GOSPODARSKI UST \ LIST IZHAJA VSAK MESEC ENKRAT * * MAROČNINA : Zi celo leto...................12 lir Za pol leta.................... 6 >• . . Posamezna številka 1 liro. ,'. LETO I. MAREC ŠT. 3. 19 2 2 UPRAVNIŠTVO IN UREDNIŠTVO V GORICI /. CORSO GIUSEPPE VERDI ŠT. 32 * * .'. Rokopisi se ne vračajo. Tiskovine v zalogi Goriške žveze: St race » 40— Blagajniški dnevniki, 100 liistov, po . . . L.#4fl.~- Knjige tekočih računov » 15.— Blagajniški razdelniki, novi vzorec: .Knjige pristopnic, 400 listov » 30,— 1) Prejemki 200 listov )» 70.'^ » » 200 » .... » 20.— 2) Izdatki 200 listov . . . . . » 70.— » » 100 » » 15.— Blagajniški razdelniki zadrug » 50.— Hranilnice knjižice, 1 izvod po ... . » 2 — »,- » » (posamez- Zadružne » 1 » » .... » 2.— ne pole) » — .50 Izpiski hranilnih vlog 1 izvod po ... ■» —.20 Hranilne knjige — posamezne, pole . . » —.70 Izpiski posojil 1 izvod po » —.20 Posojilne knjige, 200 listov po ... . )> 90 — Zadolžnice, a) proti (poroštvu .... » —.50 Imeniki zadružnikov » 20.— b) pnoti vtkujižhi » —.50 Knjige deležev » 35.— Računski zaključki: a) za denarne zadr. » —.30 Salda konti » 40 — b) za blagone » » —.30 Nakupno-prodajne knjige ....... » 40,— Potrdila za vzdignjene hranilne vi. . . . » —.08 Blag. skontri » 40.— Opomini, izvod po » —.10 Prejemne knjige mleka . » 30,— Obrestne tablice, vseh vrst, izvod po . . » —.60 JOSIP KERŠEtfANI, mehanik in puškar v Gorici, Stolni trg 9 naznanja sl. občinstvu da mu je na novo došla velika množina blaga iz svetovno znanih tovaren. Novo došlo blago prodajam po jako znižanih cenah. Na pr. šivalne stroje Orig. Mundlos, Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman, Afrana in Winselmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno vezanje in krpanje, katerega dajani brezplačno. Dvokolesa: Orig- Puch/Orig. Stiria. Orig. Stari, VPaffenrad, Regent, Kosmos, Helical in mala motorna kolesa. Velika izbira pušk, samokresov, patron, dinamitnih patron, smodnik za raztreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene premete. Lastna delavnica in popravljalnica Stolni trg. štev 3. Z jamstvom prodajam šivalne stroje, dvokolesa in puške tudi na mesečne obroke Za točno, solidno postrežbo in konkurenčno ceno -jamči JOSIP K! E R $ E V A N I mehanik in puSkar. KMETIJSKO DRUŠTVO v VIPAVI vii« d r. z. z o. z. prodaja pristno zajamčeno mašno po novem načinu kuhano in navadno namizno prvovrstno ter sortirano ■ ........... po tržnih cenah. Iščemo primerne lokale (kleti) in Zastopnike » primerno kavcijo, ki bi po naših prometnih krajih prevzeli razprodajanje vina na debelo, eventuelno na drobno s koncesijami. B GOSPODARSKI LIST« Listnica uredništva : »Gospodarska enketa", katero smo sprožili v zadnji številki, je vzbudila splošno zanimanje. Dobili smo že od več strani odgovore, toda ker [ih hočemo sistematično urediti, jih borilo porabili še le v prihodnji številki. Tokrat priobčujemo v »Zadružnem glasniku" samo članek g. ing. Rustja o »vinarskih zadrugah", ker vsebuje že konkretne predloge. Tudi o zborovanju krčmarjev in vinorejcev, ki se je vršilo te dni, bomo poročali prihodnjič. Ravnotako o akciji, ki se je započela radi izvoza poljskih pridelkov. Prijatelja iz Idrije, ki nam je poslal daljši referat k »enketi" prosimo, da nam javi svoje ime. Iz Dolenje Vrtojbe smo dobili tudi v zadnjem trenutku zelo razveseljivo obvestilo. Tamošnja »Stavbena zadruga" je na svojem občnem zboru poklonila v razne kulturne svrhe 7000 lir. Ker je v tej svoti zapopadenih tudi 300 lir, namenjenih za »Gospodarkki List" čutimo še posebno dolžnost, da se „Zadrugi“ najiskrenejše zahvalimo. Naj bjy našel ta vzgledni korak med našimi zadrugami obilo pCHs snemovalcev. Brez požrtvovalnosti in medsebojne pomoči sei ne bomo rešili iz težke gospodarske krize. - Nekatere naročnike, ki so se obrnili do nas z raznimi vprašanji, prosimo za potrpljenje. Ker jim hočemo dati povsem strokoven odgovor,, smo njihova vprašanja odstopili tozadevnim strokovnjakom, ki so nam obljubili odgovore za prihodnjo številko. — Agitacija za naš list je ponekod zelo mlačna. So kraji, Id kažejo neverjetno neumevanje naših teženj. Pri neki močni hranilnici, kateri smo poslali več izvodov lista, se je pripetilo, tfarso odborniki govorili o tem, da bi dali nekaj podpore, so pa pozabili razdeliti poslane številke in priporočati čitanje. — Vabilo na občni zbor »Zadružne Zveze" v Trsta, ki se vrši dne 12/111. ob 11 uri v dvorani »Delavskega in konsumnega društva" pri Sv. Jakobu v Trstu smo 'dobili, ko je bil list, že zakjučen, zato ga moremo samo na tem mesta kratko omeniti. A —°~ J, K. iz St Mislim preurediti živinski hlev. Jasli za pokladanje krme mislim napraviti iz betona. Kakšen načrt mi svetujete? Koliko globoke in koliko široke naj bodo jasli ? Odg. Staja za žival naj bo dolga \3U do 2 m. Tlak napravite iz opeke in sicer postavljene po robu. špranje prevlečite z cementom. Dno jasli naj bo 10 cm. višje kot je staja. Globoke naj bodo 25 cm. široke pa 70. Spodaj naj bodo okrogle. Dobro bi bilo, da napravite ob steni za jaslimi hodnik za krmljenje, širok okoli 80 cm. do lm, V splošnem morate gledati, da dobiva žival krmo prirodno kot na paši. Jasli ne smejo biti nikdar previsoke — posebno ne sme biti lestve — ker dobi žival vpognjen hrbet. izdaja »Zadiružna zveza« v Gorici. Tisk. »Narodne tiskarne« v Gorici, Urednik Polde Kemperle. Vabilo na redni občni zbor ..Kmečke banke*1 registrovane zadruge z omejeno zavezo v Gorici, ki se vrši v četrtek dne 30. marca 1922 ob 13. uri v Gorici, Piazza DevAmicis 12 I. nad. s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrdilo računov za leto 1921 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4, Volitev 1 člana načelstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bilo navzoče zadostno število članov, se vrši občni zbor 1 uro pozneje z istim dnevnim redom, ne glede na število navzočih članov in zneska deležev, ki so zastopani. Čevljarska zadruga v MIRNU pri Gorici izdeluje vsakovrstno obuvalo «111iin11111111111111m■ 1111ut poznano pod imenom __ _ umi luiuuiiiimmii mft V-iaa fBk imiimiiimiiiiimi Edino domače zadružno podjetje te stroke, ki si je pridobilo vsestransko priznanje. Izdeluje čevlje, ki v ličnosti in trpežnosti prekošajo .... vse druge te-vrstne izdelke. .. LASTNE PRODAJALNE: v Gorici, Corso Verdi 32, v Trstu, ulica Rettori 1, v Celju, Narodni dom. - Razpošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu na debelo in na drobno. GOSPOD ABSE! UST \ LIST IZHAJA VSAK MESEC ENKRAT * * NAROČNINA: Za celo leto..................12 lir Za pol leta................... 6 „ Posamezna številka 1 liro. LETO I. ST. 3. MAREC 1922 U P RAVNIŠ TV 0 IN UREDNIŠTVO V GORICI .\ CORSO GIUSEPPE VERDI ST. 32 * * Rokopisi se ne vraiajo. Glas iz Istre. Več godine 1919. bilo je spomeniuto u listu »■Pučki Prijatelj«, ko ji je izlazio tada u Pazinif, da je jedna -od najnužnijih naših kulturnih zadača: izda-■vanje gospodairsko-poljodjelsikog lista oi sloven-skom i hrvatslkom jeziku. Saiv naš narod pripada malo ne posvetna poljo-djelskomu stališu. Da bi mogao f»j narod bez struč-ne pouke opstojati i valjano napredovati, gotovo je isključeno. Opstanialk svalkog, naroda o,vi si o nje-govom gospo da rskiom stanju. Materi jalno bila Kostanje jc žila kuoavica nanadncg organizma. Sirota svuda 4e u kutu, to znade i narodna pošlo vica. U tom obzir« Slovenci i Hrvati ne mogu črniti iz-nimke. Napose moramo bo tivrditi za našu Istru, ko-ja bijaše jurve u prošlosti zanemari v« n a u gospodarskem pogledu. U saidašnjosti jošte je gore za istarskog,Hrvata. Jedinu gospodiarskii Skalu, na ko-joj bijaše naukov ni jezik hrvatski, 'pretvorili su u jtaljanski zavod. Zato narod ne pohadja više uzor-gospadarstvo u Pazinu, jer ne če da se staži tuma-člma pri zavodu, koji je bio ustanovljen njegovem mukam. . Očekiivak) se, da če za žal j e ni »Gospodarski List« iizači u Trstu. Medjuitim stigao nam je kao novogodišnji dar iz Gorice. Dobro došao! U Gorič ko j je slovenski narod kulturno i gospodarski naprednimi od nas. To paiko, može i mora biti pogledom na prošlost, Valja pamtiti, da če bite brzo pedeset godiina, ako nije več prošlo, kad je bila otvorena ondje sjovenska poJjodjelska škola. Po stolječa je več, što je pisao odlični stručnjak Fir. Povše za Slovence lijepe knjige poljodjelsko - go-spodarskog sadržaja. Sve to je pomoglo Slovencima do napretka. Gdje bijasmo jošte tada mi Istrani! Rat je žalibog cvatuče gospodarstvo uništio, 110 duševne vnline su i/paik pstate. Za »G.'L.« hit če zato u Gorica tto plodnije, nego u Trstu. Uz to ima ondje više stručnjaika za gospodarstvo — nego igdje mediju Jugoslovanima Italije. Ti če biti kadri opskrbljiivati lisi sa temeljitim štivom. Prva dva hroja več to potvrdjuju. Srotno bi zamišljeno od uredništva spojita sa poukom o gospodarstvu predmet zaiclrugarstva, koji je jednako važan prvomu. Današnji dan si ne ino-žemo zamisliti razjumrvog gospodama, koji ne bi bio i osvjedočen zadirugar. Prvo i drugo medjusobno se 'popunjuje. Gdlje je rasikljmano jedno1, ne uspijeva niti drugo. Iskustvo nas to uči. Veliko zik) je za naše zadruge oskudica novca, a još veče z.lo je nfelraj u p uku zia zadružni rad. To je i jedan 'od poglavitih uzroika ekonomske nevolije kod seijaka. Zaboravilo se je na lijepu postovicu: »Sloga jači, nesloga tlači«, >.G. L.« imao bi u tom pogledu popravljati putove. Svrlia tog članka pako jest — prebuditi zanimanje za list tak od j er medju Hrvat ima U Istri. »G. L.« treba da hude stališko glasilo zemljoradnika Goričke i Istre. Neka d ona ša i članke u hrvatskom* jeziku! Raztminim istarskirri gospocjaruna preporuča-mo ga najtoplije. Stručnjake pako umoljavamo, da se sjete lista poučnim dopisiima. Sličan list posebice za Hrvate ne bi postigao svrhe. Tako pako če združene sile pnibaviti poljodjeilcima najbolje stručne upute za razumno gospodarstvo. Bilo sve u sretan čas! v I. G. * Op. ur. Z veseljem priobčujemo zgornji članek našega istrskega prijatelja in jemljemo z radostjo v vednost, da se hoče naš „Gospodar8ki list* smatrati za skupno narodno-gospodarsko glasilo Goriške in trpeče Istre*- Priobčeval bomo zato članke in dopise, ki jih bomo dobili iz Istre in se bodo tikali tamošnjih razmer v hrvatskem jeziku. Mislimo da bomo na ta način našo skupnost najbolj jasno dokumentirali. Prosimo samo vse istrske gospodarske in zadružne strokovnjake, da naj čim živahnejše sodelujejo pri našem listu* ker edino potem ga bomo lahko razširili po Istri, Naše vodne Vsa industrijska kultura naše dobe temelji v premogu. Dežele, ki nimajo premoga, se morajo odpovedati industriji ali pa nadomestiti premog z elektriko. Glavni vir elektrike pa tvorijo vodne sile. Vodno bogastvo je postalo za cele dežele Evrope temelj njihovega gospodarskega napredka in blagostanja. Industrijska razmah Italije zadnjih desetletij temelji v elektrifikaciji njenih vodnih sil. Če bi ne bila Italija izrabila svojega vodnega bogastva, bi morali miljoni njenega prebivalstva zapuščati deželo dr. iskati kruha v tujini. Vsa bodočnost italijanskega gospodarstva je navezana na velikopotezno izrabljanje vodnih sil. Filippo Turaiti je to misel v enem svojih govorov izrazil s temi besedami: »Nova Italija more biti le elektrificirana Italija«. Kar velja za Italijo, velja, še v posebni meri za nove pokrajine. Kdor pozna naš gospodarski položaj, ta namreč ve, da smo postavljeni pred izbiro, kJ ji ne moremo ubežati: alii ustvarimo našemu ljudstvu nove pogoje gospodarskega obstanka in industrializiramo torej deželo ali pa obsodimo tretjino delavstva na lizselitev. Samo velikopotezno izrabljanje našega vodnega bogastva, kd bi ustvarilo v deželi mnogoštevilna obrtna in industrijska podjetja, bi nas moglq rešiti. Južni Tirolci so že zdavnaj spoznali odločilen pomen vodnih sil. Proučili so moč svojih voda in Izračunali, da bodo iz svojih’ rek in potokov dvignili 500 tisoč konjskih sil. To je ogromna množina električne energije. V tem pogledu se sme Južno Tirolsko prištevati med najbolj bogate kraje Italije. Morda je celo prva dežela v državi. Goriška se sicer po svojem vodnem bogastvu ne da primerjati z Južno Tirolsko, toda zavzema vendar zelo odlično mesito v državi. Največji vir električne energije je seveda Soča s svojimi pritoki. Od lizvira do Kobarida se da dvigniti iz Soče, 26.190 konjskih sil, od Kobarida do izliva Idrijce 7.045 konjskih' sil. 'če prištejemo k'temu še dotoke, kakor.Koritnico, Predelico* Zadnjico, Tolminko, Zalaščico, Bačo in ostale potoke?. Ikii se izlivajo v Sočo, smemo v celoti računati na 50 'tisoč konjskih šil. Pri tem ne smemo pozabiti, da je Idrijca še ne raziskana in torej ni prlštetta v zgornji račun. Izvedenca smatrajo, da se da iz Idrije dvigniti velika množina električnih sil. če bi se yse vodne sile severnega dela dežele smotreno izkoristile, bi razpolagali približno s 75.000 konjskih1 sil. Velikopotezna izraba celokupnega vodovja Goriške bi pa dala deželi 100.000 konjskih sil. Naša dežela razpolaga tprej s petino vodnega bogastva Južne Tirolske, Vendar imajo naše vode sile. - ■ v prednost, da se iz večine ne stekajo iz ledenikov, temveč iz izdatnega in stalno padajočega deževja. V naši deželi dežuje povprečno 125 dni na leto. Razen v mesecu januarju in avgustu, pada pri nas dež tekom celega leta v enakomernih presledkih, kar je za elektrifikacijo voda neizmerne važnosti. Toda tudi množina vodnih sil Goriške je za naše potrebe več kot zadostna. Če bi celoma izrabljali naše vodovje, bi ne vedeli kam z električno energijo. Razmahnili bi lahko domačo obrit in industrijo in oddajali električno silo še Trstu in Istri. Največji odjemalec električne energije kažejo postati v bodočnosti železnice. Kajti elektrika je bolj po ceni in se je zlasti pri strmih progah zelo obnesla. Elektrifikacija železnic je Italiji naravnost življenjska potreba. Italija mora uvažati drag premog Jz tujine, da vzdržuje svoj železniški promet. Ves njen prometni zistem je odvisen od inozemskih kapitalistov. Če bi Italijyda« v najbližji bodočnosti. Za sedaj imajo Čehi le en panobrod. Omeniti je treba tudi, da je podonavska luka Bratislava velikega pomena za T Čehoslovaško, ker jo veže ta lukia direktno z Jugoslavijo, Rumunijo in Bulgairijo. — Problem dr-iavinih mej je za mlado republiko najtežavnejši: nemški element objema Češko, na njenih državnih mejah prebivajo skoro le Nemci, Slovaška je stra-'tegično izpostavljena, vse to tvori problem, ki ga bo moral vztrajni Čeh reševati v prihodnjih desetletjih. Notranji položaj je dober in se .utrjuje od dne do dne; jedro države tvori češki narod, čigar v zgledni patriotizem, požrtvovalnost, marljivost, vztrajnost in praktični duh bo premagal vse tež-koče. Najboljši doikaz življensike sile te države Jo njena valuta, ki je že prebolela najhujša krize, ki ni več izpostavljena vsem špekulativnim udarcem in ki se blaža stabiliziranju. Nemška Avstrija je država »sans raision d’etre« brez pravice do obstoja. Avstro-Ogrsko je vojna razbila, jedro nemškega življa ‘je bilo treba nekom »'Stlačit«. Dalekovišdni Aaglež bi ne imel nobenega ugovora proti logični združitvi Nemške Avstrije z Nemčijo, ali na ta način bi se Nemčija povečala za velik teritorij s 7 miljoni prebivalcev, kair ni bito seveda prav Franciji, ki je zahtevala in dosegla, da ■obstoja samostojna država Nemška Avstrija. Ta irevna država preživlja od svojih 7 imijj. državljanov komaj 3, Vse njene dežele morajo uvažati živila razu n Gornje Avstrije, a njena glava Dunaj je o-gromna vodena glava na item šibkem telesu. Dunaj se da primerjati z aristokratom, ki je zapravil vse svoje ogromno premoženje in mu je .ostala de \elika palača z vsem služabništvom. Zadolžena, siromašna in ponižana Nemška AvStrija"'je'dzročena na milost in nemilost vsem špekulativnim manijam vseh jaivnih in tajnih borz. Jedino »rešilno« sredstvo za to državo je bilo dosedaj blazno tiskanj*; miljard bankovcev. Ljudstvo je sicer marljivo irt vztrajno, ali kaj pomaga to, če se ne more preživljati in če je industrija odvisna izključno le od inozemstva', 'od tuje milosti in nemilosti. Ako ne pride izdatna pomoč od zunaj in ako ne rešijo u-godne trgovske, pogodbe industrijo iz zagate, je ta država prepuščena obupu in poginu. Po vseh nesrečah je ponosna Poljska zopet vstala. Ali človek bi se kar za glavo prijel1, ko vidi, da je valuta te države^ poljska marka nižja od kurza — nemškoavstrijske krone. Nešteti so vzroki obupnega stanja poljske valute. Predvsem je ta dižava v vojni strahovito trpela, nadalje bo treba še 'desetletja, predno se ustanovijo kolikor toliko dobre prometne razmere. Država ima sicer dohod k morju, ali za sedaj le na papirju. Izvoz je malen-.kosten, inozemstvo zahteva na drugi strani :za uvoz vse mogoče garancije in izseisava s tem inozemski kapital kri poljskemu narodu. Meje na vzhodu niso še- določene in država je izpostavljena sfingi Rusiji. Militarizem se je razpasel na Poljskem, nad poljedelci šviga še vedno svoj bič šlahčič, a največja kuga in nesreča Poljske je poljski čifut. Ta golazen ima vso trgovino in bogato industrijo v rokah, vsaka vas in vsako mesto dolguje čifutu desetino za obleko in živež, za žganje in orodje.' — Poljskemu orlu pulijo peresa na vseh koncih in krajih, kdaj pride ca^, ko se bo dvignil v ivišaive? Narodnogospodarski 'p o loža j Jugoslavije1 in valutna kriza te države sta tako zanimiva problema, da jih bom skušal rešiti prihodnjič v posebnem članku. Podružnice Kmetijske družbe. Pred in med vojno je bilo v slovenskih pokrajinah, ki so pripadle kraljevini Italiji mmoigo podružnic Kranjske Kmetijske družbe s sedežem v Ljubljani. Vsled spremenjenih političnih irazmer so ostale te kmetske organizacije, ki so storile zelo mnogo za povzdigo kmetijstva, brez notranje vezi in vodstva, ker so bile odtrgane od svoje matice, ki je ostala v Ljubljani. Danes so razmere take, da nujno zahtevajo trdno in močno organizacijo celotnega delovnega ljudstva, posebno pa kmetskega stoja. Brez močnt gospodarsko in stanovske onganizacije, 'ki bo skrbela tudi za stroikovno izobrazbo kmetskega stanu, bo njegov obstoj v teh kirajih negotov in slučaji, da kmetovalci- prodajajo svoja posestva in se izseluje-jo, se bodo množili od dne do dne. K zgradbi močne organizacije morejo mnogo pripomoči bivše podružnice Kmetijske družbe, tki so bile neke majhne blagovne zadruge posebne vrste. Neobhodnio jel, da se že obstoječe poživijo, kar bo mogoče v obliki pravih mlajhnih blagovnih zadrug ali kmetijskih društ^T. Delovanje teh zadrug ali društev bi bilo isto kot je bilo prej, to je, oskrbovale članov z različnimi ‘kmetijskimi (potrebščinami, kii se jih ne tdobi pri podeželskh trgovcih. Ti predmeti bi bili predvsem: žveplo, modra galica, umetna gnojila, semena, rtiočna krmila in druge slične potrebščine. v *' Podružnice Kmetijske družbe so bile centralizirane v Ljubljani in so vsled tega že precej navajene na centralistično upravo. Talka uprava ima svoje dobre in slabe strani, a izgleda, da je ni boljše za majhne gospodarske organizacije, ki morajo iskati opore v trdni zvezi, (ker drugače jih Ikonikairenčni boj gotovo uniči; poleg tega obstoji tudi nevarnost, da zavlada pri vodstvu brezbrižnost, ki tudi večkrat povzroči propad mnogo obetajočih organizacij. Za centralizacijo 'je potrebna centrala. Ustanavljanje centralnih organizacij je vedno združeno z velikimi težkočami, posebno pa še v taki# nevre-jenh razmerah kot so današnje. Vsled tega je najbolje, da se naslonijo vse podružnice Kmetijslke družbe na že obstoječo organizacijo, ki se peča z dobavljanjem predmetov, ki spadajo v delokrog Kmetijskih podružnic. Taka organizacija je danes v ceii Julijski .Benečiji samo ena, in sicer Kmetijska zadruga v Trstu, ki ima že precej podružnic in tudi ves aparat, 'ki je potreben za razsežno zadružno organizacijo, 'katero zalaga stalno s potrebnim blagom in Iki skrbi za strokovno izobrazbo svojih članov. Kazalo bi, da se zglasijo vse bivše podružnice Kmetijslke družbe pri Kmetijski zadrugi v Trstu ali pa pri piscu teh vrst na isti naslov. ing. Josip Rustja. „Knjigovodski tečaj.“ Na moje vabilo v 2. številki »Gospodarskega lista« se je odzvalo nepričakovano veliko število interesentov za knjigovodski tečaj. Ker je število neomejeno, vabim vse one, ki se znabiti želijo še vde-ležiti tega tečaja, naj prijavijo svoj pristop na »Goriško zvezo« ali na upravo »Gospodarskega lista«. Sedaj pa k predmetu. O važnosti knjigovodstva napišem le par stavkov. Če je že za poedinega lastnika podjetja predpogoj razvoja dobro urejeno knjigovodstvo, kaj naj potem rečem o denardem zavodu, ki ima toliko lastnikov, kolikor šteje članoV. Pri denarnem zavodu, ki mora polagati račune po eni strani svojim lastnim članom, po drugi strani pa davčnim, političnim in revizijskim oblastem,, mora biti knjigovodstvo brezhibno. Kakor se je pa treba vsake, tudi najpriprostej-še obrti še-le priučiti, tako se je treba priučiti tudi knjigovodstva. Naj nihče ne misli, da zadostujejo za knjigovodstvo že same 'tiskovine in da je lahko knjigovodja vsak, ki je dovršil par razredov srednjih ali drugih šol. Jaz rečem, da tak lahko postane knjigovodja, toda še-le tedaj, ko se je seznanil z vsemi potrebnimi pojmi knjigovodstva. Po določenih načelih urejeno zapisovanje poslovnih dogodkov imenujemo knjigovodstvo. Kako naj si to zapisovanje uredimo, kako naj si je razvrstimo, da nam bo ob zaključku leta — ali tudi kadar-koli med letom — pokazalo, ali smo gospodarsko napredovali ali nazadovali, to dokazati, dragi slušatelj knjigovodskega tečaja, je moj namen, je moja dolžnost, katero moram in hočem kar najvest-neje izpolniti. * * Predpostavljaj si, dragi učenec, da se je po prizadevanju za gospodarstvo in štedenje vnetih rodoljubov ustanovila »Hranilnica in posojilnica v Tržiču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo«. Pred par dnevi so prejeli člani prvega načelstva sklep, glasom katerega je bil vpisan zavod in njegova pravila v zadružni register. S pbslovanjem prične 1. januarja t. 1. Ti, dragi učenec, si bil nameščen pri tem zavodu kot knjigovodja. S 1. januarjem t. 1. 'si nastopil svojo službo. Nabaviti moraš predvsem potrebne poslovne knjige. Ker je zavod že priglasil svoj pristop h »Goriški zvezi«,! mu bo le-ta priskrbela vse potrebne tiskovine iin poslovne knjige. Za knjigovodstvo se bodo vporabljaie te-le knjige: 1. Imenik članov. 2. Blagajniški dnevnik z razdklnikom za prejemke. 3. Blagajniški dnevnik z razdelnikom za izdatke. 4. Knjiga za deleže. 5. Knjiga za hranilne vloge. * 6. Knjiga za posojila. 7. Knjiga za tekoče račune. 8. Kazalo h knjigi deležev* / 9. Kazalo h knjigi hranilnih vlog. 10. Kazalo h knjigi posojil; 11. Kazalo porokov. Prihodnja številka »Gospodarskega lista« prinese opis in vzorce knjig. A. Bajec. y _ Sirite Gospodarski List Kmetijski vestnik. NAŠA VPREŽNA ŽIVINA- Razun konj rabimo na (kmetijah za vprego tudi govejo živino. Ali je boilj primerno rabiti za vprego konje ali vole, oziroma krave, ije odvisno od posestva in njegovega obsega, “od cestnih razmer do-tične pokrajine, od cene vprežne živine in krme. Konji delajo bolj hitro in so vztrajnejši od volov in krav. So tudi boljši od volov za dela, ki naj se izvršijo hitro, kaikor za isetev s stroji, za brananje na težkih zemljah in za dovažanje poljskih pridelkov. Ravnotako so konji boljši, (kjer se mora opravljati vožnje za druge, kfreir so oddaljena zemljišča in slabe poti. Kdor ima slkozi c e) to leto zadosti dela za svoje konje in si zasluži z njimi še lahko kaj po strani, naj le rabi konje Nasprotno je pa za manjšega in srednjega posestnika, ki naj obdeluje le lastno posestvo, bolje, ako-rabi za vprego govejo živino. Voli so ceneji kot konji, stroški za opravo in kinmo so manjši in goveji gnoj. je tudi boljši od konjskega. Voli so manj podvrženi boleznim kaikor konji; tudi se reši pni težkih poškodbah,- kakor zlomljen ju noge itd., z zakolom v sili pri volu več nego pri konju. Kar smo rekli tu o volih, velja tudi o kravah. Na srednje - velikih in velikih posestvih' se dajo pri pravi razdelitvi dela dobro rabiti konji in voli. ,Velike važnosti je tu posebno izbira živali, njih prava raba in oskrbovanje. Konje moremo rabiti od tretjega leta naprej za lahka kmetijska dela', pri čemur jih pa maramo primerno idobno krmiti; za težka dela jih smemo rabiti šele s patiim letom. Vole moremo vpreči z dvema letoma; najbolj sposobni za vprego so pa od 4. do 8. deta. Tiudi bike moremo rabiti za lahka diefta. Dokazano je, da ostanejo biki, •ki jih vpregamo za lahkaxdela, dlje časa sposobni za plemenitev. Na malih posestvih se priporoča vpregati krave. Pri malo napornem delu, dobrem krmljenju in oskrbovanju, se mlečnost malo zmanjša, navadno le za 15 odstotkov. Ako mogoče, naj dellajo krave le po pol dneva. Brejih ikrav ne smemo vpregati v zadnjem času nosečnosti v .voz in tudi pri oranju moramo ravnati z ^ljimi previdno. Živino moramo privaditi na vprego z ljubeznijo, potrpežljivostjo dn- vztrajnostjo. Živina, ki se z njo surovo iravna, se privadi na Taizlične razvade. Ogibati se moramo vsakega preobkladanja mladih, pa , tudi starejših, že popolnoma razvitih živali. V nasprotnem slučaju trpi živina škodo in postane uporna in hudomušna. Enako Škoduje tudi brezpotrebno pretepanje in vznemirjanje živine. Krmiti in oskrbovati moramo živino skrbni) in delu primerno. Živini moramo privoščiti potreben počitek, ne le po noči marveč tudi po glavnem krmljenju. Posebno goveji živini moramo pustiti čas za prebavljanje. Ne vpregajmo prežvekovalcev ob hudi vročini in ob hudem mrazu. Skrbimo za dobro in pravočasno podkovanje konj in volov. Pri napornem delu po-kladajmo živini krmo1, ki ima v sebi mnogo beljakovin. Vole in krave vpregamo v jarem ali v komat. V dvojnem jarmu se živina preveč muči. Dobro primerjesn komat je odtočno najboljši in najpriprav-nejši način vprege. S premakljivim komatom, ki se v novejšem čaisu rabi za vole in ki sloni le na plečah, se najboljše izkoristijo moči vprežne živine. V polovičnih jarmih se giba živina bolj prosto, se malo muči dn more opraviti več dela kakor v dvojnem jarmu M. K. UPORABLJAJTE ČILSKI SOLITER'. Vsied hude suše v jeseni in zgodnji zimi so vsa zimska žita znatno zaostala v razvoju. Njihova Larva j& tudi slaba; vsa so nekam belušasta, namesto da bi bila temnozelena kot marajo biti žita; ki so zdrava in se normalno razvijajo. Ako žito v svoji mladosti hira, ne more dati povaljne žetve. VsPd tega morajo vsi oni, ki hočejo imeti kolikor toliko dobro žetev, tem zaostalim žitom pomagati. To je mogoče z naivrhnim gnbjenjem s čilskim solitrom. Navrhno gnojenje je ono, pri katerem se gnojdo ne da pri setvi, temveč tedaj, ko je rastlina že izšla. Kaj je čilski soliter? Čilski soliter je bela sol, podobna kuhinjski soli. Dobavlja se iz južnoameriške države) Čile ih se vsled tega imenuje čilski. Soliter se pa imenuje ta sol vsled tega, ker je sol soliter ne kisline. Soliterna kislina je tekočina: zmes vode s dušikom, ki je vsem rastlinam neobhodno potreben, kajti brez njega bi ne bito sploh nobene žive stvari. Ker se mora čilski soliter uvažati v Italijo iz države, ki diha boljšo valuto kot Italija, je seveda precej drag in se mora z njim pravilno ravnati, da se ima od njega kolikor mogoče največjo korist. Hraniti se ga ne sme na vlažnem prostorU, ker zelo rad vsrkava vlago an vsled tega kameni. Na vlažnem prostoru se ga tudi mnogo raztopi in na ta način mnogo zgubi. Trosimo ga, kot že omenjeno . ♦ kot nawhno gnojilo, to pa vsled tega, ker je zelo lahko 'raztopljiv ter pride rastlinam takoj v korist. Afco pustimo polje, ikaimor smo potrosili čilski soliter dolgo časa neposejano, tedaj se ta hitro raztopi in deževnioa iga 'iziptire v ^ižje zemeljske pJasti, tako da rastlinami ne pride več v prid. " čilskega solitra se uporablja splošno malo in sicer na 100 štirjaških metrov največ 2 kg. Ta količina je za naše »razmere pneivisoka in svetujem največ V/2 kg. Dobro gnojilo je čilski soliter predvsem za one irastline, katerih glavni prihod tvorijo njih nadzemeljski ddi, predvsem listi (salata, špinača, radič, žita, ze^e). Ne potrebujejo pa tega gnojila stročnice (ideteiija, grah. fižol in druga). Zaostalim žitom bomo pomagali na ta način, da potrosimo po že rastočemu žitu 1—1 */a kg čilskega solitra na 100 štirjaških metroiv. Te količine ne potrosimo na enkrat, tam več v dveh polovicah. Prvo polovico potrosimo taltaoj v zgodnji spomladi, ko se zbude rastline "iz zimskega spanja, drugo polovico pa tedaj, ko se poka že j« na žitu prvi klasi. Kmalu po trošenju bomo opazili, da rastline menjajo barvo, ter postanejo temno - zelene, kar je ravno znak, da so zdrave in v normalnem razvoju. Pred uporabo čilskega solitra moraimo istega zdrobiti. Najbolje je, da položjmo desko, na njo. razprostrem® čilski soliter in udarjamo po njem s polenom ali pa kakšnim lesenim batom. Ko je do-voljno razdrobljen (kakor drobna kuhinjska sol) ga raztrosimo. Rustja. .... SUPERFOSFAT. \« 4 Superfosfat je pri našem ljudstvu v Julijski Krajini še zelo mak) znano umetno gnojilo, prihaja pa dan za dnem do večje veljave. Naši 'ljudje poznajo Tomaževo/žlindro, ikatero so pred vojno mnogo uporabljali, mogfli bi skoro reči, kat ono so pred vojno slkonc? izključno uporabljali. Tomaževa žlindria je za našo Ikraje bolj pripravno umetno gnojno, kakor superfosfat, .kar vsebuje poleg fosforne kisline prečej apnenca, katerega rastline istotako potrebujejo za graditev svojega ‘telesa. Naši Ikraji so zelo bogati na apnencu, ker so skoro vsi naši hribi iz aiMienoa, vendair ipa je naša zemlja na rastlinam dostopnem apnencu zelo uboga, ker je deževnica lahko razibopljivi apnenec izprala v spodnje zemeljske plasti in je ostal v vrhnih plasteh le težko raztop-tljivi. Fosforna kislina je ena izmed štirih najvažnejših snovi’, ki so potrebne rastlinam/ako hočejo dobijo uspevati. Te štiri važne snovi so: kali, dušik, fos- forna kislina in apnenec. Manj važne, pa vendar neobhodno potrebne snovi so še nekatere druge, ki si pa nahajajo v zemlji stkoiro vedno v zadostni množini in ni potrebno z.njimi gnojiti. Kot omenjeno vsebuje Tomaževa žlindra poleg fosforne kisli ne..tudi nekaj apnenca, superfosfat pa vsebuje le fosforno kisilino. Kot fosforno gnojilo je superfosfat več vreden kot Tomaževa žlindra, ker je fosforna 'kisJina v siuperfosfatu lahko raKitopljiva, dočim se ona v Tomaževi žlindri težko raztopi; odtod izvira mnenje našega ljudstva, da deluje Tomaževa žlindra slkozi sedem let. Lahko inaiz-topljivva fosforna kislina je posebno važna za taka leta, kot je letošnje, ko nedostaje domačega gnoja- in je zemljo vendar treba gnojiti. V Italiji pa moramo računali tudi z dejstvom, da Tomaževa žlindre ni, dočim je superfosfata na izbero. Tomaževa žlindra se mora uvažati iz Nemčije ali Francije, kjer je pa tudi nimajo dovolj in je precej draga, za naše razmera predraga, posebno, ko imamo na razpolago do-voljno superfosfata, ki ni ravno predrag, ako računamo, da jennnego cenejši od sena, dočim .je bil ' pred vojrvo precej dražji kot seno. Kako uporabljamo superfosfat? Superfosfat je Umnosiv prah, ki razjeda vireče', vsled česar ga je npjbolje uporabiti takoj po'dobavi. Trositi ga moremo v jeseni iti spomladi. Ako ga damo na n.jive, te-daij ga trosimo in pobranimo, bolje podorjemo nekaj dni prej, predno sejemo. Za 'vsa umetna gnojila ve-ija, da jih /trosimo v tihem -vremenu, iko ni vetra, da jih veter ne raznaša, in ne škodujejo tako očem in dihalom. Isto >velja za superfosfat. Ker je superfosfat lahko raztopljiv in izda največ prvo leto, ga ne bomo trosili mnogo. Za skoro vse rastline velja načeto, da se jim ga da na površino od -100 štirjaških metroiv 2—2V* kg. Cena super fosfatu 'je okoli 39 do 43 lir za 100 kg franko postaja Julijske Krajine. Superfosfat vsebuje navadno od 15—18% fosforne kisline, kar pomeni', da se nahaja v vireči od 100 kg superfosfata 15—18 kg čiste fosforne kisline. Rustja. 0 OREHU- Orehov je vedno mani. Vzrok tega izumiranja v prvi vrsti je njihov izvrstni, od mizarjev, kolarjev iti puškarjev tako zaželjeni les. Zlasti zadnji so v svetovni vojni rabili velikanske množine tega lesu za izdelovanje puškinih kopit, zato je tisočim in tiso-| čim oreliom - orjakom zapela sekira smrtno pesem. Zato je naše pokolenje dolžno, da skrbi za zopetno pomnožitev tega prvovrstnega drevesa. Prvotni orehov dom je Azija in sicer Perzija ter Himalajsko pogorje, ki jei poznano radi svojih | ^»ajvišjih gor na svetu. Odtod se je razširil po zmer- ? nem pasu svetovne oble, talko v Evropi, kakor zadnje čase tudi v Ameriki in tu največ nazapad-nji kalifornijski obali, kjer so je pridružil tam domačemu, njemu sorodnemu drevesu, imenovanemu pe-•kanski oreh (Hiceria pecan). Oreh ima kaj čuden cvet in ikeir je njegov u-sbroj le malokomu poznan, ga hočem na kratko o-pisati. Oireh ima, podobno leski,' dvoje vrste cvetov — ene ženske in druge možlke. Zadnji so dohro-vidni in tvorijo zidiruženi v velikem številu grozdek, ki ga imenujemo, mačico. Če to mačico dobro stresemo, se pokadi iz nje prah. Ta prah je potreben za oplojenje ženskih cvetov, ki stoje zbrani navadno v številu od 1—5 v pazduhah komaj poganjajočega perja. Ti ženstki ovetotvi m komaj vidni in so veliki Ikot grašje zrno, iz katerega moli maii vejčasti pestič. Brazda tega pestiča je nekoliko lepilna in cvetni prah se*kaj rad nanjo prilepi. Odtod požene prah tanko nit v plodnico in cvet je oplojen, brez te oploditve oreh ne rodii. Zato je razumljivo, da v letih, kadar še pred oploditvijo ožge slana mačice, ali pa dolgotrajno deževje za časa cvetenja ne dopušča razprašenja cvetnega prahu, ostane oreh jalov. Iz tega siledi ta-le praktični nauk: Ne sadi oreha na slani podvrženih legah; torej ne v nižavi iin v zaprtih kotlinah, ampak rajše v bolj položnih ;rebrih, kjer navadno ni poznih slan. Oreh ljubi tdžko 'ilovnato zemljo, četudi je ka-meniita. Čembolj je zemlja težka in kameni,ta, tem boljši je potem les. Oreh pomnožujemo s semenom in sicer v drevesnici, ali pa na stalno mesto. Kadar vse jemo oreh na stalno imesto, postopamo taiko-le: Prvo izkopljemo kakih 30 cm globoko jamo. Nato vsadimo s špičastim koncem navzdol tri o-irehe v njo .in jih 'pokrijemo z dobro črno zemljo in sicer nie vrhoma, pač pa v podobi sklede, da se lahlko nabira deževnica. V £0 sikledo denarno nekoliko listja. To sedetv vršimo talkoj po dozoritvi orehov, ker je bolje, da jih sejemo sveže in ne suhe. Ako so vsi trije orehi iizMili, odstranimo v drugem letu dva in sicer previdno, da ne poškodujemo onega, katerega hočemo pusititi. Ta setev na stalno mesto je bolj priporočljiva ikot setov v drevesnico. Kako pa postopamo pri saditvi mladih orehov iz drevesnice ali pa pri presaditvi samosevcev? Te sadimo kakor draga sadna drevesca, samo paziti moramd, 'da nam ostanejo korenike nepoškodovane in če smo katero pri izikopariju potfcrgaili, ne smemo pozabiti nastalo rano z nožem zgladiti. Tuda moramo gledati na to, da čim manj obrežemo krošnjo, ker oreh težko prenaša rfežnjo, zlasti ne od jeseni do spomladi. Zato tudi obrezujemo orehe poieti « in sicer najbolj® v mesecu juniju. Tedaj se prizadete rane najlažje zacelijo. Pri pomlajenju ostarelih orehov moramo vse od žage nastale rane zgladiti z nožem. Kakšne koristi nam daje oreh? Oreh začne ,rodituv desetem letu svoje starosti in doseže v tridesetem letu svpj 'povprečni letni pridelek od 50 kg. orehov. Glede lesu, računamo povprečno, da do 60 letno drevo 0.6 fm lesa za mizarsko obrt in 2 fin lesu za gorivo. Orehov imamo glavno dvoje vrst in sicer s tenko in z debelo lupino. Orehi s tenlko lupino so debelejši, oni z debelo in trdo so pa drobnejši, toda innOgo bolj cikusni, Ikot prvi. Oreh dozori takrat, ko .sam izpade iz zelene luščine. Takrait naj so tudi začne s pobiranjem. Kjer je le mogoče, naj se klatenje opusti in naj se le dnevno cidpadle orehe pobira. Na ita način se očuiva drevo in se dobi tudi boljši pridelek, ker so talki orehi bcjlj zreli. Žalibog je ta način pobiranja radi tatvine le malokje mogoč. Zlasti je oreh irnikaiv za mladino in’ tudi veverica in polh ga kaj rada obiskujeta. 1 Konečno hočemo še omeniti, da ije -najboljše j sušiti orehe na solncu in ne na peči, kor orehi sušeni napeči, dobijo žark (žaltov) okus. Orehe hranimo najbolje v podstrešju, Na Vipavskem pletejo za orehe 'posebne vrste okroglih košev, imenovanih štuloe. Ti »štulci« so zelo pripravni iin praktični, ker dopuščajo .zrak do orehov. Tem »štulaejn« zapletejo, ko jih napolnijo, šetono malo odprtino, da otroci ne .morejo .do orehov. Sele za Miklavža, ali za Božične in Velikonočne praznike jih odprejo na veselje malih in odraslih, ker vse. se veseli lepo dišečih orehovih potic. Just Ušaj dež. uraidnik. • k —o— Svilopreja. Murvini nasadi in z njimi združeno gojenje sviloprejk je v Italiji na splošno zelo nazadovalo, posebno v Lombardiji. Še najbolje se drži Benečija. Svilopčejstvo je bilo pred leti tudi v naši deželi zelo razvito. Starejši kmetovalci se še spominjajo na idvojne drevorede murv ob vseh cestah, na »kavalirje« in »krave«, na »galeio« in goriški ter korminski trg, na lese in »pecone«, na tvrdke Ma-rizza, Bornbig, Orzan. Prišla je potem japonska in holandska konkurenca in sviloprejstvo je v naši deželi začelo propadati. Sosvet za trtorejo in vinarstvo v poljedelskem mindsterstvu v Rimu. Na pobudo ministra Mauri-ja, ki se je že mudil v Gorici in Idriji, se ima ustanoviti posebna posvetovalna komisija, ki se bo pečela z vsemi panogami vinarstva v italijanski kraljevini. 42 »GOSPODARSKI LIST« Zadružni glasnik. Važno! Še vedno se dogaja, da prihajajo k naši blagajni voditelji zadrug po denar, ne da bi se izkazali s pravilnimi nakaznicami. Zato opozarjamo vse brez izjeme, da ima Zvezin blagajničar strikten in strog ukaz, da ne sme izplačati denarja nikomur, ako ne prinese pravilno podpečatene in po dveh članih načelstva podpisane nakaznice! Držimo se zadružnih pravil, da se izognemo nepotrebnih sitnosti in potov! Načelstvo Zadružne zveze v Gorici. Članom, podružnicam, zadrugam. Semena: Na razpolago je večja količina semen krmilne »pese Mamut a 4.50 in Eckendorl a 5.— L. Dobijo se tudi vsa druga semena po najnižjih cenah. Sad .n a drevesca izbornih jabolk, hrušk, marelic itd. po oeni 6 do 9 L po komadu franko nase1 skladišče. Pri naročilih sporočiti ali se hoče zgodnje, jesenske ali zimsike. Semenskega /k r o m p i r j a je še nekoliko na razpolago. Seno a 59 In detelja ,a 62 franko vsak kolodvor Mijske Benečije pri naročilih nad 60 q. Krma je zajamčeno dobra. Umetna gnojila #so vedno vsa na razpolago. Na modro galico in žveplo se .sprejemajo naročila. Sezamove tropine in drniga krmila na debelo in drobno. Kmetijska zadruga v Trstu. VINARSKE ZADRUGE Vsled pomanjkanja dohodkov in zaslužkov, posebno v Trstu in drugih večjih krajih Julijske Benečije, se izitoči danes po gostilnah 'mnogo manj vina, kot lansko leto ali pa pred vojno. Nove politične razmere so prinesle s seboj tudi pojav, da prihaja na naš trg vino iz takih pokrajin, katerih viinski pridelek ni prej igral na našem itrgu nobene vloge. Splošno pomanjkanje denarja, ki vlada med našim ljudstvom, pa tudi drugod, sili naše vinorejce, da ponujajo svoja vina. Izvoz vina >v tuje države je zabranjen ali otež-kočen vsled nizike valute in visokih uvoznih carin nekaterih držav, ki bi prišle predvsem v poštev. — To so glavni vzroki vinske krize. Današnje mrtvo stanje vinske kupčije bo po vsej priliki trajalo še precej časa, mogoče še nekoliko let in sicer do »tedaj, dokler ne bo ves svet enotna gospodarska enota in dokler se ne bo blago izmenjavalo po celem svetu, kakor se je pred vojno. Je še mnogo držav, ki nimajo fiovolj vina za svoj konsum. Te države bi bile predvsem: Čehoslovaška, Poljska, Rusija, pa' tudi Nemčija, ki je izgubila z ver-ztjsko pogodbo najvinorodnejše pokrajine. V te države se bo vino gotovo izvažalo v večjih količinah, toda prej bo morala Evropa preboleti gospodarsko krizo, v kateri se danes nahaja. Ako se bo moglo izvažati vino iz Italije, je vprašanje, kdo bo izvažal? Izvažale bodo predvsem tvrdke, ki imajo velike kleti, in ki morejo rezati različna vina -in ustvarjati tako enotne tipe. Takih velikih tvrdk je v Italiji mnogo in vsled itega se morajo naši vinorejci pripravljati že danes,* da bodo mogli tudi oni stopiti v krog onih, ki bodo izvažali. V tem oziru morajo vstvariti iste predpogoje: velike Meti. To se da pri današnjih razmerah edino potom vinarskih zadrug. Vinarske zadruge so potrebne; o tem je že vsakdo prepričan. Koliko dobrega vina leži v kleteh naših vinorejcev in koliko ničVirednih mešanic se pije iin popije po naših gostilnah. To se bo moralo temeljito spremeniti v korist pivcev in vinorejcev. \inarske zadruge pa niso potrebne iz zgolj trgovskega oziroma zadružnega stališča, itemveč tudi iz strokovnega. Naši kmetovalci so 'sicer dobri vinorejci, a zelo slabi kletarji. Tega navadno niso sami krivi, temveč gospodarske razmere, v katerih se nahajajo. Navaden kmet si težko" nabavi potrebne predmete, ki jih zahteva umno kletarstvo, zato je naš vi-norejec prisiljen tako kletariti kot je kletaril njegov oče, ded in praded. Vinorejcem je večkrat vino v kleti v veliko skrb: da se pokvari, skisa, prepušča sod itd. Vseh teh skrbi je vinorejec rešen, ko nima več vina pod streho. Iz vidika ne smemo izpustiti tu-gospodarskega in moralnega dejstva, da spije kmet, ko ima prazno klet, m^nj vina, kot tedaj, ko ima v kleti ves svoj pridelek. Ustanavljanje vinarskih zadrug je danes zvezano z različnimi težkočami: pomanjkanje požrtvovalnosti, nezaupanje, pičlost denarnih sredstev, drag in težaven kredit, pomanjkanje dobrih kletarjev in veščih poslovodij. Požrtvovalnosti je d&nes malo. To se opaža pri vsakem koraku. Vsak hoče imeti svoje delo takoj poplačano in vsakdo gleda na svoj dobiček. To in splošno nezaupanje je plod vojne. Danes ne smemo misliti samo na to, kako bomo sezidali razdrte hiše ?n popravili razorana jiolja, temveč tudi kako bomo zacelili duševne in srčne rane. V tem ©žiru manjka predvsem socialne vzgoje, a ne samo posamezni- * kom, temveč narodu kot celoti. rl'oda to je vprašanje, s katerim naj se bavijo v to poklicani krogi. Materijelna požrtvovalnost je danes težavna, ker primanjkuje denarnih sredstev, zato je vele-važno za vinarske zadruge vprašanje kredita. Vinarske zadrjtge rabijo mnogo več inventarja kot druge zadružne organizacije. Za redno poslovanje so potrebni sodi in drugi kletarski inventar. Vinarske zadruge brez velike zadružne kleti si je tudi težko misliti, posebno take, ki bi v redu poslovala. V poštev pride tudi vprašanje kapitala za sprejemanje vina od članov, kajti vinorejcu se mora nekaj dati na račun oddanega vina. Za vse to je potreba kapital. Kje ga dobiti? V tem oziru bi morala iti na roko na vsak način država ali pa oni zavodi, ki imajo to nalogo in ki so od države v ta namen podpirani. En tak zavod je tudi Istituto Nazionale di Credito per la Cooperazione, ki ima svoje podružnice po več mestih in tudi v Julijski Benečiji (Trst). Ta zavod sicer že daje kredit nekaterim našim zadrugam, a moral bi podpirati tudi naše vinarske zadruge. Važno vprašanje je vprašanje poslovodij in kletarjev. Teh je v naših krajih malo. Poslovodja * vsake zadruge mora biti priden, požrtvovalen, vljuden. Kletar mora biti v kletarstvu doma. Takih ljudi si moramo vzgojiti in oni, ki imajo nalogo skrbeti za to, naj tega ne pozabijo. Za kletarje morejo biti ljudje, ki so precej izobraženi in poznajo vsaj osnovne pojme kemije, posebno kemije živih snovi. Glede vinarskih zadrug moramo imeti sledeči program: ustanoviti povsod po deželi za eno ali več vasi skupaj po efio vinarsko zadrugo. Te zadruge se morajo potem združiti v Zvezo vinarskih zadrug, ki naj ima svoje glavno skladišče (klet) nekje na križišču železnic. Vsi, ,ki v resnici čutijo ljubezen do našega naroda, posebno vinorejskega, naj propagirajo ta program in naredijo tudi vse potrebne korake, da se bo uresničil. Ing. Rustja. -i-0— Stavbno zadružništvo. Zadruge tvoreče »Kon-sorcij stavbnih zadrug v Gorici« so sklenile v svrho uspešnejšega delovanja in dosego boljše financijacije pri obnovitvenih delih vstopiti v furlansko zvezo delovnih in proizvajalnih zadrug v Gorici »Unione Goriziana Cooperative »Lavoro - Produzione« in Gorizia«, ki bo imela dva oddelka, slovenski in furlanski. Predsednik bo ing. Culot, podpredsednik arh. Radovič. »Unione« je temu primerno spremenila pravila in poskrbljeno je, da ne bo ena narodnostna skupina nadvladovala druge. Želimo skupnemu složnemu delu obeh plemen bivajočih na goriškem ozemlju najboljšega uspeha pri obnovi dežele v smislu zadružne ideje. Obnova naše dežele je naravno poklicala v življenje celo vrsto novih podjetjih, predvsem stav benih, ki so deloma v rokah naših ljudi, a po veliki večini pod vodstvom naši deželi tujih elementov. Posebno v 'gor iški okolici se je ustanovila cela vrsta domačih stavbenih zadrug, v katerih imajo odločujočo besedo le naši ljudje in v katerih so včlanjeni po večjni naši zidarji, kovači, mizarji, itd. Naloga% teh zadrug je predvsem, da zberejo okrog sebe domače delavce, da se talko vrši obnova naših hiš po naših ljudeh, da dobijo ikoščelk kruha, ki gh :iud' to delo, v prvi vrsti domačini. Te zadruge so dobile moralno podpono od vseh razumnejših domačih veljakov in tudi n^še časopisje jih je priporočalo in jih bo še priporočalo. Njih ustnoj je zadružni. Vse so včlanjene pri »Zadružni zvezi v Gorici«. Ker pa iv pod solncem nobena stvar popolna, posebno ne taka, k: je šele v razvoju, je naravno, da se tudi pri teh zadružnih tvorbah pojavljajo semtertja ne-dostatki, ki zahtevajo odstranitve. In naloga vseh našiti razumnikov mora hiti, da skušajo na prt videu, in razmeram primeren način bodisi s svetom bodisi z dejanjem odpraviti ugotovljene napake, vendar lako da ne pride vsled tega »Zadruga« v slabo luč pred javnostjo. Kdor hoče našim stavbenim zadrugam namenoma škodovati, izpodkopava temeij onim stebrom, ki držijo del naše narodnogospodarske stavbe po koncu. V zadnjem času so se-začela slična, naši deželi po običajih in načinu delovanja povsem tula podjetja zajedati z vso njim lastno vsiljivostjo v naše kraje, kjer že obstojajo vpeljane domače stavbene zadruge. Ako se tem tujim podjetjem posreči dbbiti pri vzpostavljanju porušenih stavb odločilno besedo, potem je konec zaslužka za naše ljudi. Potem izgine denar, ki bi drugače ostal v naših krajih, v notranjost države, in bodo morali naši pridni ljudje gledali križem rok, kako jim tujec odjeda košček kruha, ki bi ga morali v pnvi vrsti oni dobiti. Da bi ne bilo to za nas nobena sreča,' bo menda vsakomur dovolj jasno. Pozivamo vse naše vojne oškodovance, da po-verjajo obnovljanje svojih porušenih hiš le domačim tvrdkam, tam, kjer te obstojajo. Naj se ne pustijo premotiti od lepih obljub priliznjenih agentov; naj povsod gledajo na to, da pridejo pri delu v poštev v prvi vrsti domači delavci, in še le, ako teh ni, naj‘se da zaslužek tujcu. Gč. Gospodarsko društvo v Virbovem pri Ilirski Bistrici. V Vrbovem je začelo delovati »Gospodarsko društvo». Gotovo je, da je tako «Društvo» potrebno. Mi v Reški dolini mnogo trpimo vsled slabili letin: suše, buirje, včasih moče, dalje vsRd vojne in radi oderuštva. Društvo je prisililo znižanje ccn živilom in drugim predmetom, ki 90'jih razpeča- I jan cev, je narod brez idealov, a tudi narod brez vali trgovci zlasti v Bistrici. Naš narod ni dovolj petičen, o velikem' pomenu takih gospodarskih ustanov. Narod, ki ljubi treznost, pridnost in varčnost, je tmdi narod jkii ljubi zadružno gibanje. Narod pi- zmisla za zadružništvo. Želimo, da se razvije novoustanovljeno »Gospodarsko društvo* v krepko in močno gospodarsko zadrugo, ki bo v blagor in ponos celi Reški dolini! Vojna odškodnina. Obresti od predujmov na vojno odškodnino. Ena najglavnejših zahtev, ki jo je stavilo odposlanstvo vojnih oškodovancev meseca decembra 1921 v Rimu, je bila, 'da se država odpove terjanju enega odstotka obresti na svojo korist od predujmov, ‘ki j;h dajejo posamezni denarni zavodi oškodovancem ijia račun pritikajoče jim vojne odškodnine. Izpolnitev te zahteve je bila odposlanstvu sicer slovesno zagotovljena, toda da bo obljubi sledilo tako hitro tudi dejanje, vsled brezštevilnih najžalostnejših izkušenj, nismo pričakovali. I11 .vendar je res. Z odlokom, ki je bil izdan meseca januarja 1922, se je država za enkrat odrekla pobiranju gorenjega odstotka od 1. januarja 1922 dalje, dočim ni radi povračila v prejšnjih letih poterjanih tozadevnih zneskov padla še nikaka odločitev. Upanje pa je, da povrne državia tudi ta denar vojnim oškodovancem. Vsled tega ukrepa plačujejo vojni oškodovanci za uobljene predujme od 1., januarja 1922 le dva in ne »Teč tri odstotke obresti. sTa uspeh rimskega odposlanstva pa mora roditi še dru^e ugodne posledice. . Dočim so denarni zavodi do sedaj izjavljali, da so oni zadovoljni s pobiranjem obresti le za dobo 18 mesecev, a da država tega noče dovoliti, odpade sedaj ta izgovor, ker se je država odpovedala sploh vsafkterim obrestmi v svojo korist. Banke bi (torej ne smele, ako so mislile resno s svojo tozadevno po časopisih objavljeno izjavo, terjati večjih kot le 18 mesečnih obresti. Ce se to zgodi, potem odpade tista težka mora, ki 'tlači danes vojne oškodovance, ki žive v negotovosti, koliko časa bodo morali plačevati obresti. Naloga stalnega odbora v varstvo koristi vojnih oškodovancev je, da vodi v tem pogledu nadalje energična pogajanja, ki morajo priti do ugodnega zaključka. Če oškodovanec že mora plačati stroške, ki jih ima banka z reševanjem njegove prošnje, za predujem, naj se določi v ta namen enkrat za vselej gotov odstotek, ki naj se ob izplačilu zadnjega obroka odtrže od dovoljenega zneska. Želimo, da se to čimprej zgodi. Z uresničenjem našega predloga, bo marsikateri oškodovanec mirnejše živel in spal. Gč. 20.000 vojnih oškodovancev je zborovalo 25. febr. v Trevisu. Zastopani so bili vsi kraji trevižan-ske in videmske provincije. Tudi naša dežela je bila zastopana; zastopal jo je odvetnik Targioni. Z velikim odobravanjem so bila sprejeta izvajanja republikanca Raunich-a, odgovornega urednika goriške-ga lista »La Liberta«. Zakladni papirji za vojno odškodnino. Pripravlja se emisija (izdajanje) 5% zakladnih papirjev v znesku 1 milijarde na podlagi kr. dekreta št. 520 za plačila vojnih škod. Trst, Benetke, Reka. Trst (in Reka seveda tudi) trpi vsled velike gospodarske krize. Cvetoče, od Avstrije vsestransko podpirano pristanišče, se zdaij po vojni na noben način ne more vzbuditi iz vojnega mrtvita. Vzroki so na dlani: veliko zaledje, obstoječe pred vojno iz cele Avstrije in Bavarske, je z novimi državnimi graraicami odpadlo. Nove države iščejo noivih izhodov na morje: Češksoiovensika republika gravitira po Labi na Hamburg, po Donavi na Gala c v R11-muniji, Poljska ima Gdansko, Jugoslavija si je pridobila pravico uporabe grške solunske itike, i>oileg tega ima sama precej srednjih in malih pristanišč v Dalmaciji in Hrvatskeiin Primorju.’ Pateim pride valutno vprašanje. Trgovcem iz držav s slabejšo va- luto ne kaže posluževati se tržaškega trga, ker stoji italijanska lira sorazmerno zeio »visoko. Tako je trgovsko življenje v Trstu v velikem mrtvilu. Zgpdj se kakšen dan, da v prosti luki1, kjer se je nekdaj gibalo tisoč in tisoč delavskih rolk, ni dela niti za enega težaka. Tudi vladna odredba,’ da morajo vse tržaške ladije, razen malih istrskih obrežnih parnikov, pristajati v Benetkah, je provzročila Trstu prav občutno škodo. Nemec ali Avstrijec, prihajajoč iz Orijenta sam ali z blagoan, se iz Benetk ne pelje več v Trst, ampak ubere pot proti Trbižu ali proti Tinolskejnu. S tam si prihrani čas jn denar, otrese se tudi carinskih sitnosti na jugoslovanski meji, ker iz Benetk lahko naravnost odipo- tuje domov. In res, v zadnjem letu se je promet v Benetkah z ožinam na predvojno stanje podvojil, v Trstu pa je padci za polovico. To dejstivo sili tržaško paroplovbo, da hoče prenesti središče svojega delovanja iz Trsta v Benetke, kair bi pomenjalo za gospodarsko živilj-eoije tržaškega mesta (katastrofalen udarec. Z‘daj prihajajo še benešlki listi z zahtevo, naj vlada posveča več skirbi Benetkam in maj ne tirosi denarja za brezpomembno tržašiko pristanišče. To seveda hudo boli Tržačane, k a/kor je videti po pisavi najnacionafetičnih listov. Predlagajo, naj ti se v prijateljskem sporazumu spravila s -sveta konkurenca med obema velikima severnaj&kanskinia mestoma. Zato naj bi s«e ustanovila medpriistanišfei komisija, v kateri bi bile zastopane Benetke, potem Trst, Reka, Zadar in Jaikin (Ancona). Že prav, toda srca hladnih kapitalistov so po navadi malo dovzetna za idealna stremljenja, ko gre za žep. Zait o ni pričakovati praktičnih uspehov od te nameravane madpristaniške komisije. Bistvo vsega 'Spona tiči v stari, že stoletni gosp cld mr siki antagoniji in rivali teti med morsko (kraljico v lagunah in med emporijern na vshodni obali Jadranskega morja. 11. I{. so bila \ med (zastopniki Benetk in Trsta v Bino tka h posvetovanja. Rezultat: poročilo poluradne agencije Stefani, da so se udeleženci posvetovanja v Benetkah mirno in zadovoljno razš>i. /nemija, brezkrvnost Trsta, pa s tem ni ozdravljena. Kaj ie z vlogami pri bivši avstrijski poštni hranilnici? Uradni list z dne 5. januarlja t. 1.’, št. 4, je objavil odlok, glasom katerega prevzame italijanska vlada v svojo plačilno obvezo one vloge, ki so bili izvršene pri bivši poštni hranilnici na Dunaju prcid Sklepom premirja t. j. do 3. novembra 1918. V poštev pridejo 1) zneski, naloženi pri poštni hranilnici kot navadne hranilne vloge in 2) zneskii, vplačani v poštnohranilničnom čekovnem prometu. Za pnvo-imenovane zneske imajo stranlke v rokah posebne hranilne knjižice ndkdanje c. kr. poštne hranilnice, za zneske, vplačane v ocikovnem prometu pa imajo stranlke računske izvlečke, iz katerih je razvidna višina svot in ime vplačevalca. V naslednjem prinašamo določila onih odlako*-vih členov, katera so za nas važna. Član 3. dn 4. določata medsebojno razmerje raznih ministrstev ' tem vprašanju1, ziato smo ta dva člena izpustili. Člen 1.: Brez omejitve pravic, pristojeoih italijanski državi in njenim posameznim državljanom nasproti nemško - avstrijski vladi iz določb mirovne pogodbe, sklenjene dne 10. septembra 1919 v Sain Germainu meri zveznimi inj>ridn.ižemmi velesilami na eni strani ter Nemško Avstrijo na drugi strani, se pooblašča zalkladni minister, da prevzame po predhodni ugotovitvi vsalkega posameznega slučaja one vloge in naložbe v oeikavnem prometu, izvršene pri bivši avstrijski poštni hranilnic: pred premirjem v plačilno obvezo italijanske države oziroma njene poštne hranilnice, ako odgovarjajo vlagatelji ožinama lastniki računov sledečim pogojem: 1) da so italijanski državljani; 2) državljani anektiranih ozemelj, ki so na podlagi gorinavedone mirovne in rapalske • pogodbe pridobili italijansko državljanstvo s polnim pravom ali pa so ga pridobili opcijskim potom. Ako je vlagatelj trgovska družba, je smatrati podano italijansko državljanstvo, ako je imela družba vpisan pired premirjem svetj glavni sedež pri kaki trgvski sodniji novih provinc — kar je treba dokazati z izvlečkom trgovskega registra — in ako tvorijo večino upravnikov ali osebno odgovornih članov ljudje, ki imajo italijansko državljanstvo ter odgovarjajo pogojem, navedenim pod 1. in 2. Seveda gre vedno za vloge ali nakazila, izvršena pred premirjem. Člen 2.: Pravice vlagateljev, navedenih v predidočem členu 1. nasproti avstrijski poštni hranilnici in nemškoavsferijski vladi preidejo na italijansko državo, ki izda upravičencem v zameno za ce-sijo hranilno knjižico italijanske poštne 'hranilnice za odgovarjazoči znesek v razmerju 6’0 st. lire za vsako krono. Člen 5.: Zakladni minister določi s posebnim odtokom sporazumno z ministerskim predsednikom in ministrom za pošto in brzojav način- izvršitve predležeoaga odloka. Vsak spor, izvirajoč iz tega odloka, je predložiti zakladnemu ministru; proti razsodbi ni dovo- ■ \ ljena pritožba ne upravnim ne sodniji im potom. Člen 0.: Vsi spisi, zadevajoči izvršitev tega odloka so prosti'vpisnih pristojbin in. kolka (tudi odstotnuga in postopnega). Čas Za. predložitev knjižic dunajske poštne hranilnice in tozadevnih izkazov, na podlagi katerih je mogoče izpričati obstoj tekočega računa, poteče s 45. dnem po objavi ministrskega odloka, o katerem govori predidoči člen; ta rok je veljaven tudi za slučaje, navedene v točki 2. člena 1. , ' Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v U-radnem listu in se predloži zbornici, da ga spremeni v zakion. Kotiček za čebelarje. HUM HHPRMilM ČEBELARSTVO OOBl£H9HOSHO 7 4) Čebelar mora dalja slkrbeti za mlade matice. Izkušnja uči, da je matica v prvem in v drugem lotu bolj plodovita, dočirn zgublja svojo plodovit ost v tretjem letu. Izkušnja tudi uči, da matica v prvem letu, 'ko se rabi, navadno ne T o ji. Če hoče torej čebelar zabnanifi rojenje, naj si: preiskrbi v vseh panjih matice Istega leta. Če hoče imeti močne družine, naj Skrbno zatira ozinoma zamenjuje stare m a t ice z novimi. Če si je poleg tega izbral, matico 'izvrstne pasme, mu je dober donos, medu zagotovljen. 5) A še na neko važnio okolnost maramo otpo-zoniiti čebelarje. Čebelarenje bo dobičkanosno, če bomo znali izirabiti čebelni nagon do podrobnosti. Ko je glavna paša, t. j. !ko je v naravi vsa polno nektarja, ne smemo pustiti, da tratijo čebele čas z drugimi opravili. Vsled' tega je svetovati, da o/dka-žeimo v času glavne paše matici manjši delokrog za zalego. Ob tem času se ne smejo čebele preveč muditi z zalego. To dosežemo, če damo v vališče ločilno desko, ki ne pusti matice orez to ograjo. Le dva ali tri sate jej dovolimo za gojenje zalege. V prejšnjih časih so priporočali, da 'se v času glavne paše matica zapre v posebni v to pripravljeni kletki. Ker pa je to protinaravno je gotovo bolje, da sprejmemo kot zlato pravilo ne kletke, temveč ločilno desko. Preskrbimo čebelam tudi umetnega satovja, da jim prihranimo.delo pri sestavi novega satja. Poleg tega pa prisilimo čebele, da izdelujejo bolj satje za čebelno zalego; na ta način omejimo iretov-sko saitje in posredno tudi zaleg trotov. Preveliko število trotov je -velik udarec panju in pa čebelarju. Ti parasiti utegnejo ves pridelek medu požreti. Iz rečenega sledi, da bo umni čebelar zatiral in omejeval trotjo,zalego, v dobi in v primerih, ko ni več potrebno za razmnbženje čebelne družine. 6) Čebelar, ki hoče biti dober gospodar, bo izrabljal tudi druga paši š ča. Ko mine paša v domačem kraju, se ozre naokoli, da preskrbi svojim ljubljenkam drugje izdatne paše. — Na vrš ek se povzpne čebelarstvo le če bodo znali čebelarji bolje gojiti takozvano potovalno čebelarstvo. In naša dežela nudi v tem oziru prav mnogo. V začetku spomladi — koncem februarja — je glavna paša na resje, v naših hribih, zlasti na trnovski planoti, in v Tmibuši. Pozneje je izvrstna paša na sadno drevje, zlasti v Brdih in v vipavski dolini. Sredi ma-ja prične obilna paša na akacijo, zlasti v g or iški o- ikolici, v Brdih in na Kanalskem. Kmalu potem isto-tam in drugod na lipo. Koncem 'junija je paša na kostanj — na Kanalskem, v Brdih, zlasti pa na Be-nečansikem. Ta paša traja precej dolgo, ker svete zaporedoma drobni pitani in debeli pitani (kostanj (mahoni). « Meseca julija so že naši Kobaridci vozili čebele na močvirnato pašo v Furlanijo. Od tu potem na ajdovo pa|o na Kras. Dobra ajfrova paša je meseca avgusta in septembra na Tolminskem in Kanalskem. Ta površna slika bi se dala še v marsičem sipo-polniiti. — Rečeno le: več podjetnosti bi nam bilo treba, in lahiko bi ljudstvu dvignili zaklade, ki so skriti v naravi. — 7) Toda za dobičikanosno čebelarstvo ne zadošča le obilen pridelek; čebelar mora znati svoje ■blago tudi primeirno in koristno prodati. V poštev pride torej pired vsem domači, potem inozemski trg. Da se pridelani med ugodno proda, je treba širiti spoznanje in prepričanje', da je med ne le nadomestek sladkorja, temveč hranilo in zdravilo: Ni ga pravega zdravnika, ki ne bi odkrito priznal velike vrednosti medu za človeš ko zdravje. Svetovnoznani Seb. K n e i p p je uvrsti! med v svojo lekarno med domača zdravila. Pravi čebelar ne bo zahteval pretiranih cen za fned. Na mednarodnih zborovanjih so čebelarji žc opetovano postavili kot temelj ceni za imed ceno surovega masla. A dandanes je med silno zaostal za to ceno. Prodaja se po 12 do 14 Lir kilogram. — Največ pa škodijo čebelarji safni sebi, če se ne drže discipline v tej točki. Letos n. pr. je naše ■ društvo določilo ceno imedu, (10 L na veliko, 12 L na drobno), a nekateri čebelarji so ga vrgli na trg za vsako ceno, prodajali so ga po 5, in 6 L, ko je bil še italijanski med po 10 Lir. To se pravi čebelarstvu škodovati in pljuvati v lastno skledo. Spreten čebelar bo skrbel, da vestno in natančno postreže svoje odjemalce. Čebelarji naj bodo tudi organiziran i. Na ta način bodo mogli vplivaitl na oblasti, da ščitijo njihov pridelek pred1 ponarc-jalci, ter si bodo izvojevali razne ugodnosti. Le potom organizacije nam bo mogoče spre-viti svoj pridelek — ob ugodnem trenotku — na svetovni t r g. Seve /je sedaj za nas velika zapreka razlika v valuti, a ta ne bo večno trajala. Pride gotovo dan, da zasije čebelarjem srečnejša doba. Pripravljajmo se nanjo z združenimi močmi! Dr. Josip Ličan, / POMLADANSKO PROBU3EH3E ČEBEL. Sfcoro vse čebelarske 'knjige imajo posebno pogla/vje o pomladanski prebuditvi oziroma o izzim-Jjenju Čebel. Meseca marca začne praviloma novo 'življenje v panjih in v tem meseou začne tudi takozvano čebelarsko leto. v Ob lepih solnčnih dneh izletajo čebele na troblije-nje ali čiščenje. Ni prav, da se čebele s trkanjem na panje silijo k izletanju. Draženje ik izletanju je potrebno le pri panjih, ki so grižavi, ida se očistijo. Meseca marca je potrebno, da se izvrši temeljita pomladanska revizija panja. Ta pregled naj se izvrši lepega solnčnega dne, ko kaže toplomer v senci najmanj 10 stopinj Celzija. Pregledati .je treba: a)) v kakšnem stanju se nahaja čebelna družina t. j. ali je dovolj številna ali je prešibka ter ali je zdrava oziroma ali je grižaiva ali če jo je celo prijela najhujša bolezen, gnjiloba; b) kakšna je zalega t. j. če je zalezena lepo v krogu ter če je lepo pokrita ali če je grbasta, kair bi značilo, da je v panju trotovika; c) ali je sploh matica v panju, ali je imatica betežna oziroma poškodovana. Da ie matica v panju, ugotoviš brez iskanja matice s tem, če najdeš če-belno zalego. d) ali ie zadosti zaloge medu in ali je med strjen ali izkristaliziran; e) ali je kaij obnožine. Ce sb panji šibki ali brezmatični, jih je treba združiti z drugimi močnejšimi aili z matičnimi panji. Če je panj grižav', ga je treba prisiliti s trkanjem in s položitvjio razgrete opeke na dno panja k izletanju, da se čebele očistijo. Panj naj se dobro odene. če je panj zamazan z izmetavino, se z mokro cunjo dobro očisti in se odstranijo zamazani satniki. V koritce se nalije ob, toplih večerih toplega medu. Če je panje prijela gnjiloba, se to spozna po gnitju zalege, ki je črnasto-rjaivkaste barve. Proti gnjilobi ni laka. Čebele je treba uničiti s tem, da se zažvepilajo v panju in panj je treba zažigati. Gnjiloba belnjake, če se takoj v začetku ne postopa temeljito, je najhujša kužna čebelna' bolezen, ki uniči cele čebelnjake, če se takoj v začetku ne postopa temeljito. Če najdeš v panlju grbasto zalego, znači. da je panj brez matice in da gospodari v njem trotovka, ki leže v čebelne celice trotovsko zalego. Ker so trotje veoji nego so čebelice, so pokrovci grbasti. Panj s trotovsko je treba odvzeti s svojega mesta in čebele raztresti pred čebelnjakom, da sl Izprosijo sprejema v druge panje ali ipa se dene na mesto trotovslkega panja drugi panj z matico, da pridejo iztresene čebele vanj. Meseca marca je poraba medu večja, ker se razvija zalega. Če ui dovolj medu, je treba začeti z zasilnim pitanjem s tem, da se daje v panje v srednje velikih obrokih razredčen med ali razstopina medu in sladkorja ali, če nimaš medu, samega sladkorja. Hrano pokladaj toplo! Če ni v panju, prav nič obnožine, pomagaj si z nadomestki, kakor je bilo v zadnji številki »Gosp. lista« povedano. Še boljši je pa, če si ob solnčnem dnevu' nabereš leskovega prahu na zavetnih in solnčnih mestih. Ker potrebujejo čebele za zalego in za topljenje izkristaliziranega medu mnogo vode, poslkrbi za primerno napajališče v bližini čebelnjaka na solmč-nem mestu. Dr. Bobič. Panji na račun vojne odškodnine se v Nemčiji po poročilu deželnega odposlanca že.izdelujejo ih sicer v merah in na način kakor je »Slov. čebelarska zadruga« predlagala, tako da bodo odgovarjali povsem meram A. Znideršičevega panja. Razven prednje stene sta tudi obestranski steni dvojnati v debelosti približno 6 cm. Okvirjev ima vsak panj po 10 v plodišču in 10 v medišču. Okvir ima na gornji latvici 10 mm globok žleb, s čemur se prepreči pazi-davanje in spojenje okvirjev z matično rešetko. 0-kenca imajo pocinkano mrežo. Sploh so panji bale tako lepo in solidno izdelana, da prekašajo vse tukajšnje izdelke. Kakor je bilo že objavljeno, se je »Čebelarska zadruga« napram deželnemu odboru obvezala, da razpeča 1000 panjev med čebelarje in prednaročenih je nad 1000 panjev, tako da bo treba tiaročbe nekoliko zniževati. Pravico do panjev 'imajo le tisti, ki so utrpeli kako škodo na hišnih, stanovanjskih ali kmetijskih premičninah in so vložili tozadevno prošnjo pri davčnem uradu. Škoda na stavbah in zemljiščih ne pride v poštev, ker za te škode je obvezna zopetna uporaba vojne odškodnine oziroma ^obnovitev z '•ojno odškodnino. • Naročenih 1P00 panjev prispe iz Nemčije v dveh skupinah in sicer prvih' 700 do 15. aprila in zadnjih 300 do 15. maja 1.1. Kdor je panje že prednaročil pri »Čebelarski zadrugi«, naj vloži takoj pri davčnem uradu, kjer je vložil prošnjo za vojno odškodnino, vlogo po sledečem vzorcu: »Deželnemu kmetijskemu uradu t v CORICI. Podpisani....................... v............... od (pok.) . .......................hiš. štev. . i , ‘, stanujoč v občini ........ dežela goriška, je utrpel vsled vojnih dogodkov škodo na svojem premičnem premoženju, kakor je razvidno iz prošnje za povračilo vojne škode, vložene dne . . . . . leta .... štev.....................pri davčnem uradu v........................'in prosi, da se mu nakaže na račun vojne odškodnine.............................panjev Žnideršiče vega sistema. Podpisani izjavlja, da je že prejel na račun vojne škode........................................... , Izjavlja, da se strinja s ceno, ki jo določi deželni kmetijski urad v Gorici za panja in pooblašča pristojno upravo, da ga obteži z dortičnim zneskom v računu pritikajoče mu vojne odškodnine. . . •...............dne..................1922«. Take prošnje vložijo lahko tudi drugi, ki se niso prijavili s prednaročbo in pridejo njih prošnje, lahko v poštev, če se nekateri prednaročniki odrečejo ali znižajo naročeno število' oziroma če se izkaže, da nimajo pravice do vojne odškodnine. V poštev bi pa lahko prišli za morebitno novo naročbo panjev. * Po gornjem vzorcu napravljene prošnje pa je treba hitro vložiti, ker je birokratnčna pot od davčnega urada potom finančnega ravnateljstva v Trstu na deželni odbor v Gorici precej dolga. Kdor ne bi znal sam naprtTviti prošnje, naj se osebno zglasi pri tajniku »Čebelarske zadruge« dr. L. Bobiču, pri katerem dobi tozadevne obrazce. »Slov. čebelarska zadruga« poživlja svoje člane, da naročijo svoje čebelarske potrebščine vsaj do 15. marca it. 1., da jih dobijo prve dni aprila. Čebelarski dan priredi »Slov. čebelarska zadruga« na praznik sv. Jožefa, dim 19. marca v prostorih Kmetijske šole v Gorici. Na vsporedu je: 1. Spomin 25-letnice »Slov. čebel, društva«. 2. Predavanje o praktičnih spomladnih čebel, delih (za to predavanje je »Čebel, zadruga« naprosila g. A. Žnideršiča). 3. Razgovori o čebelarstvu. Začetek točno ob 9. uri predpoldne. Vabljeni so vsi čebelarji 'in vsi prijatelji čebelarstva. Ceno voska je »Slov. čebel, zadruga« določila po 8 lir za kg za prvovrstni in po 7 lir za kg za drugovrstni stopljeni vosek. Ta cena se je določila z ozirom na to, da plačujejo drogisti vosek po 5, 6 ali največ po 7 lir in ker se še ne ve, koliko se voska poizgubi ali ustiši pri izdelovanju satnic ter ker so izdelovalni stroški neznani. Razpečavanje čebelnih rojev prevzema »Slov. čebel, zadruga«. Kdor namerava prodati ali kupiti i roje, naj se javi pri tajništvu zadruge. Gospodarske novice. Vinska kupčija v Italiji. V zadnjih tednih so ci ne vinu znatno padle. Pojema izvoz in konsum doma. Vinske zaloge v Genovi ponujajo vino po sledečih cenah: črno 13-14 stopinjsiko sicilijansko po 260-280 L, 14 stopinjski muškat 450-500, 10-stopinj-ski Risporto 180-185, belo Risporto 220-125, močnejše 240-275. Za vino Valpollicela zahtevajo producenti do 400 L. Okoli Verone se dobijo srednja vina od 170-10 L hektoliter, vina z gričev (Vicen-za) od 210-260. V Toskani zahtevajo za eno h tik to-literakio stopinjo črnega 14, belega 13 L. 4 ' ' Gorica in Videm. Videmčani zelo nasprotujejo avtonomiji goriške dežele. Navajajo sicer zato pa-.trvotične razloge, govore o škodljivosti in nevarnosti separatizma, a pravi vzrok je gospodarskega značaja, to se pravi: Videm vidi v Gorici gospodarskega tekmece, katerega bi sc rad iznebil. Hotel bi pritegniti cn del trgovine, in (ndustrijc v Julijski Krajini nase, kar bi bilrt' sčveda v škodo Gorici. Že sedaj zahajajo naši gorja ni v Videm, ker imajo železnico do Kobarida. In če bi ne bilo v Gorici u-radov, hi se tudi Kanalsko, Furlanija in Brda obrnila na Videm. Če bi se pa izvedel še načrt železniške zveze Tržfč-Kormin-Žaga-Predel-Trbiž, k/i pušča jGorico dalč v strani, potem bo rastla trava po go-,r iških ulicah, 1 Lesna trgovina mod Italijo in Jugoslavijo je zelo živahna. Italija potrebuje pred vsem bukovega lesa. Za bukova debla plačujejo Italijani v gozdu 1000 lir za 10 ton. Se bolj p oprašujejo po lesu za kurivo in po sladkem oglju. Tudi za hrastove in bukove prage se zanimajo. Za 1 bukov prag plačujejo 23-25 lir. Izvoz iz Italije v Jugoslavijo se zrcali v teh dveh številkah: L. 1920 — 1.286,231.859, v prvih šestih mesecih 1921 — 457,407.605, torej veliko nazadovanje. Uzrok: valutne in politične razmere, ter pomanjkanje italijansko-jugosluvensike banke, ki bi pospeševala trgovske zveze* med obema kraljevinama. Jugoslovenskl LIoyd. V Jugoslaviji se snuje velika pamoplovna družba pod imenom »Jadranska plovba«, v kateri bodo združene vse večje dalmatinske in brv at sik e paroplovne družbe. Eno- in dvollrskl bankovci bodo odtegnjeni iz I prometa do 1. julija t. 1. Vsaj tako se namerava. Stoletnica benečanskega hranilni«tva. 12. febr. se je v Napoleonovi dvorani kraljevske palače v henetikali praznovala stoletnica ustanovitve hranilnic v Bencjtkah, Padovi in Castellfranco. Slavnostni govornik je bil stari, dolgoletni finančni minister Luzzatti, ■ •* ■ ■ ■ ■ Naznanja, da je ■ njena gostilna v ■ ■ ■ ■ m m Kmetijsko Društvo, ■ ■ ■ ■ ■ ■ m m Tdči samo pristna domača vina- ■ »Zadružnem dom“ ■ odprta. m a m ■ ■ ■ v. Z. Z 0. Z. Št. PETER pri Gorici ■ ■ ■ B K u Prodaja tudi na debelo-■ ■ ■ a Konsorcij stavbnih zadrug v Gorici priporoča vojnim oškodovancem, naj izročajo obnovitvena dela ie Stavbnim Zadrugam, ki 50 včlanjene v Goriški zvezi in v našem konsorciju. KMETIJSKA ZADRUGA prej Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga > reg. zad. z om. por. V TRSTU, ULICA RAFFINERIA Št. 7 Telefon: 36—75 Podružnice : Avber. Boljunc, Branica, Brseč, Črnikal, Dolina, Dutovlje, Gropada-Padriče, Kazlje, Klanec-Ocizla, Koper, Loka, Lovran, Materija, Moščenice, Opčine, Osp, Plavje, Poljanec-Veprinac, Prestranek, Sv. Peter, Salež, Škofije, Štanjel, Štjak, Šempolaj, Vrabče. ------------- Uradni prostori, glavno skladišče, semenski odsek in mlekarna v ulici Raffineria št. 7. Skladišče v ulici Giulia št. 6. Zadružna gostilna in zaloga . vina v ulici Raffineria it. 3. ■ . '....... ■ ■' — Razprodaja svojim članom raznovrstne kmetijske potrebščine, kakor stroje, orodje, umetna gnojila, žveplo, modro galico, seno itd. Otvarja konsumna razprodajahšča. Ima poseben semenski oddelek z zajamčenimi prvovrstnimi semeni, trtnimi in sadnimi sadikami. Cene so konkurenčne. Vnovčuje pridelke svojih članov. Posreduje pri nabavi in prodaji med zadrugami na deželi. Zadruga je v trgovskih stikih s prvimi viri kmetijskih potrebščin v kraljevini in inozemstvu, T"-"" ■ 11 • K zadrugi morejo pristopiti kmetovalci in zadruge. Vstopnina za posameznika 1 L., delež 20 L. Jamstvo osemkratno. Kmetje ne izkoriiiajte in ne pustite se izkoriSiati! ) 3 S Katoliško Tiskovno Društvo vpisana zadrugaz omejenim jamstvom v GORICI priporoča vsem zadrugam in zadrugarjem svojo e e n Knjigarno v Gorici Via Carducci 2 (v Montovi hiši) Prodaja na drobno in na debelo pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za občinske in druge urade. 0 ! ■ ■■■■■■■■■ m■■■■■■■■■■ Naroiite MLADIKO, edini naš druiinski leposlovni list!