotraj popravljeno in ozališano farno cerkev 8v. Martina še s prelepim novim križevim potom, kterega sta po nizki ceni in prav umetno in okusno izdelala slikar g. Jebačin in zlatar Fr. Toman, oba iz Ljubljane. Smeta se toraj za enaka dela čast. farnim predstojnikom toplo priporočati. Petje na koru je bilo tudi danes, kakor vselej, soglasno in živo, za kar gre posebna hvala verlemu sr. nadučitelju. Po pontifikalni sv. maši s > pa čast. P. Hugo Kovljan, gvardijan, ujec našega g. župLika, blago&lovili molike na odpustke sv. Brigite. Tak o bo tedaj ta dan mladim in starim v blagem spominu ostal.
Sklepno naj še naznanim, da je naši farni cerkvi te dni došla posebna milost in prednost; kajti po posredovanji preč. g. mons. kanonika L. Jerana dobili smo iz Rima pravico privilegitanega altarja, podpisano od preč. gospoda knezoškofa dr. Janeza Krizostuina; od sedaj za naprej je tedaj vsaka sv. masa na našem velikem altarji sklenjena s popolnoma odpustkom za ranjce.
Dubica bos., 26. nov. 1882. Pisal sem v zadnjem pismu, da zbog povodnji ni bilo rašim katolikom mogoče priti v cerkev vseh Svetnikov in vernih duš dan. Zato je bilo pa slednjo nedeljo pri sv. maši vse polno gorečih svečic, kakor pri vas Svečnice dan: nekteri ljudje so imeli po eno, drugi po dve, tri in še več gorečih svečic v rokah, menda toliko, kolikor duš se je posebno spominjal. Pri vas imate luči vsaj pri mestih na grobeh, naši graničarji pa v cerkvi med sv. mašo; skor mislim, da je to Bogu ljubši in dušam več zalega, kakor pa luči na grobu, ki se včasi prižigajo brez dobrega namena, a:i celo iz nečimernosti.
Kakor je pa zaderžala povodenj ljudi od službe božje, tako jih zaderžuje pogosto dež, blato in dereči potoki ter hudourniki.
Ena sama cesta je tukaj prav tik reke Une, ki vodi v Grad ško, 8 ur daleč, in na drugo stran v Ko-stajn co 4 ur* daleč; v deželo notri 12 ur na dolgost in 4 ure na širokost ni nobene ceste, samo steze in »trajno slabi kolovozni poti se nahajajo, ki se vlečejo iz doline v bertia in na planine, in po njih je polno globokih in dolgih mlak, da se po njih voliči in konjiči komaj sami prestopajo; o deževji pa naraščajo potoki in hudourniki strašno, ker je zemlja berdovita in gri-časta; mostov pa po stranskih potih ni nič, sej jih še po veliki cesti skor vsaka veča voda pobira in odnaša. V takih oko išči na h pač ženske ne morejo od doma, moški bolj goreči in vneti morajo vodo prav pogosto precj čez kolena bresti in gaziti. Došli so pred kakimi 6 tedni zidarji Italijani, ki so 3 ure daleč od Dubice zidali, v nedeljo so hodili k maši v našo kapelo, ker so vedeli, da je tukaj gotova sv maša, in pravil mi je eden ter pokazal, da so morali prebresti vodo, ki jim je segala do pol života.
Iz tega popisa pa se vidi, kako dobro je, da ima dežela potrebne ceste in dobra pota, po kterih morejo
ljudje v cerkev, pa tudi svoje pridelke razvažati na vse strani in prodajati; tako n. pr. v Bosni na enem mestu kaki pridelki propadajo in se končujejo, ko ravno teh na drugem mestu neznano potrebujejo. Ljudje bi morali toraj še hvaležni biti, ako se občine naganjajo, da resnično potrebne pota napravljajo ali pa popravljajo, ne pa se serditi in kdo ve kaj še vse govoriti ali početi!
Poslane novce sem hvaležno prejel, tudi ss. maše g. Demšarja in za r. Jamnika, za kteresa bom na odpustke jih opravljati začel 1. decembra, ter jih bom vsa) deset kar po versti opravil.
Bog Vam poverili časno in večno vaš trud za razširjanje sv. vere po misijonih, ter tudi dobroto vašo do mojega misijona, hočemo za vas moliti (hvala; potrebno ¡e! Vr.)	Val. Lah.
Smreka.
Ravna kakor sveča, Spenjaš kviško se v zrak, Vedno zeleneča Zmagaš zimski mraz ti vsak.
Bolj ko ogledujem Redno naglo tvojo rast, Bolj te občudujem, Preslavljaje tvojo čast.
Z mano mnogi drugi Občudujejo, slavé; Razni še v nadlogi Radi k tebi prihité.
Znana si zdravnikom, Te lekarji išejo, Ljuba si bolnikom, Ki na pljučih pčšajo.
In če umetnike Gledam, prašam, tudi zvém: Smreka pač velike Res dobrote dá ljudém.
Ti pasarju služiš, Te čevljarji ljubijo: Kmete da ti ljubiš, Ti sami priznavajo.
Stopim še h kerznarjem, Tvoj tam duh puhti; Kožo daš usnarjem, Usnje vstrojaš ti.
Te tesar porabi, Mizar potrebuje zlo; Vsaki te rad zgrabi, Za altarje si celó.
Ko poslopja gledam, Hleve, hrame, al cerkvé, Pervo te ugledam, V verhu, v sobi, to se vé.
Na ljudi ne gledaš, Si na voljo vsakemu; Hiše si ne zbčraš, Služiš naj bolj revnemu.
Smreka, ti dobrotna! Rasi, rasi le naprej : Hiša boš sirotna Zá-me pozno, ali prej.
V tebi bom počival, S tabo tudi bom trohnel, Bom se zopet gibal, S hiše tč v nebesa šel.
S—d—n.
častite Marijo!
Neki duhoven piše iz Franklina: Leta 1865, jesenski čas, sem nekega dne zjutraj molil sv. rožni venec, da bi na priprošnjo Device Marije Bogu duš pridobil. Šel sem potem maševat v daljno podružnico, in pozabil sem bil pri sv. masi zavžiti posvečene hostije. Lahko bi se bil domu peljal po daljnem potu, pa sem rajši peš hodil po kra|šem potu, ter seboj nesel sv. Rešnje Telo Jezusovo. Glej, tu se pokaže božja previdnost! Prišel sem do revne hise, kar pride ven Holandec z otrokom v naročju ter me prosi, naj bi previdel njegovo bolno ženo s ss. zakramenti za umirajoče (ker on poprej zarad bolne žene in malega otroka ni mogel iti po gospoda). Ko stopim v hišo, zagledam bolno ženo, ki je imela rožni venec v roci, in je silno razveseljena zarad mojega prihoda rekla: „Nisem zastonj v Marijo zaupala, da me ona ne bo pustila umreti brez sv. zakramentov. Notranji glas mi je rekel: Marija, ktero sem v življenji tolikrat na pomoč klicala, me ne bo zapustila na zadnjo uro. Z zaupanjem molila sem toraj sv. rožni venec, ko sem čutila, da se mi smert bliža, in glej, mašnik pride nepoklican memo naše hiše, poslan po čudnem potu od Marije, ki je Mati usmiljenja."
Potem, pravi duhoven, sem ji podelil ss. zakramente za umirajoče, molil pri nji zadnje molitve, ter njeno dušo priporočil milosti božji, in vpričo mene je ta pobožna žena, polna hvaležnosti do Marije, klicaje sladko Marij no ime, izdihnila svojo dušo.
Razgled po svetu.
Liberalna stranka propada. Presvitli cesar so poter-dili postavo sklenjeno od deržavnega zbora (čigar večina je konservativna), vsled katere bodo imeli plačevalci 5 gld. direktnega davka pravico voliti v deržavni zbor. Liberalna stranka ustavljala se je v deržavnem zboru tej postavi; ali zdaj se kislo derži, ko spoznava, da bode
Eri novih volitvah liberalna stranka še bolj propadla, judstvo spoznava, kteri stranki je več zaupati, in zlasti obertniki pričakujejo od nove obertniške postave veliko, zdatno pomoč; in glejte, liberalna stranka si zopet prizadeva to reč tako zavleči, da bi vse pri starem ostalo, — zato se nemško ljudstvo preč obrača od liberalne stranke in stavi zaupanje v večino deržavnega zbora; ktera ima pred očmi posebno potrebe obertnikov in kme-tovavcev. Prav velik udarec za liberalno stranko pa je bil inauguralni govor novega rektorja dunajske univerze, g. profesorja Massen a, ki je v svojem govoru rekel, da jud je dandanes merodajin v socijalnem življenji in v obertniji. Posiušavci so ploskali tem izjavam učenega profesorja, liberalna stranka pa ne najde nikjer več za-slombe in išče prijateljstva in zaveznikov pri konservativni Btranki.	K.
Laško. Katoliški listi so velikrat, odkar je papež jetnik, resno pripominjali, da bode vedno huje, dokler se terpi tako nenaravno stanje. To se poterjuje v vsakem oziru: ogenj, voda, hude ure se mašujejo nad Evropo, še naj huje pa je v nravnem oziru, — Človeški rod se povrača v divjaštvo nazaj, kakor se vera in vpliv
sv. Cerkve zgublja. Posebno hudo, kakor piše „Katol. list", je v deželi sami, ktera tako neusmiljeno tare namestnika Kristusovega in sv. vero sploh. V okrajini Romanji ni skoro dneva, da bi se ne zgodile kake posebne hudobije. Derhali z rudečkarji na čelu hodijo pod rudečo zastavo celó na pokopališa in napovedujejo propad cerkvi in samoderžavi. Celó policija jim velikrat ne more kaj, ker se ji grozé rogovileži in s smertjo žugajo. Nedavno je neki prekucuh očitno govoril, da pod ministerstvom Zanardelli-em smé vsaki storiti, kar ga je volja, češ, da je prav blizo republika, ako ne celó brezvladje. V Milanu je bil imenitni senator Carcano napaden pri belem dnevu. Po druzih krajih se godé umori in za morivci se zakriva sléd, akoravno se dobro vé, da jih je iskati med prekucuhi. Ako se pomisli se na mnoge samomore v Rimu, Toškani, Napolju in drugod, se res mora prašati, kaj bo z Italijo?
Brktovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
11. S. Damaz p. — 12. S. Kolumb. — 13. S. Lucija. — 14. S. Spiridijon. — 15. S Kristina. — 16. S. Evzebij. — 17. Tretja adventna nedelja. S. Lazar.
Zahvale:
Št. 124. Silno hudo je bila zbolela za vratno da-vico edina hčerka mojega sorodnika; nevarnost bila je tem veča, ker v našem kraju še skoraj nobeden za to boleznijo ni ozdravel. Zaupljivo sem se tedaj obernil do Naše ljube Gospe, naj bi pač Ona, ki veliko zamore, sprosila zdravje temu otroku, Če je Božia volja. Obljubil sem tudi zahvalo naznaniti po „Danici", če bom uslišan. In glejte, nisem zastonj prosil: bolezen je od tistega časa polagoma odjenjevala in zdaj je deklica skoraj popolnoma zdrava. Zato čast in hvala Naši ljubi Gospčj presv Serca, ki nikogar ne zapusti, kteri se zaupljivo v Njeno priprošnjo priporoči.
V Jageršem, mesca listopada 1882.	J. K.
Št. 125. Prav ponižno zahvalo naznanjam Naši ljubi Gospčj presv. Serca Jezusovega, sv. Jožefu, sv. Antonu Padv., sv. Katarini, sv. Joštu, sv. Deodatu in sploh štirnajsterim pomočnikom, pa Piju IX, ker mož mi je bil več časa hudo zmešan, pa večkrat v „Danici" priporočen in po več devetdnevoicah se je tako ozdravil, da se lahko ž njim v miru živi in Bogu služi. Hvaljeno bodi zato brez konca Jezusovo in Marijno Serce in omenjeni svetniki, Bog plačaj tisočerno vaim tistim, kteri so zanj moliii!	B. G.
V molitev priporočeni:
Bolna oseba za zdravje. — Bolna deklica za zdravje, če je Božja volja. — Oseba v hudih bridkostih, za pomoč. — Za pomoč v bolezni neka oseba. — Sest lčt bolna oseba v nogah se prav ponižno priporoča bratov-skim udom v molitev, da bi Bog na priprošnjo N. lj. Gospe dodelil ljubo zdravje, ako je volja Božja. Če bomo uslišani, bomo po ,. Danici" zahvalo razglasili. — Hči priporoča svojo bolno mater, da bi ji Marija sprosila ljubo zdravje; posebno v glavi terpijo hude bolečine. Zahvala se naznani. — Hči živo priporoča v molitev že čez poldrugo leto bolno mater. — Oseba v dušnih potrebah. — Žena prav serčno priporočuje ostudno razuzdanega moža za poboljšanje in zapušenje nesrečnega in pogubljivega življenja. — Šolsk mladeneč, da bi bil rešen hude bolezni, ki ga večkrat napada in ▼ učenji bega.

Opomini k modrosti.
(Is baker Sirahovib, is XLII. pogl.)
11.	grudna. Zdaj se hočem Gospodovih del sporni njati in oznanjati, kar sem vidil. Na Gospodovo besedo so bile vse njegove dela. (Bog je s svojo vsemogočno betedo vse stvaril.)
12.	Solnce vse reči razsvetljuje in -pregleduje, in Gospodovega veličastva je polno njegovo delo.
13.	Ni li Gospod zapovedal svojim svetim pripovedovati vse njegove Čudeže, ktere je vsegamogočni storil, da je svoje veliČastvo vterdil ? (J< bu, Mojzesu, Samuvelu, Davidu in dragim prerokom je Bog ukazal, da naj nje-gove čuda oznanujejo.)
14.	On (Bog) pregleduje brezno in serce ljudi, in pozna njih zvijačo. (Bog ve vse skrite naklepe hudobnežem in jih bo na sodbo poklical.)
15.	Nobena misel mu (Bogu) ni neznana, in nobeno govorjenje se mu ne skrije.
tam); 210 gold. za katoliško groblje (pokopališče), in 35 gld. za 88. maše po odloki. Prav posebno me le razveselil dar za pokopališče; ne morem povedati, kako je to vsacega obradovalo, komur koli sem povedal. Lepo se dobrotniku zahvaljujem v imeou presvitl. nadškofa, v imenu svojem in župljanov. Ravno sedaj smo v dogovoru za zemljišče, cene še nisem zvedel. Denarja še nimam. Le obečano imam malo podporo.
Svetilnica poslana prav dobro paradira v naši pervo-stolnoj cerkvi. Lepi kelih je naš prečastni arhidijakon pervikrat rabil na god cesaričin. Z Bogom!
Anton Jeglič, kanonik.
Duhovske spremembe.
Listek za raznoterosti.
Y Ljubljanski škofiji: Prestavljeni so čč. gg.: AL Jerše za duh. pom. iz Poljan na Trato, Jož. Regen s Preserji v Poljane, Val. Alijančič iz Predvora v Šmartin
16.	On je veličastne dela svoje modrosti ozaljŠal on pri Kr., Al. Rožic v Predvor, Jan. Zdražba v Cerklje, je od vekomaj do vekomaj, njemu se ne more nič dodati, Tom. Potočnik na Verhniko, Mat. Ferčej v Št,-Rupert, nič uzeti. Fr. Zoreč v Zagorje. Č. g. Martin Poč se je duhovniji
17.	Kako ljubeznjive so vse njegove dela, akoravno Loški Potok radovoljno odpovedal in šel za kurata v jih le iskrico spoznamo!	oturijo. C. g. Mat. Videmšek je vmesten na Osilnico.
_______Y Teržaski škofiji: Dosedanji župnik stolne cerkve,
preč. g. kan. Vinko Battalia, se je župniji odpovedal in za župnika je imenovan preč. gosp. kan. Andrej Sterk-C. g. Ant. Fabris imenovan je oskerbnik za Goíogorico» C. g. Andrej Mikiša pride za pomočnika v Lindar. Č. g« Jak. Leben gre za duh. pom. v Lavrán.
iS Ljubljane. Deljenje zimske obleke med 40 dedkov in 40 deklic bode 8. t m. ob 11 dopoldne ▼ Čitalnici.
Cvetje s Yerto? sr. Frančiška. Tega posebno koristnega mesečnika 4. tečaj se prične z novim letom. Ta letnik bo posvečen naj večemu čudodelniku katoliške Cerkve, sv. Antonu Padovanskemu; izdaja ga red » Frančiška s posebnim blagoslovom Leona XIII in go-riškega nadškofa. Cena je 70 kr.; naroČi se lahko v frančiškanskem samostanu. Bodi gorko priporočen n*> le tretjoredovnikom, ampak sploh katoliškemu občinstvu.
Y Terstn se mladeniško semenišče prične prihodnje leto. — „Folium dioecesanum" (škofijski list, mesečnik) prične izhajati 1. januvarija 1883. — Za škofijo teržaško le novincev bogoslovskih sedem. Sčasoma bo s pomočjo božjo vedno bolje.
Iz Bosne. (Javna zahvala.) Čim je veleč. g. urednik „Zgodnje Danice" u Ljubljani, dao razglasiti u svom štovanom listu molbu (prošnjo) o. župnika u Banjaluki njme nabave potoog križa (križevega pota) za ondašnju rimo-katoličku crkvu; taki se je istoj molbi odazvalo (vstreglo): čestita i pobožna duša, t. j. častna predstojnica sestarah sv. Urzule, Antonija Murgelj u Ljubljani, poslav&i prošli(h) danah nesamo put križa, nego i drugi(h) sitnii(h) (manjših) stvarih za istu crkvu.
Na kojem veledušnom daru, koli uredniku „Zg. Danice", toli rečenoj predstojnici sestarah. najtopliu hvalu izričem, ujme moje i moji župljana, ujedno proseč od Svemožnog (Vsemogočnega), da bi jih uzdržao upod-punom zdravlju, na korist puka katoličkog i diku roda svoga. Živili!
U Banjaluki. 30. studenoga 1882.
O. Marko Mariič, dekan i župnik kat.
iS Sarajeva. (Poterdüo in zahvala. Pokopališče itd.) Preserčna hvala za poslane novce. Poterjujem, da sem prejel 300 gl., to je: 2 gld. za miloserdnice; 48 gld. za Marijno sirotišnico; 5 gld. za Bosno (dal sem jih siro-
Dobrotni darovi.
Za Študentovsko kuhinjo: Č. g. J. S—k 10 gl. — č. g. J. N—k 10 gl. — Neimenovan preč. gosp. župnik 00 gl. — G. K. P. 5 gl. — Č. g. Jak. Strupi 1 gl. — Č. g. Jan. Skerjanec 1 gl. — Č. g. Jak. Koritnik 1 gl.
—	Neimen. blag prijatelj z R. 2 gl. — Č. g. J. Z. K. 5 gl. — Č. g. J. Dernovšek 2 gl. — Neimen. č. gospod 2 gl. — B. G. 50 kr.
Za pogorelce t; Cerovcu v StopiŠki fari: Č. g. J. Dernovšek 1 gl. — B. G. 50 kr.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Is Cerkljan po č. g. kapi. Oblaku 12 gl. — Po č. g. Fr. Bonceljnu z Dražgoš 1 gl. 55 kr. — Neimenovan s pošta „Zalog" 1 gl. — Jož. Ožura 1 gl. — Marija Poje 1 gl,
—	Č. g. župnik Juri Rozman 1 gl. — Č. g. Tomaž Potočnik 17 gl.
Za sv. Detinstvo: Č. g. Anton Keržič 15 gl. Za Tirolce in Korošce s povodnijo poškodovane: I» Poljan nad Loko po č. g. župniku J. Ramovšu 5 gl. — G. J. J. 1 gl.
Za Marijino sirotišnico g. kan. dr. Jegliča v Sarajevu: č. g. J. Dernovšek 2 gl.
Za afrikanski misijon: Iz Poljan nad Loko pa č. g. župniku 3 gl.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. S.: Vse prejeli s posebno hvaležnostjo... Morebiti bi bilo pa le primarno in koristno „Kr. in pir." ? Gradom oljci poznajo malo ozira; zakaj bi pa mi ne smeli resnice povedati?
—	G. G—li v Idr.: Posebno razveselili z razširjanjem knjižice: „Bože" itd. Pozdrav in serčna hvala! Tako tudi reč drugim prijatlom. — G. K. Č.: Poslano, in upamo, da že imate.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in saloiniki: Jožef Blaznikofi nasledniki v Ljubljani.