PIZZERIA »CIGLER«
So«ani Te.,. 063/882-266
IZ VSEBINE:
3.	Gorenje lovi ravnotežje
4.	Ekološka sanacija TEŠ
5.	Hrast se poslavlja 11. Odmevi na odmeve
titovo velenje, 14. junija številka 22, cena 6 dinarjev
Občina Velenje
Višje cene
Govorice o višjih cenah stanarin in komunalnih dobrin po 1. juliju drže tudi za našo občino. Kakšni bodo ti dvigi je povsod odvisno od občinskih izvršnih svetov, ki bodo o predlogih razpravljali v bližnji prihodnosti.
In kaj pravijo na Vekosu?
Nezavidljiv položaj te komunalne organizacije ob koncu preteklega leta se nadaljuje. Polletje naj bi na Vekosu sklenili z okrog 12 milijoni dinarji izgube, levji delež na individualni komunalni rabi. Druge, dopolnilne dejavnosti bodo poslovale pozitivno.
Negativni trendi poslovanja so se v tem letu poglobili zaradi 26-kratnega povečanja revalorizacije osnovnih sredstev oziroma zaradi bistveno povečanih obveznosti do amortizacije, ki predstavlja kakovosten vir za potrebno obnavljanje sistemov. Delež k izgubi pa prispevajo tudi cene komunalnih storitev. Zahtevek po višjih na izvršnem svetu v začetku tega leta ni dobil zelene luči, čeprav so se cene vhodnih podatkov, razen energije, ki prav tako vplivajo na ceno komunalnih storitev, dvigovale. »Nastalih težav ni moč drugače prebroditi kot z dvigom cen,« poudarja vršilec dolžnosti direktorja Vekosa Velenje Anton Brodnik. Predlog, ki so ga že dali v presojo in potrditev izvršnemu svetu, predvideva dokaj visoko povišanje: cena vodooskrbe naj bi poskočila v poprečju za 98 odstotkov, odvajanje odplak 91, odvoz odpadkov 96, cero toplotne energije pa za 42 od-rtoriov. Prihodnji mesec bo začela poskusno obratovati še centralna čistilna naprava. Stroški obratovanja bodo bremenili uporabnika, ki bo za kubični meter odvedenih odplak moral plačati 1,66 dinarjev.
Te, višje cene bodo veljale od 1. julija dalje le, če bomo v občini uspelo pokriti izgubo Vekosa iz naslova razširjene reprodukcije. Kaj pa, če bodo pričakovanja pisanje računov brez krčmarja? Takrat bomo morali uporabniki za komunalne dobrine in storitve seči še precej globlje v žep kot sicer, saj bo nova cena morala med drugim pokriti tudi izpad prihodka iz prvega polletja. Potem izračunu bo vodooskrba višja za 159 odstotkov, odplake za 154, toplovodno ogrevanje za 80 in odvoz odpadkov za 176 odstotkov. »Zavedamo se, da so skoki zelo veliki, vendar ne smemo več dopuščati propadanja komunalnih
Občina Mozirje
Glede povišanja stanarin v občini Mozirje čakajo na odločitev republiških organov (ponedeljek), na Komunalnem podjetju pa so že vložili zahtevek za dvig cen komunalnih storitev, ki je seveda tudi odvisen od ukrepov na republiški ravni. Vodarino naj bi dvignili za »grozljivih« 100 odstotkov, vendar je ta grozljivost navidezna. Kubični meter zdrave in čiste pitne vode trenutno velja za gospodinjstva 1,6 dinarja (po novem 3,2), za gospodarstvo pa 3,6 (po novem 7,2 dinarja). Razlogov za takšno odločitev je več, povejmo pa, da je voda v mozirski občini verjetno med najcenejšimi v Sloveniji in so imeli zaradi tega v lanskem letu izgubo v poslovanju, ki so jo pokrivali z ostalimi dejavnostmi. V primer-
KLEMENTINA V IdO Udts
Kaj je to?
Nova trafika, bogato založena, na Kardeljevem trgu 1, trafika KLEMENTINA — odprta že od 5.30 ure
jutri dalje.	I*13S Q35
Rek usiha po načrtu
sistemov. Vsekakor pa ne morejo biti cene komunalne oskrbe neka socialna kategorija kot so to bile do sedaj. »Naj ob tem zapišemo, da so doslej veljavne cene na tem področju v občini bile najnižje v Sloveniji, in da bo predlagana podražitev poleg pokritja izgube iz preteklega leta in prve polovice letošnjega omogočila vlaganja v razširjeno reprodukcijo.
KAJ PA STANARINE?
Tudi s temi ni nič drugače kot s prej omenjenimi komunalnimi storitvami. Za oblikovanje predpisane amortizacije po sedaj znanih izhodiščih bi morale biti stanarine višje v občini za 354 odstotkov v tem letu (pri tem ni zaračunano morebitno povečanje izhodiščnih osnov za oblikovanje cen). Kot vemo, pa so poskočile le za 10 odstotkov, in sicer 1. januarja letos.
Glede na stanovanjski fond, s katerim upravljamo v velenjski občini, bi morali s stanarinami zbrati najmanj 7 milijonov 146 tisoč 893 dinarjev na mesec. Zbrali pa smo le 2 milijona 688 tisoč dinarjev na mesec. Pri tem ostane prav tako še nepokrita razlika za leto 1989 v višini 6 milijonov 353 tisoč 494 dinarjev. Na naslov občinskega izvršnega sveta je stanovanjska skupnost zato poslala naslednji predlog: cena stanarin naj bi bile v drugem polletju tega leta takšne, da bodo zagotavljale oblikovanje predpisane amortizacije in pokrile razliko iz preteklega leta.
Kako bo torej s cenami stanarin po 1. juliju zaenkrat na prej omenjeni skupnosti ne vedo. Najbrž občinski izvršni svet s 354 odstotnim predlaganim povišanjem ne bo soglašal, saj bi bila to za imetnike stanovanjskih pravic prevelika obremenitev. Verjetno se bo odločil za višino, ki bo najvišje določena v okviru dovoljene rasti — med 60 in 120 odstotki.
To pa ne bo zadnje, letošnje povišanje stanarin. Prve informacije o rasti cen med drugim napovedujejo poleg povišanja 1. julija še dvakratni dvig, in sicer 1. septembra in 1. novembra.
Po odločitvi dveh največjih delovnih organizacij — Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarn Šoštanj v sistemu Rudarsko — elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-Lu-ka, da se organizirata v samostojni družbeni podjetji, je delavski svet sozda sprejel sklep, da s 1. julijem letošnjega leta sozd REK ugasne. Vse aktivnosti za njegovo prenehanje potekajo skladno z rokovnikom, ki so ga na tej seji sprejeli. Usmerjene so bile predvsem v prezaporeditev zaposlenih in delitev premoženja delovne skupnosti skupnih služb, delovne skupnosti Zavarovanje in delovne skupnosti Družbeni standard. Gre za tri organizacijske oblike, ki so opravljale dejavnost za vse delovne organizacije v sestavljeni organizaciji.
»Skladno s planom, ki je bil pripravljen, imamo oblikovan predlog razdelitve premoženja in tudi zaposlenih v delovni skupnosti skupnih služb in delovni skupnosti Zavarovanje. Te predloge naj bi v teh dneh že verificirali tudi samoupravni organi v
delovnih organizacijah,« nam je povedal vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora sestavljene organizacije REK Franc Leskošek-Luka, Janko Lukner. Za delovno skupnost Družbeni standard pa je že dosežen dogovor, da se preoblikovanje v družbo z omenjeno odgovornostjo. »V teh dneh naj bi delavski sveti delovnih organizacij sprejemali tudi pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, tako da bi že s 1. julijem opravili vse, da bi bil prehod v novo obliko normalen.«
Janko Lukner nam je zagotovil, da bo poskrbljeno za vse delavce dosedanjih skupnih služb sozda in delovne skupnosti Zavarovanje. Delavci, ki so danes zaposleni v Družbenem standardu, pa bodo zaposleni v novem podjetju, družbi z omejeno odgovornostjo. Premoženje bodo razdelili v skladu z veljavnim samoupravnim sporazumom o združevanju v sozd REK.
(mkp)
»>00000
juuoaom
X3C
	„ a. -r m #	Jt^JtSL		
	tHNÉ			
a>	i Lil i t ' ^ » 1 r.f r*: f! tili»;;?! I 8 Ti	• ÈM Jr	t1 Vb /P? '	SA * * < H,, 1
o c U	mj — i m „	». « •o»	JSP Jf: ta mr %mm	v Pf? m v $f $
-fi p	™ A	ß 1	M 4	i^gpP^SS;
V sredo, 13. junija, je v koncertni dvorani Glasbene šole v Velenju MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR CENTRA SREDNJIH ŠOL pod vodstvom vedno muzikalno navdahnjene zboro-vodkinje prof. DANICE PIRECNIK izvedel jzredno uspel letni koncert z zelo
širokim in raznovrstnim programom, s katerim je pred domačo publiko potrdil letošnje izredne uspehe na republiški reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju (od tam je slika) in evropskem mladinskem pevskem festivalu v Belgiji.
Velenjski inovatorji uspešni na Reki
javi s cenami drugih nujno potrebnih dobrin je cena vode resnično nizka, če samo pomislimo na stroške vzdrževanja vodovodnega omrežja, ali pa na cene nekaterih drugih (ne)potrebnih pijač. Če recimo povprečna družina na mesec porabi 15 kubičnih metrov vode, ki je iz osrednjega vodovoda še nikoli ni zmanjkalo, jo to mesečno velja »celih« 50 dinarjev. Kaj si razen 15 kubičnih metrov pitne vode še lahko kupite za ta »denar«?
Znan je tudi predlog za povišanje cen kantnega odvoza smeti, ki naj bi se dvignila za 16 odstotkov. Trenutna cena za kvadratni meter za gospodinjstvo je 0,30 (po novem 0,35), za gospodarstvo pa 0,70 dinarja (po novem 0,80).
j. p.
Vsako leto je na Reki zvezna razstava inovacij, bolj znana pod skupnim naslovom RAST YU. Na njej so se doslej uspešno predstavljali tudi inovatorji iz naše občine in vsako leto s te razstave prinašali priznanja — zlate in srebrne plakete. Tudi letos.
To dajejo slutiti notice v tovarniških glasilih, tu in tam se s kakšnim dopisom v naše uredništvo oglasijo tudi iz podjetij. Zvemo, da je na Reki dobil zlato plaketo najnovejši izdelek Elektrostrojne opreme — mobilna naprava za čiščenje odpadnih
voda FLOT 5, da se je na Reki uspešno predstavilo Gorenje. Gospodinjski aparati so bili nagrajeni z zlato plaketo za posodobitev tehnologije spajkanja hladilnih agregatov in pločevinastih ohišij hladilno-zamrzovalnih aparatov, srebrno plaketo so prejeli inovatorji Gorenja Raziskave in razvoj za sesalec freona, uspešni so bili inovatorji Rudnika lignita Velenje — za kabino za reševanje rudarjev iz jame so prejeli srebrno plaketo.
To je vse kar vemo. Do teh podatkov smo prišli tako, da smo spraševali tu in spraševali tam. Pa še
tam
Deževno vreme, ki smo mu priča že ves junij, od voznikov terja previdno vožnjo, ki jo je treba prilagoditi razmeram na cestah. Tega pa očitno niso upoštevali vozniki na fotografiji Staneta Vovka (na Rudarski cesti pri hotelu Paka) in prišlo je do verižnega trčenja.
K sreči v nesreči ni bil nihče poškodovan, nastalo pa je nekaj materialne škode.
m
Rudarji so za
samostojno
podjetje
Na Rudniku lignita Velenje so 6. junija izvedeli referendum, na katerem so se zaposleni odločali o ustanovitvi samostojnega podjetja in Statutu. Za oba akta se je odločilo več kot 60-odstotkov zaposlenih v tem kolektivu.
Še v tem mesecu Rudnik lignita Velenje čaka priglasitev za novo registracijo. Ker pa gre za podjetje posebnega družbenega pomena, je pred vpisom v sodni register potrebno soglasje Izvršnega sveta Slovenije.
vedno obstaja neprijeten občutek, da smo morda koga izpustili. Ne namerno, ampak preprosto zato, ker nam celovite informacije ni uspelo pridobiti. Včasih to ni bil problem, poiskal si koga s sindikata ali raziskovalne skupnosti, odbora za inventivno dejavnost, pa so vedeli vse. Na sindikatu ta odbor ne deluje več, njihovo delo je prevzela gospodarska zbornica, ki pa žal tokrat, podatkov o >nastopu< naših ni imela. Tako ostaja neprijeten občutek, da smo koga, ki bi si zaslužil, da ga omenimo, izpustili.
(mkp)
Ljubljana
Znanost mladini
Prejšnji petek je v Ljubljani potekala predstavitev raziskovalnih nalog izdelanih v tem šolskem letu v gibanju Znanost mladini.
Predstavitve so se udeležili tudi uspešni mladi reziskovalci Centra srednjih šol iz Titovega Velenja. 14 avtorjev je predstavilo 9 nalog, in sicer s področja strojništva, geografije, biologije, kemije in rudarstva. Že pred tem pa so svoje »izdelke« predstavili prav tako na republiškem srečanju uspešni mladi raziskovalci s področja računalništva.
Kako uspešni so bili tokrat zaenkrat še ne vedo. Zaradi odpovedi zveznega tovrstnega srečanja bodo namreč recenzenti in posebne komisije pregledali in ocenili naloge v teh dneh.
'P
Večer
plesov in pesmi
Ljubiteljem starih plesov in pesmi se obeta to soboto nadvse zanimiv in prijeten večer. Zanj bodo poskrbeli člani šaleške folkorne skupine Koleda iz Titovega Velenja, ki bodo ob zaključku letošnje uspešne sezone pripravili večer jugoslovanskih plesov in pesmi.
Prireditev bo torej v soboto, 16. junija, ob 20.30 v domu kulture v Titovem Velenju.
-tp-
nama
TITOVO VELENJE
1
Novice
Mr
■mi
Emona ekspres
HMM|

ČISTILNA NAPRAVA -POSKUSNO - 1. JULIJA
' (tp) Titovo Velenje: Vse kaže, da bodo prizadevanja na področju ekologije obrodila željene sadove. 1. julija naj bi začela poskusno obratovati prva faza centralne čistilne naprave. Za naložbo je bilo potrebno odšteti okrog 74 milijonov 598 tisoč dinarjev.
Seveda njeno obratovanje za uporabnike ne bo zastonj. Osnovni stroški in obveznosti slednjih bodo po izračunih Vekosa znašali 1,66 din po kubičnem metru odvedenih odplak.
SPET BOLJŠI TRG
V SOBOTO, 16. 6. 1990 med 10. in 18. uro, ste vabljeni vsi tisti, ki že dalj časa pogrešate znameniti Boljši trg v podhod pod Kidričevo cesto (med Namo in Pošto). Kar ne potrebujete več, pa je lahko za koga zelo uporabno ali če nujno potrebujete nekaj, pa je v trgovini predrago — to je Boljši trg. Tržno gospodarstvo na prostem, organizira ZSMS-Liberalna stranka. Pomagaj si sam, če ti država ne zna pomagati!
TURISTIČNI TEDEN S SEJMOM
(fk) Celje — Ta teden poteka v Celju letošnji turistični teden. Ker je večina prireditev na prostem, je uspešnost tedna zato v veliki meri odvisna od vremena. Največ prireditev je na Tomšičevem trgu, ki se v Celju vse bolj spreminja v prostor za najrazličnejše prireditve. Jutri in v soboto bodo tu tudi pripravili kramarski sejem, oba dneva popoldne pa na parkirnem prostoru ob hotelu Turška mačka še veselo rajanje. Za posebno zanimivost bodo spet poskrbeli gostinci, ki se bodo pomerili v pripravi golaža.
KRITIČEN POLOŽAJ ŽELEZARJEV
(fk) Štore — Na jutrišnji seji delavskega sveta štorske železarne naj bi jasneje odločili, kako naprej v tem kolektivu. Podobno kot drugi naši železarji so se namreč tudi štorski znašli v težkem položaju in so že morali začasno ustaviti nekatere dele proizvodnje in okoli 500 delavcev bo v teh dneh na prisilnem dopustu. Seveda je to le začasno gašenje, rešitev pa — pravijo — ni povsem v njihovih rokah, ampak v rokah banke in države, saj od njih želijo kapitalizacijo sredstev. Domala jasno je, da bodo potrebni resnejši ukrepi, pa se bodo tako lahko v kratkem tudi uresničile sedanje govorice med ljudmi. da bodo postavili na cesto nad tisoč delavcev.
RAČKE V ŽALCU
(fk) Žalec — V Žalcu so se že drugo leto zapored zbrali novinarji severovzhodne Slovenije na svojem tradicionalnem srečanju. Sobotnega srečanja se je udeležilo veliko novinarjev, to pa je bila tudi ena redkih priložnosti, da so se srečali tudi njihovi svojci. V »uradnem« delu so se pomerili v kegljanju, kjer so se najbolje izkazali posamezniki in ekipa pokrovitelja — Radia Celje in Novega tednika. Med posamezniki je zmagal Rado Pantelič, med novinarkami pa Mateja Podjed.
POZDRAV OD KONZULA IZ BONNA
Pred dnevi so se na nekajdnevni strokovni ekskurziji po ZRN ter na Nizozemskem, mudili člani društva varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja. Bili so tudi v nemški prestolnici v Bonnu. Po naključju Jih je sprejel jugoslovanski konzul v Zvezni republiki Nemčiji, gospod doktor Boris FR-LEC. Sprejel je skupino 46 inženirjev in drugih strokovnjakov s področja varstva pri delu iz vse Slovenije in ostal z njimi v enournem razgovoru, omogočil pa jim je tudi ogled ambasade. Ko je gostitelj ponudil rojakom iz Slovenije pristni »Költsch«, pivce za živce, ki žejnemu vedno prav pride, so Slovenci kar zapeli.
Ambasador se je ob koncu srečanja zahvalil za obisk, z veseljem seje pustil fotografirati tudi dopisniku Našega časa, vsem v domovini pa je naročil prisrčen pozdrav.
Optimistično razpoloženi »varstveniki« so uspešno nadaljevali pot na sejem varstva pri delu v Amsterdam, od koder pa zapis v naslednji številki NČ.
Jože Miklavc
Nesrečniki
Piše:
VINKO VASLE
Pred časom je nek tuji opazovalec izjavil, da smo Slovenci nesrečen narod, da pa je naša nesreča lepo strukturirana. Dodali bi lahko le, da je tudi enakomerno porazdeljena med vse nas ne glede na strankarsko pripadnost. Tako smo bili kar vsi po vrsti lepo nesrečni, ko smo zvedeli, da je zbrcal Elan in smo se čudili, kako da je to mogoče, ko so pa imeli čudežnega dečka Aljančiča. Zdaj se je izkazalo, da je ta sicer delal čudeže, ampak za svoj žep in da je bil pravi čarovnik tudi finančni direktor Koder, ki je danes zelo nesrečen. Kot so nesrečni vsi, ki jih policaji dobijo, ko vlamljajo v stanovanja. Tuja seveda. Koder je imel majhno srečo, saj mu je uspelo preko meje odpeljati vse obremenjujoče fascikle z dokumenti, cariniki so mu pa verjetno na Lojbelpasu
salutirali. Tako kot so to počenjali že dalj časa, ko so se Elanovci z limuzinami tujih registracij in z delovnimi vizami vozili mimo njih. Znano je tudi, da so vodilni Elanovci v zadnjih letih dobivali velikanske devizne vsote v obliki stanovanjskih kreditov in so si širom domovine, zlasti pa tujine, postavljali svoje lokale in podjetja. Za kar jih ne gre karati, ker so pač vedeli, da njihov socializem propada in da je treba rešiti, kar se še rešiti da. Prav je tudi, da se z njimi ravna humano, ker če bi šlo po predpisih, bi bili vsi vodilni začasno na odvzemu svobode in potem nekaterim ne bi uspelo pospraviti pisarn v Begunjah. Pa ne zato, ker so njihove čistilke štrajka-le ...
Še zlasti pa smo bili vsi nesrečni, ko smo izvedeli, da tudi v naši smučariji ni vse tako kot so nam pravili. Okrog Tržiča nekateri ljubitelji Križaja še vedno govorijo, da bodo likvidirali vsakogar, ki si bo drznil karkoli grdega reči o njihovem šampionu. Križaj je sicer smučarsko zaslužen Slovenec, mi smo pa takšnim v preteklosti radi pogledali
skozi prste. Kar naenkrat pa je izbruhnila demokracija in se lahko o njih pove tudi kaj pregrešnega. Če ima človek dokaze, če jih pa nima, si pa lahko samo svoje misli. Tako v Elanu še zdaj ne vedo, kakšno pogodbo je imel Križaj z njimi in koliko mu je to letno naneslo. Če odštejemo kakšen kamion zastojnkarskih smuči, ki si jih je dal pripeljati v svojo smučarsko šolo v Kranjsko goro. Tudi cariniki previdno molčijo, ko gre za ta simbol naše smučanje in so vse njegove afere in aferice na mejnih prehodih lepo pospravili v svoje predale in se raje ukvarjali s tistimi barabami, ki so si drznile prešvercati tri kilograme kave. Zgroženi pa smo bili ob nesramnosti Mateje Svet, ki jo je Elan resda nategnil za par stoti-soč mark, punca pa zdaj hoče denar in ker ga ni dobila, je nehala smučati. Le kakšno zvezo ima denar s smučanjem, poleg tega pa to njeno izsiljevanje pomeni, da ne razume družbene stvarnosti oziroma dejstva, da je Elan bankrotiral.
Zato ni čudno, če so besni tudi na smučarski zvezi Slovenije, kjer jim tudi ne
gre v glavo, da bi lahko nekdo zaradi tako banalne zadeve kot je denar, vse skupaj poslal k vragu. Zlasti je zdaj nesrečen Tone Vrogri-nec, ki je bil vedno v prvih bojnih linijah, ko je šlo za skromnost naših tekmovalcev in jih je učil, da denar kvari človeka. To sam najbolje ve, saj je ta hip nesrečen in žalosten, čeprav ima lepo premoženje. Zaradi slabega počutja je takoj od-hitel v svojo obmorsko vilo in si nekaj dni zdravil živce na dragoceni jahti, ki mu jo je zaradi zaslug za narod poklonil Uroš Aljančič. V ljubljanskem stanovanju, ki mu ga je iz sklada republiške vlade podaril prijatelj v stiski in bivši republiški pravosodni minister ter funkcionar smučarske zveze Janez Zaje, mu namreč ni bilo za vzdržati, pa tudi v hiši, ki jo ima, mu ni bilo za živeti.
Vidite, da bogastvo ne pomeni prav nič. In Slovenci smo res nesrečen narod — razlika je le v tem, da eni zaradi siromaštva, drugi pa zaradi bogastva. Slednji le pod pogojem, da se o tem, kako so obogateli, javno piše in govori.

Celjsko območje
mmm
Gnojimo, škropimo in — zastrupljamo
Zadnja poročila z dveh občin na celjskem območju so gotovo vredna pozornosti: deževje je spralo z njiv škropivo, ki naj bi uničilo plevel; pa je vendarle uničilo pitno vodo in občani so se morali začeti oskrbovati s pitno vodo iz drugih virov. Še sreča, da so jih imeli — kaj bi bilo sicer s temi 120 gospodinjstvi pa tudi z živino, ki jo imajo. Ta dva primera seveda nazorno kažeta dvoje: kako občutljivi so lahko taki manjši krajevni vodovodi pa — seveda — da marsikje premalo upoštevajo, kako nevarno je škropiti ali pretirano gnojiti v bližini vodnih zajetij.
Večji vodovodi imajo v večini urejene vodno varstvena območja (seveda je tudi tu vprašanje, kako se jih vsi držijo) manjši pa so v veliki meri brez njih. To pa pomeni, da kmetom ni prepovedano v bližini zajetij polivati gnojnice ali škropiti njiv proti zeli ali proti uničevalcem kultur. To hkrati pomeni nevarnost, da se vsa ta sredstva ob večjem deževju kaj lahko znajdejo v zajetjih in s tem v vodovodnih ceveh.
Posledice so znane: če je voda le biološko onesnažena (gnojnica in druga naravna gnojila) lahko stvar rešijo s prekuha^anjem, težje je, če so v vodi snovi, ki jim tudi prekuhavanje ne pride do živega. Tedaj je treba seveda uporabljati drugo vodo in počakati, da se zajetje očisti, očistiti pa je treba seveda tudi ves vodovodni sistem.
Delna rešitev, da do česa podobnega ne bi več prihajalo, je
seveda ureditev varstvenih območij, da bodo lastniki parcel v bližini zajetij uradno opozorjeni na nevarnosti in na to, kaj lahko na tem zemljišču delajo. Seveda pa bi morali že tudi zdaj, brez uradnih sklepov, vedeti, da lahko take snovi pridejo v zajetje. Toda očitno so mnogi kmetje še premalo osveščeni o ravnanju s škropivi in gnojili. Delno gotovo tudi zato, ker proizvajalci premalo natančno zapišejo, v kakšni koncentraciji naj uporabljajo škropiva. Pa tako raje dajo malo več, da bo učinek bolj zanesljiv — pozabljajo pa, da so s tem res uničili škodljivce (živali ali neza-željene rastline), toda s tem so prispevali tudi delež k uničenju voda in zemlje. To pa ne velja le za škropiva, ampak tudi za umet-
na gnojila. Gotovo je, da prispevajo k večji rodnosti, vendar nekateri že opozarjajo, da posamezniki z umetnimi gnojili pretiravajo-. S tem seveda po nepotrebnem obremenjujejo svoje denarnice, zemlji pa dodajajo z umetnimi gnojili tudi škodljive snovi. Saj smo tudi v Našem času že pisali o analizah, ki so jih napravili naravovarstveniki in ki pričajo o škodljivih primeseh v umetnih gnojilih.
Ob vsem tem je gotovo naloga pospeševalcev tudi ta, da kmete opozarjajo tudi na vse te negativne učinke, ne le na pozitivne. Gotovo je namreč treba najti umirjeno ravnovesje, da ne bo prizadet kmetov pridelek, pa tudi ne narava.
(-fk)
Ob sprejemu na jugoslovanski ambasadi v Bonnu
Savinjsko-šaleška naveza
Čas je za — nizke udarce
Po principu »sta Ribičič in Potrč jedla meso s prepovedanega kočevskega zaprtega območja« se tudi na našem območju že spletajo najrazličnejše govorice. Seveda nimajo take težine kot tiste z republiških vrhov, so pa vseeno prijetna kosta za glodanje tistim, ki morajo najti nekaj umazanije v vsaki bistri stvari. Sploh kaže, da je zdaj, ko je vendarle zavladala demokracija, čas za nizke udarce. Pa čeprav smo rekli, da se ne bomo več priklanjali.
Zdaj, ko so se dvignili nekateri, ki se prej niso mogli, in ko niso več tako zaščiteni drugi, ki jih je njihova barva varovala pred nevarnostmi okolice, pa ko so si ob splošnem slabem stanju nekateri podjetniki (z delom, pa tudi »podjetništvom«), dobro postlali, zdaj kot da je še boljša klima za razvoj nekaterih starih slovenskih pregovorov. Tistem o metanju polen pod noge, pa o nevoščljivo-sti in tistem, ki govori o so-
sedu, kozi in crkavanju. Nekako v vse to se kar ujemajo tudi govorice o smrti titovelenjskega koncema, ki so mu nekateri že pripisali zadnje vzdihljaje in usodo še enega socialističnega giganta. Pa ni čudno, da je prvi mož tega sistema pred dnevi kar z grenkobo dejal, da kot da si nekateri v Sloveniji kar želijo, da bi tudi Gorenje propadlo. Razen teh grenkih besed pa je bilo prijetneje slišati besede, da bodo le-ti razočarani. Da
pač Gorenje ne bo pogorelo.
In v tem času, ko nam podjetja krepajo kot muhe po biokilu, ne ustanavljamo komisij in drugih teles, ki bi našla pota za rešitev, ampak naj bi ustanovili komisije, ki bi preučevale, kako je z mesojedstvom, kako je s sumljivimi denarnimi posli, kako je . . . Kot da ni več nikakršnega zaupanja. In to v času, ko govorimo o spravi — tudi z mrtvimi; pa se še živi med sabo ne morejo spraviti. Saj sem za razgibano življenje — neke meje pa bi morale biti. Seveda sem proti temu, da nam bi jih spet kdo predpisal, ampak morajo dozoreti v nas samih. Sicer bo kar držalo tisto, da nekateri niso dozoreli za oblast. Ali pa
tisto, da se potrjuje, da oblast hitro kvari ljudi. Pa tudi tisto, da je treba za nekoga, ki pride na oblast — na katerikoli ravni — takoj izbrskati vse madeže preteklosti in jim jih zmetati v obraz. Pa naj bodo resnične ali le na osnovi govoric. Pa čeprav velja, da je take madeže z ljudi najteže sprati.
Težko je v časih polnih sumničenj! Tisti, ki živijo že dalj časa, to gotovo še kako poznajo. Morda pa smo le še v enem prehodnem obdobju, ko nam je demokracija stopila v glavo in ko nekateri ne vedo kaj z njo. Morda se bodo zdaj zlajali, potem bo pa lahko karavana ustvarjalnosti šla dalje. Da bi le lajež zamrl čimprej!
(frk)
Leto 1990 je jubilejno za koncem Gorenje. Štiridesetle-tnico praznujejo.
Začetki Gorenja segajo v leto 1950 v vas Gorenje, kjer so izdelovali v mali obrtni delavnici štedilnike in peči na trda goriva. Leta 1961 so se preselili v Velenje, naredili prve izvozne korake, tri leta kasneje pa že postali največji jugoslovanski proizvajalci bele tehnike. Vsa nadaljnja leta so se bliskovito razvijali doma in prodirali v svet. Pomembno prelomnico so zabeležili znova po letu 1970, ko so se vključili še na področje elektronike. Velikoserijsko, materialno intenzivno proizvodnjo pa so vse bolj pričeli nadomeščati s programi za katere je potrebno več znanj kar jim je omogočilo tudi uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev.
Herman Rigelnik, predsednik poslovodnega odbora Gorenje Koncem: »V Gorenju v tem trenutku nimamo preveč ljudi » proiz\ od nji, najbrž pa je kakšen preveč r . pisarn/.«
VRSTILA SO SE OBDOBJA USPEHOV IN PREIZKUŠENJ
V naslednjih letih so se prepletala obdobja velikih uspehov, padcev in preizkušenj. Eno največjih so preživljali v letu 1983, ko so začrtali proces modernizacije in prestrukturiranja Gorenja. Ta že daje rezultate. Okrepili so namreč naložbeno dejavnost, izboljšali kakovost izdelkov, pospešili tehnično modernizacijo, se kadrovsko okrepili...
Danes sodijo med sedem največjih evropskih proizvajalcev bele tehnike in gospodinjskih aparatov. So največji jugoslovanski izvoznik gospodinjskih aparatov, elektri-
čnih grelnikov vode in največji jugoslovanski proizvajalec procesne opreme, komponent za industrijo, blaga za široko potrošnjo, pohištvenih elementov, keramičnih ploščic, opreme za kopalniške in sanitarne prosto-
Z INTERNACIONALIZACIJO V EVROPO IN SVET
V drugi polovici lanskega leta je Gorenje znova naredilo odločeni korak. Pristopili so k projektu Internacionalizacije, s pomočjo katerega se želijo preoblikovati v sodoben koncem. Prvi dve potezi, izmed desetih načrtovanih, so že uresničili (celo nekoliko prej in z manj sredstvi kot so načrtovali). Ocenili so sedanje razmere in izdelali

GORENJE V JUGOSLAVIJI
15	družb — proizvodnih podjetij 5 družb za združene dejavnosti
16	predstavništev
42 razstavno prodajnih centrov
GORENJE V SVETU
12 lastnih predstavništev oziroma njihovih enot (Avstralija, Avstrija, Češkoslovaška, Danska, Finska, Francija, Grčija, Italija, Madžarska, Nemška demokratična republika, Velika Britanija, Zvezna republika Nemčija) in dve skupni predstavništvi (Kitajska, Venezuela).
LETNA PROIZVODNJA NAJPOMEMBNEJŠIH IZDELKOV GORENJA
2 200 000 velikih gospodinjskih aparatov 2 000 000 malih gospodinjskih aparatov I 200 000 kvadratnih metrov keramičnih ploščic 700 000 pohištvenih elementov 450 000 električnih grelnikov vode 200 000 WS splakovalnikov 150 000 barvnih TV sprejemnikov


strateški načrt prihodnosti. Ta projekt uresničujejo v sodelovanju z dansko revizijsko in svetovalno organizacijo KPMG Lisberg CJ Management. Bistvo projekta Internacionalizacije je preoblikovati Gorenje v sodoben koncem skandinavskega tipa. V njem so podjetja med sabo kapitalsko povezana. Njihov cilj pa je uspešnejše in učinkovitejše vključevanje v mednarodno delitev dela.
O uresničevanju projekta Internacionalizacije so najodgovornejši predstavniki Gorenja govorili pred dnevi na novinarski konferenci, kjer so povedali tudi, da so naredili še več kot so načrtovali. Tako so že preoblikovali Tcomercialne in finančne funkcije, na novo organizirali poslovodstvo Gorenja Koncem in njegove službe,
nečen nad dobrimi rezultati, ki so jih v tako kratkem času dosegli v Gorenju. Zasluge za to ima celotno vodstvo Gorenja Koncem in posameznih podjetij v njem, ki so se poglobili v projekt in vložili v njegovo uresničitev ogromno lastnih naporov. Gospod Leif Bank je bil nad tolikšnimi uspehi v Gorenju presenečen še toliko bolj, ker so jih uresničevali v času velikanskih gospodarskih in družbenih sprememb pri nas.
DVAKRAT VEČ TERJATEV KOT OBVEZNOSTI
Na novinarski konferenci pa so govorili tudi o problemih Gorenja. »Veliko jih je in veliki so,« je dejal predsednik poslovodnega odbora Koncema Gorenje Herman Rigelnik, »a ne tolikšni, da bi
nastajati pa so začela tudi nova mala podjetja.
V dobrega pol leta so se v Gorenju zares precej spremenili. Poudariti je treba, da je bilo ogromno narejeno tudi na kadrovskem področju. V Gorenju je nastalo v tem obdobju kar 14 strateških načrtov, pri katerih je bila uporabljena vrsta novih metodoloških pristopov, ki jih že zna zporabljati več sto ljudi v koncernu Gorenje, to pa je izjemnega pomena, saj je ena izmed osnov projekta Internacinalizacije sprememba razmišljanja ljudi.
Novinarske konference se je udeležil tudi gospod Leif Bank Jargensen, direktor in svetovalec danske revizijske in svetovalne organizacije, ki pomaga pri uresničevanju te naloge Gorenja. Poudaril je, da je bil zelo prijetno prese-
Gorenje Koncem ustvarja U odstotkov družbenega proizvoda republike Slovenije, več kot polovico svojih izdelkov izvozijo. Prav zato, poudarjajo, za njih ni vprašanje, ali bodo šli v Evropo. V Evropo in svet morajo, ne glede na to, ali se bo tako odločila tudi Slovenija.
Gorenje zrušili, kar bi si očitno nekateri pri nas želeli. Gorenje ni pred bankrotom in upam, da tudi ne bo.« Seveda pa se otepajo, tako kot v tem času v večini podjetij s precejšnjimi likvidnostnimi težavami. Premoščajo jih s plačili iz tujine, kjer še vedno veljajo za solidnega partnerja in lahko poslujejo brez garancijskega potenciala.
V težek finančni položaj na domačem trgu so jih pahnili njihovi domači kupci, ki so plačilno vsak dna manj sposobni in svojih obveznosti ne poravnavajo. Dokaz za takšno trditev je, da ima Gorenje mnogo več terjatev kot dolgov. Zapadlih terjatev je kar dvakrat več kot obveznosti.
NITI DINARJA S SIVEGA TRGA
Tudi zadolžitev Gorenja v tem času ni problematična. Dosega okoli 180 milijonov nemških mark, kar predstavlja njihovo dvomesečno realizacijo. Ob tem je treba poudariti, da je Gorenje zadolženo izključno kratkoročno, pri bankah, in da ne poslujejo niti z enim dinarjem s takoimeno-vanega sivega trga.
Še do sredine lanskega leta je Gorenje prodalo približno tri četrtine proizvodnje na domačem trgu, s srbsko blokado pa se je to razmerje močno spremenilo. Še bolj intenzivno so se usmerili na tuje, kjer sedaj prodajajo že več kot polovico svojih izdelkov, nekatera podjetja znotraj Koncema Gorenje pa že kar večino (CA 90 odsotkov). Konec lanskega leta je bilo Gorenje prisiljeno zaradi vse večje konkurence (tudi iz uvoza) cene svojih izdelkov
znižati, dobavitelji pa so re-promaterial še naprej dražili. Prav zato so se v Gorenju odločili, da svoje poslovne partnerje odločno opozorijo, da znižajo cene repromate-riala od 30 do 40 odstotno. V nasprotnem primeru bodo prisiljeni repromaterial kupovati na tujem, kjer je trenutno okoli 60 odstotkov cenejši kot doma. Le tako bodo namreč zdržali hudo konkurenco in obdržali cene svojih izdelkov na sedanji višini, kar pa je nujno.
RAZPISALI OBVEZNICE
V tem trenutku so aktivnosti vodilnih v Gorenju usmerjene še zlasti v finančno konsolidacijo. Ena izmed poti je sprememba kratkoročnih virov denarja v dolgoročne. To bodo naredili med drugim s pomočjo obveznic, ki so jih razpisali v višini 50 milijonov nemških mark. Približno 5 milijonov naj bi jih pokupili zaposleni tega koncema, 35 milijonov poslovni partnerji
PLANSKI CILJI GORENJA V LETU 1990
Za 11 odstotkov večja fizična rast za 4,5 odstotka znižanje zaposlenih za 16 odstotkov večja produktivnost za 18 odstotkov večji izvoz 30 odstotni delež izvoza v celotni prodaji stopnja neto dobička 4,2 odstotka
s finančnega področja, preostalih 10 milijonov pa drugi poslovni partnerji. Zanimanje za njihove obveznice je tudi na tujem. Obveznice so plačljive in izplačljive v dinarjih. Letna obrestna mera znaša 10 odstotkov, prva anuiteta zapade 15. januarja prihodnje leto, rok vračila glavnice pa je pet let. Obveznice so izdane v vrednostih po 100, 500, 5.000 in 10.000 nemških mark. Kupec je lahko vsaka pravna oseba, civilno pravna ali fizična oseba. Obveznice so prosto prenosljive med prodajalci in kupci po vrednostih, ki se bodo oblikovale na tržišču vrednostnih papirjev. Zanje jamči Gorenje Koncem s svojim trajnim kapitalom. V Gorenju obljubljajo, da bodo sredstva dobljena od prodanih obveznic usmerili v projekte, ki bodo zagotavljali najmanj 15 odstotno interno stopnjo donosnosti.
Obveznice Gorenja Koncem prodajajo vse banke sistema Ljubljanske banke in Gorenje Finance in sicer do 14. julija 1990. Obrestovati se bodo začele po 15. juliju, ko se bo začela oblikovati na borzi tudi njihova tržna vrednost. Pomembno pa je gotovo tudi to, da bo mogoče obveznice, ko se bo Gorenje preoblikovalo v delniško družbo, spremeniti v delnice.
Mira Zakošek
SSS — Socialistična stranka Slovenije
Socialisti so se dokončno poslovili od SZDL
V soboto, 8. junija je na kongresu v Cankarjevem domu v Ljubljani dosedanja Socialistična zveza Slovenije, naslednjica SZDL, obrnila nov list v svoji zgodovini. Povprašali smo Martina Budno, sekretarja dosedanje Socialistične zveze v Velenju, ki se je udeležil kongresa, zakaj je bilo to potrebno.
Martin Budna: »Čeprav smo bili v SZDL nosilci, tako zahtev, kot tudi akterji sprememb v naši družbi, so zlasti volitve pokazale, da smo se sami prepozno reorganizirali in da nam dosežena preobrazba ne zagotavlja ustreznega mesta v skupščinskem sistemu in političnem življenju. Nismo bili dovolj prepoznavni, zato smo na kongresu radikalno pretrgali popkovnico z dosedanjim frontovstvom
in marelo in postavili temelje novi, moderni, evropski stranki — Socialistični stranki Slovenije — SSS.« # In kaj je novega?
Martin Budna: »Povsem nov je statut stranke in z njim tudi organiziranost. Shema je preprosta, dvoni-vojska, z močno centralo in veliko svobodo članstva, organiziranem v območnih organizacijah, po lastni podobi. Posebnost je morda to, da ni več dovoljeno
dvojno članstvo, kar bo vsaj v začetku povzročilo precej osebnih dilem mnogim dosedanjim članom. To je osnova samoočiščenja, če uporabim besede Viktorja žaklja, našega novega predsednika. Programskih Sprememb je manj, kar je razumljivo, saj smo že pred volitvami sprejeli program, ki nam ga ni treba popravljati. Bolj poudarjen je temeljni cilj stranke — demokratična borba za socialno državo, za socialno pravičnejšo družbo, z visokim osebnim blagostanjem. Smo torej za razvojne, evo-lutivne, ne pa za revolucionarne spremembe. Bolj trdna je sedaj tudi opredelitev za samostojno, svobodno
Slovenijo, z ali brez Jugoslavije.«
•	Kako se boste organizirali v občini Velenje?
Martin Budna: »Mislim, da bomo imeli občinsko organizacijo. Cim prej moramo izvoliti novo vodstvo in sprejeti nova pravila. Zaenkrat smo zaradi finančnih težav razpustili delovno skupnost bivše OK SZDL in zadržali le še eno sobo. Vso pozornost bomo posvetili delu kluba poslancev, ki je eden izmed najštevilnejših v občini. Zahtevali bomo, da država bolj jasno opredeli nove nosilce nalog, ki jih je prej opravljala SZDL — gre zlasti za delo v krajevni skupnosti, sodelovanje z zdomci, z društvi itd. To so pomembne naloge novega občinskega vodstva.«
•	Kako pa je s članstvom?
Martin Budna: »Vsaka
stranka si želi čim več članov, tudi SSS. Ni razloga, da jih ne bi imeli, saj smo
moderna, socialistična stranka, kakršne so v večjem delu zahodne Evrope tudi na oblasti — od Avstrije do Francije in Španije. Toda, roko na srce, številčnega članstva v strankarskem sistemu ne smemo pričakovati. Navsezadnje ni potrebno, da se vsi ukvarjamo s politiko, saj so še važnejše zadeve na svetu. Je pa pomembno, da lahko vsak občan vidi, kaj se dogaja in da lahko na to tudi vpliva, če ga to seveda zanima. Oblast naj bo dostopna vsakomur, nobenega pa ne smemo siliti, da odloča o stvareh, ki jih ne pozna in ki ga ne zanimajo. V tem se tudi bistveno ločimo od dosedanjega sistema integralnega samoupravljanja. Ta zahteva je tudi pomembna sestavina našega programa.«
Pa še to : Sedež območne organizacije SSS Velenje ostaja na Prešernovi 1, Uradne ure pa so vsak torek od 17. do 20. ure. Vabljeni!
V	Gorenju Neodvisni sindikati
6. junija so v Koncernu Gorenje ustanovili Neodvisni sindikat, ki bo deloval v okviru Gorenja. Ustanovnega sestanka so se udeležili tudi nekateri opazovalci iz drugih podjetij, prišel pa je tudi predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije France Tomšič.
Neodvisni sindikat je v Gorenju nastal spontano, bi! pa reakcija na nestrinjanje s Svobodnimi sindikati Slovenije, zlati pa na njihovo propagiranje in pridobivanje članstva, kot so dejali na ustanovnem sestanku.
V	Neodvisni sindikat Gorenja se je na ustanovnem sestanku vključilo okoli osemdeset članov, vsak dan pa se včlani kakšen nov. Pravijo, da imajo konkreten program, o katerem bomo tudi mi še kaj zapisali.
(mkp)
Korak bliže ekološki sanaciji
Pr?d nedavnim so imeli delavci šoštanjskih termoelektrarn obisk. Obiskali so jih član republiškega predsedstva dr. Dušan Plut, podpredsednik republiške skupščine Vane Gošnik in nov energetski minister dr. Miha Tomšič. Na tem pogovoru, so bili sprejeti jasni zaključki, šoštanjskim termoelektrarnam je bila pravzaprav dana zelena luč za uresničitev njihovega ekološkega sanacijskega programa.
O tem smo se pogovarjali z vršilcem dolžnosti predsednika poslovodnega odbora Ja-rom Vrtačnikom.
#	Kako ocenjujete nedavni visok obisk z republike?
Jaro Vrtačnič: »Tega obiska smo bili veseli, še zlasti, da so se republiški predstavniki našemu vabilu tako hitro odzvali. Še bolj veseli pa smo seveda, da smo dobili potrditev o pravilnosti naših ekoloških načrtov in prioritetno mesto v okviru ekološke sanacije termoenergetskih objektov. To nam namreč vliva upanje, da bomo začrtane ekološke aktivnosti, s katerimi smo v zamudi, pravočasno uresničili.«
•	Z uresničevanjem ekoloških nalog, ki so za vas silno obvezujoče, saj boste morali v primeru, da jih ne uresničite proizvodnjo ročno omejiti, ste v zamudi. Pa boste zamujeno še lahko nadoknadili?
Jaro Vrtačnik: »Na to vprašanje v tem trenutku ne morem odgovoriti. Vse je odvisno od tega, kako se bomo dogovorili z nekaterimi republiškimi organi. Sestanek z
njimi je bil dogovorjen na prej omenjenem obisku. Zdaj je namreč treba naše naloge še konkretneje osvetliti in začrtati finačno konstrukcijo njihovega pokrivanja. Po dosedanjih dogovorih, ki so temeljili na dosedanjem obsegu proizvodnje električne enérgije, naj bi v ta namen najeli precejšnje tuje kredite, kar bi seveda pomenilo dodatno dvigovanje cen elektri-

_
V. d. predsednika poslovodnega odbora TES Jaro Vrtačnik : »Dobili smo potrditev o pravilnosti naših usmeritev.«
čne energije in veliko obveznost vračanja kreditov, česar pa naše še vedno ekonomsko nesanirano elektrogospodarstvo, ni sposobno. Vse je torej odvisno od finančnega plana pokrivanja našega ekološkega sanacijskega programa.«
• Glede na to, da vam je bila zelena luč že dana, lahko upamo, da bodo za vas uspešni tudi naslednji pogovori. Osvetlimo še enkrat bistvo va-
šega sanacijskega programa oziroma posameznih nalog v njem!
Jaro Vrtačnik: »Prioriteto smo dali tistim nalogam za katere smo ocenili, da jih bomo z dotokom pičlih sredstev, ki smo jih imeli na voljo, v celoti uresničili. Nika-ko si nismo hoteli dovoliti, da bi kaj opravili le napol. Tako smo najprej zgradili ekološki informacijski sistem, ki že deluje. Sledi mu aditivno odžvepljevanje, ki je v gradnji (do konca leta naj bi bila uresničena tudi ta naloga). Potem pa je tu še čiščenje dimnih plinov na blokih IV. in V., pa rekonstrukcija elektrofiltrov bloka V. Za tem naj bi rekonstruirali od-pepeljevanje na vseh petih blokih in izvedli primarne ukrepe za zmanjševanje emisijskih koncentracij dušikovih oksidov (te naloge, ki je v programu zapisana kot zadnja, se bomo verjetno lotili prej).
• Že od zgodnje pomladi deluje na bloku pet poizkusna naprava za odžvepljevanje dimnih plinov. Kakšne so prve izkušnje?
Jaro Vrtačnik: »Pilotno napravo sta nadomestila Inštitut Jožef Štefan in Metalna iz Maribora, ki tudi temeljito spremljata njeno delovanje. V kratkem nam bodo izdelali celovito poročilo. Že sedaj pa lahko rečem, da so bili doseženi dobri rezultati, saj smo dosegli več kot 90 odstotno čiščenje dimnih plinov. Seveda pa je treba povedati, da čisti pilotna naprava le okoli 15 tisoč kubičnih metrov dimnih plinov na uro, blok pet, na katerem je bila
nameščena do pričetka remonta (konec aprila) pa jih pošilja v zrak 1,7 milijona kubičnih metrov.
•	Blok pet, to je vaš največji blok, je ta čas v remontu. Kolikšen je ta remont?
Jaro Vrtačnik: »Blok pet je v remontu od konca aprila in bo trajal do konca tega meseca. Že sam rok remonta pove, da ne gre za zelo obsežna dela. Med remontom bomo pregledali naprave in ocenili stanje. To je povsem klasičen remont, ki je bil načrtovan in tudi v tem času, kar vzdrževalci opravljajo dela na njem, nismo naleteli na nič presenetljivega, tako da predvidevamo, da bo vse opravljeno pravočasno.«
0 Slovenija ima v tem času 10 odstotni presežek električne energije. Pomeni to, da boste proizvodnjo zmanjšali tudi v Šoštanju, kot vemo bodo velenjski rudarji omejili izkop premoga za 15 odstotkov.
Jaro Vrtačnik: »Zaenkrat o omejitvah proizvodnje elektrike v naši termoelektrarni še nismo govorili, lahko pa jo seveda pričakujemo.
Sicer pa smo v letošnjih petih mesecih poslali v omrežje natančno toliko kilova-tnih ur (1 milijardo 417 milijonov) kot je bilo dogovorjeno z elektroenergetsko bilanco.«
•	Boste imeli, če boste proizvodnjo elektrike omejevali, preveč delavcev?
Jaro Vrtačnik: »O viških delovne sile nikakor ne morem govoriti, dokler mora obratovati vseh pet blokov. Naš proizvodni proces je namreč takšen, da morajo biti naprave obratovalno pripravljene, ne glede na to s kak-
šno močjo obratujejo. Prepričan pa sem, da zaenkrat proizvodnje ne bomo omejevali tako, da bi izključili za dalj časa kakšen blok.
Ob tem naj povem, da v šoštanjskih termoelektrarnah skorajda ne zaposlujemo novih delavcev.
• Kadar govorimo o elektrogospodarstvu ne moremo mimo neusklajenega družbeno ekonomskega položaja. Je cena elektrike v tem trenutku ustrezna?
Jaro Vrtačnik: »Glede na stroške ni, saj jih ne pokriva. Ekonomski položaj elektrogospodarstva je še naprej kritičen, še tembolj, ker se v začetku letošnjega leta dogo-varjena ekonomska sanacija ne uresničuje. K vsemu temu je trba pridati še vse večjo finančno nedisciplino uporabnikov. Število tistih, ki računov elektrike ne poravnavajo je vse večje. To pa seveda vpliva na našo likvidnost in naložbeno zmožnost.«
9 Konec aprila ste se delavci TEŠ na referendumu odločili za oblikovanje lastnega družbenega podjetja. S tem ste pravzaprav »zakrivili« razpad Rudarsko elektroenergetskega kombinata, ki ga s prvim julijem ne bo več. Zakaj ste se tako odločili in kako
potekajo reorganizacijske aktivnosti? Boste s i. julijem samostojno podjetje?
Jaro Vrtačnik: »Na refe-remdumu smo sprejeli statut in samoupravni sporazum samostojnega družbenega podjetja. Registrirani še nismo, naša vloga je na registrskem sodišču v Celju.
Za takšno organiziranost smo se odločili, ker smo ocenili, da sta dejavnosti rudnika in termoelektrarn preveč različni, da bi uspešno delovali v enovitem podjetju. Sploh pa ne dvomimo v uspešnost medsebojnega sodelovanja.«
# Mnogi menijo, da bo dogovarjanje med rudnikom in termoelektrarno otežkoče-no! Da ga goste prenesli v Ljubljano.
Jaro Vrtačnik: »Z rudnikom želimo še naprej sodelovati in prepričan sem, da se bomo o skupnih poslih tudi uspešno dogovarjali tukaj in nikakor v Ljubljani. Res pa je, da za določene dogovore nismo v celoti pristojni (strategija razvoja energetike, energetska bilanca ...) in te bomo sprejemali znotraj javnega podjetja elektrogospodarstva in drugih republiških organov.«
MIRA ZAKOŠEK
Rudnik lignita Velenje na sejmu opreme in civilne zaščite
Že prva predstavitev — uspeh
Na letošnjem 18. sejmu opreme in sredstev civilne zaščite, prejšnji teden v Kranju, se je prvič predstavil tudi Rudnik lignita Velenje — centralna jamska reševalna četa, temeljna organizacija Higiena, tehnika, zaščita in temeljna organizacija Zračenje. Če drugega ne, je bil njihov nastop opazen — že na sejmu jih je obiskal direktor sejma >Zaščite< in jih povabil, da sodelujejo tudi na največjem sejmu zaščitne opreme v Jugoslaviji, ki bo 3. in 4. septembra v Beogradu. Za temeljno organizacijo Higiena tehnika, zaščita ali krajše HTZ, pa je bil ta nastop tudi prvi močnejši prodor na tržišče.
Avgust Terglav, vodja centralne jamske reševalne postaje (v centralni jamski reševalni četi so združeni vsi slovenski rudniki in rudnik La-bin), nam je povedal, da so na kranjskem sejmu želeli predstaviti opremo, ki jo v primeru nesreč uporabljajo in prikazati tudi drugim organizacijam, predvsem pa gasilskim društvom, ki uporabljajo reševalne aparate, na kakšni stopnji je njihov ser-
vis in kako opravljajo servisiranje opreme in nudijo druge usluge.
»Vsak trenutek je na rudniku poskrbljeno za to, da lahko nastopi jamska reševalna četa, če je to potrebno. Imamo petdeset posebnih klicnih naprav, alarmne zvonce v objektih, kjer stanujejo reševalci, in ko smo imeli vaje, smo imeli na rudniku v pičle četrt ure tri ali štiri ekipe tukaj. Ampak to v
dela prostih dneh, kajti v normalnih delovnih dneh imamo na posameznih področjih na vsaki izmeni ekipo, ki je tudi opremljena z vsemi potrebnimi aparati in lahko takoj nastopi,« nam je povedal Avgust Terglav.
Morda pa se spomnite, da so pred časom na Rudniku lignita Velenje uvedli celodnevno dežurstvo, člani jamske reševalne čete so bili ves teden na rudniku, kjer so se izobraževali in pripravljali za morebiten potreben poseg. Ta dežurstva so zdaj zaradi pomanjkanja denarja odpadla, kar pa ne pomeni, da je pripravljenost manjša ali znanje in opremljenost slabša. Kljub temu se jamski reševalci sprotno izobražujejo, utečeni so pregledi reševalnih aparatov . . . Žal pa je letos vprašljiva skupna reševalna akcija vseh slovenskih rudnikov in Rudnika Labin, ki je bila
3
\\ - „■■■"•V
• *
Ugledni gostje so se ustavili tudi pri predstavitvi Rudnika lignita Velenje (foto L. O.)
Avgust Terglav: »Jamska reševalna četa lahko nastopi vsak trenutek«
že,rečemo lahko tradicionalna. Težave, ki jih imajo rudniki v Zasavju, so posegli tudi na to po-. dročje.
• • • Veliko zanimanje za zaščitna sredstva
Temeljna organizacija Zavarovanje se je v Kranju predstavila z dvema napravama. »Problematika jamskih požarov je zelo velika in Zračenje je predstavilo dve napravi. Eno za omete jamskih prostorov (če izolacija ni dobra, lahko pride do samovžiga), prikazali pa so gašenje s peno, s katero gasimo tudi pri nas, ne samo v tujini,« je rekel Avgust Terglav.
Franc Druks, vodja temeljne organizacije Higiena, tehnika, zaščita, kjer je trenutno zaposlenih 151 delavcev in še 35 tistih, ki so pri njih na medicinski rehabilitaciji pa pravi, da so si z nastopom na kranjskem sejmu postavili tri cilje. »Slo je za našo prvo predstavitev kot proizvajalca zaščitne opreme v jugoslovanskem prostoru; želeli smo spoznati kakšna je odmevnost na naš proizvodni program: eden od ciljev pa je
bil čisto komercialni — začeli smo vzpostavljati stike z morebitnimi kupci in se z njimi dogovarjati za posle.«
Kako so bili s predstavitvijo uspešni se bo videlo šele čez mesec ali dva, ko bodo sklenili tudi kakšno konkretno pogodbo.
»Predvsem veliko zanimanja je bilo za naša zaščitna sredstva — program čevljev, rokavic, zaščitnih oblek, posebno pozornost pa je pritegnila zaščitna obleka za gasilce, ki jo imenujemo GAS 1. Sicer pa smo na sejmu predstavili preko trideset različnih artiklov, ki jih proizvajajo v temeljni organizaciji HZT,« pa pravi Stane Čas, ki bdi nad investicijskim programom in razvoju obrata HTZ.
• • • Najti kupce, ki so sposobni plačati
Ko smo pred časom, skoraj leto dni bo že od tega, obiskali štiri delovne enote temeljne organiza-
Franc Druks: »Pohvalimo se lahko z nekaterimi popolnoma novimi proizvodi«
cije Higiena, tehnika, zaščita, kjer so zaposleni predvsem delovni invalidi rudnika, nam je njen vodja Franc Druks rekel, da bo zadovoljen šele, ko bodo poslovali pozitivno. Potem je sedaj lahko zadovoljen.
»Prvo tromesečje smo zaključili pozitivno. Ne z ne vem kako velikim dobičkom, vseeno pa nam daje to določeno osnovo, da se bo-
rimo naprej. Pri poslovanju se srečujemo z dvema problemoma, bi rekel — najprej so tu cene re-promaterialov in delno tudi komunalnih storitev, drug problem, ki ga ne gre podcenjevati pa je kupna moč tako prebivalstva kot podjetij. Problem je ne samo proizvesti, temveč tudi prodati tistemu, ki je proizvod sposoben plačati.«
Lani so v tej temeljni organizaciji dokončali investicijski program s katerim naj bi zagotovili 170 novih delovnih mest za invalide in bi ga naj uresničili letos. Vendar je 5 milijonov nemških mark, ki bi jih potrebovali za naložbo, tako velika vsota, da jih ni bilo mogoče izbrati. Zato so začetek izvajanja investicije preložili v naslednja leta. »Vmesni čas bomo izkoristili za to, da se bomo za čas po investiciji dobro pripravili. V to sodi temeljita obdelava tržišča, prodor na tržišče in zato tudi postopno povečujemo proizvodnjo. Pohvalimo se lahko z nekaterimi popolnoma novimi proizvodi, ki smo jih predstavili tudi na
Stane Čas: »Po; zornost je pritegn na obleka za gas
sejmu. Tu je že omenjen zaščitni komplet GAS 1. Omenil pa bi še nekatere proizvode, med njimi poseben škorenj, ki smo ga razvili v skladu z nemškimi tehničnimi in standardi za potrebe gasilcev, precej širok je naš izbor delovnih čevljev, več vrst galanterijskih izdelkov, med njimi predvsem različne torbe in seveda vsa ostala zaščitna oprema.«	M. Krstič-Planinc .

MOJA PISMA
Dr. Lojze Peterle v Gornjem Gradu
»Grozeči gospodarski zlom moramo preprečiti«
Občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov Mozirja je konec prejšnjega tedna pričel z ustanavljanjem krajevnih odborov, saj želi stranko organizacijsko okrepiti in jo z večjo razvejanostjo približati slehernemu krajanu, vrniti človeku osnovne vrednote in ponovno uveljaviti danes zrahljano družino kot osnovno celico delovanja in življenja. Tako so v petek zvečer krajevni odbor ustanovili v Mozirju, v soboto pa še v Gornjem Gradu. Zlasti v Gornjem Gradu je bilo posebej zanimivo, saj so veliko dvorano tamkajšnjega prosvetnega doma napolnili občani iz vse doline, seveda ne brez razloga. Gost ustanovitvenega zbora je bil namreč predsednik slovenskih krščanskih demokratov in predsednik republiške vlade dr. Lojze Peterle, z njim tudi predstavniki regijskega odbora iz občinskega odbora Velenje, predsednika SO Mozirje in njenega izvršnega sveta Andrej Presečnik in Alfred Božič, poslanci mozirske občine v republiškem parlamentu in drugi gostje.
V uvodnem nagovoru je Lojze Peterle povedal, da je to njegov prvi strankarski nastop odkar je na čelu republiške vlade. Vesel je, da je stranka v okviru Demosa in sama uspela na volitvah, da se njeno delo širi in približuje ljudem, posebej pa je poudaril, da morajo stranke med sabo tekmovati s konkretnimi dejanji, ne pa z velikimi izjavami.
najprej inventura
Veliko časa se je razumljivo pomudil pri trenutnih nalogah nove vlade. Na kratko jih je težko strniti, bistvo pa je, da mora najprej opraviti inventuro, saj morajo poznati resnico v imenu boljše prihodnosti in pametnega ukrepanja. Resnica osvobaja, je dejal, trenutno pa boli, saj nova vlada v nobenem primeru ni pričakovala, da je stanje v slovenskem gospodarstvu tako slabo, da je tik pred zlomom, ki ga je nujno treba preprečiti. Rešitve, ki jih v teh dneh pospešeno pripravljajo na vseh področjih in bodo njihov prvi del ponudili slovenski skupščini na njenem bližnjem zasedanju, drugi pa na naslednjem, bodo za mnoge boleče,
vendar brez žrtev v tem trenutku ne gre. Prve ukrepe so že predlagali in jih poznamo; med drugim velja reči, da je na začetku delovanja agencija za razvoj, ki bo skupaj s skladom za pomoč skrbela za pospešitev preozbrazbe gospodarstva, za odpravo velesistemov in odstranitev ovir pri uveljavljanju zasebne pobude majhnega podjetništva. Tudi s pomočjo tujega kapitala, saj se v tujini vedno bolj zanimajo za Slovenijo in je ne povezujejo več v vsakem primeru s celotno Jugoslavijo. Republiko moramo svetu predstaviti še bolj, pri tem pa v nobenem primeru ne smemo okrniti pridobljenega zaupanja.
pot - konfederacija
V veliki meri je seveda usoda Slovenije še vedno povezana s federacijo, ki pa se je izčrpala. Usmeritev je konfederacija, končno pa tudi osamosvojitev, saj Slovenija ne more v nedogled čakati in propadati, ob tem pa ima sama v sedanjem času le petino možnosti za ukrepanje, vse ostalo je še v rokah federacije. Nalog je v tem
-
Lojze Peterle v sproščenem razgovoru / gostitelji Gostje na ustanovnem zboru
trenutku ogromno na vseh področjih in jih preko noči seveda ne bo moč rešiti, vseeno pa vlada pospešeno pripravlja programe, stališča in predloge ukrepov, ki bodo, kot že rečeno, narejeni v prihodnjih dneh oziroma tednih.
Prav zaradi tega dr. Lojze Peterle na vsa številna vprašanja obiskovalcev povsem konkretno ni mogel odgovoriti. Nanašala so se na usodo različnih oblik lastnine, kjer vlada še nima rešitve, kot je nimajo nikjer v vzhodnem svetu; na vračanje gozdov, zemlje in zadružne lastnine za kar pripravljajo programe, ki takoj v celoti ne bodo uresničljivi, za konkretne primere pa je predlagal, da jih morajo raziskati in utemeljiti sami in nato vložiti zahtevo (enako velja za raziskovanje nekaterih medvojnih zločinov); narodne sprave se ne da zapovedati, to je stvar srca in duše, čeprav bodo 8. juli-
ja poskrbeli za dva pomembna dogodka v zvezi s tem; v šolstvu je revolucije konec, bodo pa težave z učbeniki; nacionalne valute vlada ne podpira, ker v tem trenutku ni primerna rešitev; nerazvita področja naj dobijo pomoč le za konkretne programe in v slovenskem interesu, predvsem pa na podlagi jasne računice; zmanjšana obremenitev gospodarstva pomeni krčenje programa najprej v družbenih dejavnostih, gospodarstvo pa mora ta denar nameniti za sanacijo, ne za osebne dohodke in še veliko je bilo vprašanj in odgovorov.
Na koncu se je dr. Lojze Peterle zahvalil za povabilo in obljubil, da bo še rad prišel, če bo le čas. Zaveda se svoje vloge, ki terja takšne obiske, ki ob vsem drugem zahtevajo veliko naporov. »Moram biti zelo potrpežljiv, še bolj pa trpežen,« je sklenil.
j.p.
Ali bo SŠGZ urad (z enim zaposlenim)
»Lahko polje obdeluješ z letalom?«
Izvršilni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je konec maja potrdil novo organiziranost zborničnega sistema. Po njej naj bi v Sloveniji obstajala mreža območnih zbornic — osem — Ljubljana, Kranj, Celje, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Nova Gorica in Koper ter uradi z enim zaposlenim. Mednje so uvrstili tudi Savinjsko — šaleško gospodarsko zbornico. Mnogi to potezo ocenjujejo kot vračanje v stare čase, čase okrajev.
Na Savinjsko — šaleški gospodarski zbornici so sicer ves čas sodelovali pri nastajanju oziroma reorganizaciji zbornice, saj so prepričani, da je treba skupaj s spremenjenimi razmerami, spremeniti tudi delovane zbornic in celoten zbornični sistem. Vendar ne tako.
Konec je z dogovorno ekonomijo, gospodarski subjekti so postali samostojni, neodvisni. Mesto povezovanja in koordinacije med njimi pa je lahko zbornični sistem.
Marsikoga je predlagana reorganizacija presenetila. Prejšnji teden smo o tem povprašali tudi na Savinjsko—Šaleški gospodarski zbornici, kjer smo od Boža Lednika, izvršnega sekretarja želeli zvedeti, kaj tak predlog pomeni?
Božo Lednik: »Ves čas smo podpirali reorganizacijo in jo še podpiramo, vendar smo pristop ocenili kot nestrokoven. Vsaka reorganizacija naj bi se izvedla iz ciljev, ki jih je treba razgraditi. Samo tako se da videti, kaj je potrebno. Ves čas dogovarjanja o reorganizaciji, predvsem pa pri izdelavi statuta, pa je bilo v naprej določeno kako naj bi bilo,
ne oziraje se na naloge zbornice v novem sistemu.«
• • • Urad z enim zaposlenim, kot naj bi po novi organiziranosti izgledala Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica pomeni odtujenost za mnoga manjša podjetja, ki naj bi bila temelj prestrukturiranja gospodarstva?
Božo Lednik: »Sedanji izvršilni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je sestavljen iz predstavnikov velikih podjetij. Dvomim, da ti čutijo gospodarski trenutek tako kot množica manjših podjetij. Pa tudi — en zaposlen v takem uradu ne more drugega kot dvigovati telefonske slušalke in odgovarjati kam naj se ljudje v Ljubljani usmerijo. Vse naše članice smo seznanili s tem. Odloči naj se gospodarstvo, je za eno ali drugo obliko. Po mojem iskrenem prepričanju teh strokovni in moralni dolžnosti pa je prav, da opozorim, da bi to pomenilo izgubo stika, dostopa do informacij, sodelovanja v okviru republike. Nihče nam ne bo ničesar podaril, če si sami ne bomo
0 * "
tega izborili. To smo v Velenju že dostikrat doživeli.«
•	• • Kako se odzivajo članice?
Božo Lednik: »Člani izvršilnega odbora so razmišljali podobno kot mi, da je reorganizacija nujna, vendar bili odločno proti temu, da se izvede na način, ki bi Velenju pustil zgolj urad.«
•	• • SŠGZ je bila doslej spodbujevalec mnogih aktivnosti. Še posebno na področju podjetništva in drobnega gospodarstva. Kaj bi nova organiziranost pomenila za ta področja?
Božo Lednik »Jasno je, da se konkretnih stvari iz daljave ne da urejati. To je isto kot bi polje obdelovali z letalom. Območne zbornice so čutile utrip življenja, ki je okoli njih in zato so se lahko lotile neštetih aktivnosti. Ko smo recimo ugotovili, da je treba sprostiti iniciativnost ljudi, smo se v to z vso silo tudi zagnali. Prispevali smo k temu, da so se stvari razvijale hitreje kot bi se sicer. Izvedli smo vrsto akcij, od osveščanja ljudi, izobraževanja, svetovanja ... Rezultati so. Ustanovljenih je preko sto podjetij, verjetno jih bo še več.«
•	• • Tudi zdaj ne držite rok križem?
Božo Lednik: »Dogovarjamo se za postavitev svetovalnega podjetja. Vanj bi se poleg zbornice vključila tudi JUGEA iz Ljubljane, oziroma njeno podjetje IN IN (notranje inicubator-stvo). Pogovarjali smo se z Gorenjem, kjer so to pobudo pozitivno ocenili, podobno kot na velenjskem izvršnem svetu. Skratka delovali bomo naprej. Če ne drugače, bo prišlo vsaj do
ustanovitve tega spodbujevalnega podjetja za nastajanje novih firm.«
•	• • Kaj predlagate še, kako naj bi izgledala reorganizacija za Savinjsko-Šaleško gospodarsko zbornico, glede na njeno vlogo in na vse okoliščine, ki ste jih že omenili?
Božo Lednik : »Napak bi bilo, če bi gledali samo našo zbornico. Spremeniti je treba celoten zbornični sistem. Doslej je deloval kot voz, pri katerem gre vsako kolo zase. V okviru Gospodarske zbornice je treba opredeliti nekaj ključnih nalog, ki so pomembne za gospodarstvo Slovenije in jih potem z vse obsežnimi republiškimi akcijami tudi izvesti. Treba je priti do vsakega najmanjšega gospodarskega subjekta. Na-primer, če hočemo uspeti na področju kakovosti, da zaživi recimo znamka izdelano v Sloveniji<, je nujno vseljudsko ali vsegospodar-sko gibanje v Sloveniji, s tem je treba iti povsod, v sleherno gostilno. In podobno je z drugimi aktivnostmi — od razbremenjevanja gospodarstva do ino-vatorstva, izboljašnja poslovanja, izobraževanja...«
•	• • Si lahko potem takšno (predvideno) reorganizacijo privoščimo?
Božo Lednik: »Jaz menim, imam občutek, da je s takšno reorganizacijo narejen korak nazaj. Druga stvar pa je seveda, ali si jo lahko privoščimo. Sam mislim, da še vedno nismo tako daleč, da ne bi zmogli stroška, ki v bistvu predstavlja 0,1 odstotek v obremenitvi gospodarstva. Poudariti želim, da je veliko nera-cionalnosti še na vseh področjih, in da ne bi bilo treba rezati dela, ki lahko precej prinese k hitrejši prebroditvi obstoječe krize.«
M. Krstič-Planinc
Drage bralke, bralci
Zgodilo se je pravzaprav to kar se je moralo zgoditi: nedelja je, ura 17.35 in Hrast ne ve, kaj bi napisal v svojem osmem pismu — gradivo pa mora biti na mizi urednika čez dobrih trinajst ur. Malo seje že utrudil od številnih pisem v zadnjih mesecih, pomalem mu že zmanjkuje energije, da bi naslovnike prepričeval v svoj prav. Tudi snovi sčasoma zmanjkuje — zdaj je demokracija, vsakdo lahko piše o vsem in tako ali tako bo Hrast postal nezanimiv, izpodrivajo ga izvrstni članko-pisci tipa Obu, Vrba, Lipovšek . .. Zato bo današnje pismo (če sploh bo kaj vanj vtakniti) zadnje, in zadnje bo seveda tudi zato, ker smo se z urednikom že pred pol leta dogovorili, da bo Hrast imel prostor v Našem času samo do sezone kislih kumaric.
Pravzaprav bi se snovi za pisanje še našlo, a vsako stvar je treba vsaj malo poznati in premisliti — za to pa ni dovolj informacij in časa. Da pa bi prostor tratili z drobnimi obrekovanji, pač ne gre.
Morda naj omenim samo eno temo, katere se Hrast ni in se je enostavno ne bo lotil. In to zato, ker se boji, boji, da nima dovolj izkušenj, podatkov s katerimi bi svoje misli podkrepil. Skratka, ne čuti se kos tej nalogi in kakorkoli bi napisal, bi mu lahko vsakdo (upravičeno) obsodil za izmišljotine, natolcevanje, obrekovanje, pretiran strah. Seveda gre za GORENJE. Kadar Hrast prebira o Gorenju, prebira o njem same dobre stvari, slabe ali pa malce slabše iza tovarniških zidov do njega ne prodrejo — vsaj ne skozi časopis in TV. Takšne novice Hrast pobira v pisarnah, na cesti, v gostilni. In te novice že kar nekaj časa niso ravno optimistične.
(naj mi bralka in bralec oprostita, pišem o tem o čemer ne bom upal nikoli pisati — dotlej, da si končno ne domislim vsebine za današnje pismo).
Že nekaj mesecev srečujem znanke in znance, člane velike družine Gorenje, ki mi na vprašanje, kako je kaj v službi, skomignejo z rameni, nekako otopelo bi dejal, in pravijo, da ne vedo. Da je spet reorganizacija, da ne vedo kje bodo jutri. Nadrejeni, da morda vedo, pa jim ne povedo, da je negotovost še večja. Kje bom jutri v službi? Ne vem. Se tega ne vem, če sploh bom. In če ne bom, zakaj ne bom? Sem bil tako slab delavec — zakaj mi tega niso prej rekli? Ali bo ostal tisti, ki se je že doslej znašel. Menda že obstajajo kriteriji, spiski. Sem jaz kriv, da nas je v Gorenju preveč, ali so krivi tisti, ki imajo že leta oblast v rokah . . .
In se spominjajo ... Kakšnih deset let bo tega kar je bilo Gorenje v neznanskih težavah. Trdo, avtoritativno vodstvo je v kratkem času naredilo red. Naredili smo vsak dan več komadov, temu smo rekli razvoj. A še vedno delamo samo štedilnike, pralne stroje, omare ... Prodajamo še malo več, tudi tisto česar sami ne delamo. Že pred leti smo rekli: prodajati manj kosov, pa več pameti. Pa nič. Pamet (neizkoriščena) se je na veliko odli-vala čez rob podjetja, ki je ni hotelo ali znalo izkoristiti. Ko delavci nismo bili več motivirani skozi kose, ko so se na veliko začele spet pojavljati stare hibe, ko se ni več prav vedelo, kako so razdeljene naloge, odgovornost in odločanje, so se začele reorganizacije. V Gorenju je stalno samo to, da ni nič stalnega. Čez noč so padale glave (tudi tiste visoke), ukinjala in ustvarjala so se delovna mesta, ukinjale in ustvarjale so se delovne organizacije. Vsaka reorganizacija je bila tista prava! In tako z enega delovnega mesta na drugo, iz ene igre v drugo. Velik del plače smo prejemali samo za nenehno ugibanje o naši usodi. Da bi ob tem še pridno delali ni govora, pa smo pripravljeni in znamo. Vmes smo tako mimogrede kupili še ESO in pol njegovih ljudi pognali na cesto. Trdi zakon kapitalizma. Leta in leta smo dopuščali neučinkovitost, anarhijo, nestrokovnost — zdaj bomo z viški kar pometli. Menda nas je odveč kar tri tisoč. In leteli bodo krivi in nekrivi. Takšen je zakon kapitalizma — ki ga je vodstvo naenkrat odkrilo in ga bo zvesto izvršilo. Taisto vodstvo, ki je imelo deset let časa in neomejenih pristojnosti, da to, do česar je prišlo, prepreči. Očitno se vsaka, še tkao dobra, oblast nekoč izrodi, se odmakne od človeka, se obkroži z zvestimi podaniki, ki ji prinašajo točno tiste informacije, kot sami hočejo. Onkraj tega zidu pa je delavec za trakom, v pisarni... In zato smo apatični, brezvoljni, nezaupljivi do našega Gorenja, katerega moto je ČLOVEK, delo, znanje. Če smo prej marsikdaj, prav zaradi pripadnosti Gorenju, kdaj stisnili zobe in potrpeli, bi danes z veseljem poiskali delo drugje. Saj, kako pa naj z veseljem delamo. Iz meseca v mesec poslušamo ugibanja o tem ali bo plača, baje smo v težavah. O stotinah milijonov mark se govori. Bomo doživeli isto usodo kot Elan? Se bomo res prodali tujcem, da se rešimo? To so ugibanja, polne pisarne in hale so jih. Ampak vse je neuradno. Za Koer-ting smo uradno izvedeli v našem informatorju, šele leto po tistem, ko se je že potopil. Bomo tudi tokrat (zaradi varovanja poslovnih skrivnosti) presenečeni?
Da, da, takšna razmišljanja sliši človek, ko se pogovarja z Gorenjčani. Nič uradnega, samo ugibanja, govorice, tudi obrekovanja in laži... Hrast se zaveda, da tukaj do končne resnice, tudi če bi hotel, ne bi mogel priti. Če bi hotel o tem pisati, bi sam dodal le še kakšno ugibanje.
Vidite drage bralke, bralci. Medtem, ko sem razmišljal o tem, kaj naj bi napisal danes, sem opisal česa nikoli ne bom pisal, in tako mi je zmanjkalo prostora za današnjo vsebino (in priznam, da še sedaj ne vem o čem naj bi danes pravzaprav pisal).
In ker je sezona kislih kumaric pred vrati, vas še zadnjič ljubeče pozdravljam in pravim, daje bilo lepo z vami in ostanite še naprej z Našim časom in brez.
U. Hrasta
Srečko Meh
»Povsod je treba delati odprto, pošteno«
Napisati o Srečku Mehu kot bi si človek želel je težko, a hkrati lahko. Težko, ker človek ne ve, čemu dati poudarek — Srečku Mehu kot človeku, kot vodji jamomerstva na Rudniku lignita Velenje ali Srečku Mehu kot kulturnemu in družbenopolitičnemu veljaku. Lahko pa, ker je Srečko nadvse prijeten sogovornik, ki ve, kaj želi povedati, ker... Naj bo tako ali drugače, kateregakoli konca njegove resnično bogate in ustvarjalne življenjske strani bi se lotili, imeli bi marsikaj napisati.
Kaj bi bilo treba o vas povedati, kar o vas še ne vemo?
Srečko Meh: »Težko bi se odločil, ker mislim, da ljudje o meni že vedo marsikaj. Najlažje bi govoril o službi. Tu je vse jasno in določeno. Vendar mislim, da bi bilo bolj zanimivo spregovoriti o čem drugem. Človek namreč ne more biti le v službi in samo doma, ampak se mora vključevati še v okolico, tam, kjer misli, da se lahko, kjer je to potrebno in kjer čuti, da bo tudi kaj dobil. Meni je to v življenju uspevalo. Nikoli nisem menil, da samo dajem, vedno sem ludi dobival.«
Na katere izzive ste se odzivali?
Srečko Meh: »Predvsem na izzive okolja. Vsak človek je dolžan opraviti svoje v službi, nato v družini, v okolju, kjer živi in najbrž ne povsem na koncu še v organizacijah, društvih, ki nekako zadovoljujejo interese posameznika. Mislim, da ni dovolj, če bi počel le eno stvar, čeprav pa je tudi tu potrebna racionalnost. Delovanje samo na političnem področju te lahko prikrajša za marsikaj. Zato delam v kulturi, v sindikatu in stranki Demokratične prenove seveda.«
Na najrazličnejša področja
življenja in dela se vključujete že od mladostnih let dalje.
Srečko Meh: »Sam v zrelih letih se človek ne more vkl jučevati, ampak mora že veliko prej prevzeti kakšno nalogo. Začel sem v mladinski organizaciji. Tisti, v kateri smo se mladi veselili, zabavali in delali. To je bila nekakšna odskočna deska za nadaljnje udejstvovanje. Tok dogajanja človeka žene naprej.«
Kaj vse ste počeli?
Srečko Meh: »Uh, marsikaj, težko bi našteval vse. začel sem torej v mladinski organizaciji, nadaljeval v zvezi komunistov, sindikatu, potem je tu upravljanje v delavskih svetih, v raznih organih na ravni delovne organizacije in občine, republike, zveze. Ukvarjal sem se še z igranjem v godbi,. . . Kako ti gre delo povsod od rok, je odvisno od tega, kaj človek pričakuje in kaj je pripravljen dati. Zase lahko trdim, da sem poskušal tam, kjer sem imel kakšen vpliv, kjer smo se razumeli, kjer smo vprašanja poskušali rešiti na najboljši način. To je tudi danes moto in cilj, ki pa ga premalokrat uporabljamo. Eden od prijateljev — zelo ga cenim — je imel navado reči: Kadar je težko ne pomaga ja-mranje. Takrat je treba več delati.«
Kaj vam bolj leži kultura ali politika?
Srečko Meh: »Težko bi se opredelil. Najbrž ne gre za primerjavo, ampak za dopolnjevanje. V vsakem primeru je to odnos do življenja, narave, do družbe. Opredelil sem se do dogajanja v njej in kot tak tudi do dogajanja v kulturi. Povsod pa želim pomagati oziroma prispevati svoj delež k razvoju. Kulturo jemljem kot sestavljeno dejavnost. Zelo grobo oziro-


ma kruto bi bilo, če bi rekli, da je kultura samo likovnost. Danes se človek mora spoznati na več zvrsti. V društvu Šaleških likovnikov, katerega predsednik sem, na primer poskušamo z našim odnosom do lepega, ustvarjalnega, do narave povedati, kakšni smo. Naša srečanja so zato mnogokrat srečanja ljudi, ki predvsem rišejo, v končni fazi pa znamo še peti, igra-
ti, pisati. To mislim je bistveno, da se ljudje na nekem področju družijo, kjer plemenitijo svojo dušo, drug drugega, da bolj polno živijo. Razmišljanja, kaj te privede do tega, da delaš vedno bolj marljivo, ne morem zaključiti drugače kot: na začetku sodeluješ, nato ugotoviš, da je možno narediti še kaj več in nato poskušaš opravljati odgovornejše naloge.«
Vaša zadnja sprejeta dolžnost sega na področje kulture. Kaj reči o njej v naši občini?
Srečko Meh: »Veliko je narejenega, še več bi moralo biti. Ne manjka nam množičnosti in kakovosti na vrsto področjih amaterskega kulturnega snovanja. Veliko imamo kulturnih ustvarjalcev, premalo pa smo naredili pri vzgoji gledalcev. Zato bo to poleg množičnosti in kakovosti ena od prednostnih nalog ZKO v prihodnje. Kajti, če bomo ustvarjali le zase, potem mnogi še vedno ne bodo poslušali prave glasbe, prebrali prave knjige,... Ne mislim nikogar omejevati, ampak ljudem poskušati povedati, da je še kakšna zvrst od tiste, ki jo gledajo, s katero se na nek način ukvarjajo. Seveda nimam niti pravice, niti želje ocenjevati, kaj je dobro in kaj ne.«
Vas dejstvo, da sodi naša občina na področju amaterske kulture v sam vrh v Sloveniji navdaja z optimizmom ob prevzemu predsedniške dolžnosti v zvezi kulturnih organizacij občine Velenje?
Srečko Meh: »Optimist sem po značaju, prepričanju. Mislim, da bomo lahko veliko naredili s skupnimi močmi, sam
ničesar. Tisti, ki smo hoteli v kulturi delovati, smo že doslej sodelovali. Gre za to, da mora nekdo bolj skrbeti za vodenje organizacij. Ponekod to zahteva že popolnoma profesionalen odnos. Kajti, organizirati delo nekega društva pomeni žrtvovati prosti čas. No, ne gre za žrtvovanje v pravem pomenu besede, ampak za delo, ki je potrebno da do nekih rezultatov prideš.«
Kultura je torej ena od vaših dopolnilnih dejavnosti. Druga je politika. Kako gledate nanjo v spremenjenih razmerah?
Srečko Meh: »Moram reči, da sem v preteklosti čudno opravljal delo v družbenopolitičnih organizacijah. Najprej v ZK, kasneje v sindikatu, kjer sem bil član slovenskega in zveznega predsedstva, v spremenjenih razmerah ostajam predsednik stranke Demokratične prenove v občini Velenje. Ne vidim razlike v delu organizacije, stranke ali zveze kulturnih organizacij. Povsod je treba delati odprto, pošteno, žrtvovati je treba ogromno časa. Osebno menim, da se človek mora opredeliti do vsakega problema, nalogo poskušati rešiti na način kot se jo rešiti da. Politične stranke bi morale ustvariti osnovo za takšno odločitev. Tudi včasih nismo bili enotni, čeprav smo imeli le eno stranko. Res pa so bile možnosti vplivanja izredno majhne. Zato je bilo potrebno toliko bolj zavzeto delati v organih samoupravljanja. Danes odločanja v stranki tako ali tako ni. Mislim, da bolj boli nepošten odnos do preteklosti.
Zanjo trdim, da ni bilo vse slabo in zagotovo nisem sodeloval pri nobeni odločitvi in ustvarjanju takšnega vzdušja, kjer bi lahko sprejemali slabe odločitve. Govoriti o tem, da je bilo v preteklosti vse zanič, ne zdrži nobene resne kritike. Vsi kritiki preteklosti bi to morali povedati pred petimi ali še več leti. Danes biti heroj ni težko. Še posebej pa ni pošteno sprejeti posplošeno kritiko tistih, ki so bili v preteklosti na najodgovornejših položajih v ZK, po izstopu pa so najhujši kritiki. S takimi ljudmi in s takim načinom dela se nikoli ne bom strinjal. To me najbolj boli pri odnosu do ljudi. Kdor je moral iz strahu, iz bojazni za položaj vstopiti v ZK, in je izstopil zaradi tega, tudi ni treba, da je v tej ZK kdaj bil. Tisti, ki smo v stranki Demokratične prenove ostali sedaj, se bomo gotovo trudili po svojih močeh pomagati k boljšemu življenju v družbi, v kateri bomo ostali prijatelji. Želim si, da bi veljali argumenti, ne moč. Vedno sem delal z ljudmi, nikoli s pripadniki strank, nikoli ljudi nisem spraševal, kakšnega prepričanja so. Vedno sem lahko delal in se veselil s človekom, ki je to res bil.«
Kakšen je bil vaš moto v življenju?
Srečko Meh: »Uh, pomagati, delati, ne delati krivic. Kdor ne more pomagati, naj tudi ne škoduje.«
Bo Srečko Meh tudi v prihodnje človek, ki bo povedal, kar misli?
Srečko Meh: »Bo, saj bi sicer drugače težko živel.«

Gasparijeve razglednice ponovno med izseljenci
i A
(nadaljevnaje in konec) na nizozemskem več krav kot ljudi
Razstavo Gasparijevih razglednic sem po tednu dni iz Belgije preselil še v staro rudarsko središče Heerlen na Nizozemskem, tu je nekoč delovalo 12 rudnikov, ki so že vsi zaprti. V to pokrajino so se že od leta 1926 dalje naseljevali Slovenci in takoj ob prihodu ustanovili društvo Sv. Barbare, tri leta zatem pa še pevsko društvo Zvon. Obe društvi sta gostili mojo razstavo Gasparijevih razglednic.
na najvišji »gori« nizozemske
Nizozemska je ena sama ravnina. Le na jugu je nekaj gričev in med njimi tudi Vaatsberg, ki je z 322,5 m najvišji vrh te države. Na tisoče izletnikov seje dre-njalo v četrtek, 24. maja, po njem. Bil je praznik — Vnebo-hod. Toliko kolesarjev in izletnikov nisem videl še nikjer drugod. Pravijo, da je na Nizozemskem 14,5 milijona prebivalcev, od tega kar 12 milijonov kolesarjev. Povsod naokoli pa znamenite čr-no-bele krave mlekarice, ki jih je kar okoli 15 milijonov. Na prostem so od 1. maja pa vse do božiča. Ena da menda 35 I mleka dnevno.
Na vrhu Vaalsberga so kar trije razgledni stolpi, od koder si Nizozemci ogledujejo svojo ravnino. Neverjetno kakšno atrakci-

*M
i	"V
jo so naredili iz tega hriba. Od tu se seveda lahko razgledaš po deželi neizmerne ravnine, kjer je na obzorju le tanka črta stika med nebom in zemljo. Že sicer je dan tu za eno uro daljši, zaradi te ravnine pa je poleti svetlo tudi do enajstih zvečer.
tulipani in mlini na veter
Nizozemska je tudi dežela tulipanov in mlinov na veter. Tulipane gojijo ves april in maj. Mlini na veter pa se veselo vrtijo. Od 3.000, kolikor jih je pred leti bilo na Nizozemskem, se jih vrti še kakih tisoč. V mlinih veselo meljejo moko ali pa jih imajo za prečrpavanje vode iz morja v kanale. Videl sem tudi veliko novih mlinov sodobnih oblik, s katerimi proizvajajo elektriko. Ko je elektrike dovolj, se kolo ustavi.
v domu sv. kornelija
V Heerlenu imajo Slovenci slovensko mašo v cerkvi sv. Kornelija blizu katerega je tudi istoimenski Dom. Ta sicer ni njihov, kot v Belgiji, temveč ga koristijo za svoje prireditve, kot je bila moja razstava in materinski dan, ki so ga praznovali zadnjo nedeljo v maju.
Tudi tu sta se otvoritev razstave in materinski dan pričeli s slovensko mašo, nato pa so vsi prišli v dvorano, kjer je potekala prireditev. Tu je najprej pel pevski zbor »Zvon«, ki ga vodi Tone Kropivšek, nato pa je nastopila folklorna skupina pod vodstvom slavka Stermana in mladinska skupina »Škrjanček«, ki je požela največ aplavza. Otroci iz te skupine so že četrti rod naših izseljencev.
nizozemec, ki govori slovensko
Navzoče na prireditvi je pozdravil Anton Robek, predsednik društva. Tudi njegov stari oče, doma iz Prevorja na Kozjanskem, je bil dolgoletni predsednik sv. Barbare in ustanovitelj pevskega društva »Zvon«. V zboru že 40 let poje tudi Robeko-va mati Cilka, moja gostiteljica, ki si je tudi omislila razstavo Gasparijevih razglednic.
Vsa skrb za slovensko stvar je torej na ramenih družine Robek. Cilkin mož Ad Hamers pa je redek Nizozemec, ki govori slovensko in poje v Zvonu že 20 let. Po-
zna vse pesmi in tudi dirigira, če je potrebno. Neizmerno ljubi našo deželo in pravi, da je bolj Slovenec kot Nizozemec.
Sploh je v razliko od Flamcev pri Nizozemcih značilno, da s poroko Slovenca z Nizozemcem ne pride do prekinitve delovanja v slovenskih društvih. Nasprotno! Nizozemci se radi oprimejo slovenskih navad, jih spoštujejo, obiskujejo slovenske dneve in se celo učijo slovenščine.
Ce le morejo se
poročijo na kmečki ohceti v ljubljani
Na razstavo sta prišla tudi Oto in Dorče Žerdoner, katerih najstarejši sin Oti se bo letos poročil na kmečki ohceti v Ljubljani. Tudi predsednik društva Anton Robek seje poročil lani v Ljubljani. Njegov mlajši brat Franc pa bo z izvoljenko Mileno čakal še celo leto, da bosta prišla na vrsto in se poročila na kmečki ohceti, kot nizozemski par. Milenka poje v zboru in pleše pri folklori. Z Francem sta si že pripravila gnezdeče, ki pa bo čakalo še leto dni, da tudi ona dva okusita čar naše kmečke ohceti, ki je na Nizozemskem zelo popularna. Tam namreč podobnih običajev ne poznajo. V Belgiji sem se zaman trudil, da bi našel kaseto z narodnimi pesmimi, ker jih enostavno ni. Na Nizozemskem pa mi je Cilka našla le nekaj novejših pesmi. Še najbolj je tu doma godba na pihala.
coklarski muzej
Ne samo tulipani in mlini na veter, tudi cokle so posebnost obeh dežel. Ob robu pokrajine Mierij so že, odkar rastejo topoli, coklarske delavnice in od leta 1981 dalje tudi edini coklarski muzej na svetu. Tu spoznaš pot od topola do cokle. Po ogledu muzeja mi je bilo jasno kako Nizozemci s pridom izkoriščajo številne toplove nasade, s katerimi sicer branijo deželo pred vetrom.
Izdelovanje cokel je prastara holandska obrt, ki pa se je že razvila v malo industrijo. Kljub temu je cokla še vedno iz čistega naravnega lesa, iz topola ali kvečjemu vrbe, v naravni barvi ali okrašena s tradicionalnimi risbami. Medtem, ko je stari co-klar izdeloval par cokel poldrugo uro, jih današnja industrija iz-gotovi v 2 minutah.
van gogh privablja ves svet
Moja gostiteljica Cilka Robek in Ad Hamers sta me peljala tudi v Amsterdam. Nizozemska prestolnica ima ime po reki Amstel, »dam« pa pomeni prag. Sčasoma je izginila črka »I« in ostal je Amsterdam.
Gostitelja nista mogla dobiti vstopnice za svetovno razstavo Vincenta van Gogha, ker so praktično razprodane. Razstava v počastitev 100 letnice Van Goghove smrti je bila odprta 31. marca in jo bodo zaprli 29. julija 1990. Naval na vstopnice je bil že pred začetkom prodaje tak.
Tipična kmečka hiša v Belgiji
(vstopnice prodajajo samo v posebni banki), da so vstopnice določene ne samo po dnevih temveč tudi po urah. Vsaki dve uri se na razstavo vsujejo nepregledne množice, da bi videle 130 najlepših Van Gogovih slik z vsega sveta.
Imel sem srečo in dobil vstopnico pri črnoborzijancu. Uradno ceno 20 guldnov mi je zvišal le na 35, (ko sem povedal, da sem Jugoslovan), medtem, ko jo je za menoj nekemu Amerikaneu zari-bal kar 100 guldnov.
hiša ane frank
Na naslovu Prinsengracht 263 najdeš znamenito hišo, v kateri se je več kot dve leti skrivala družina Otta Franka. Hiša leži ob kanalu in je bila zgrajena že leta 1635 kot trgovska hiša. Od leta 1957 je ta hiša Muzej Ane Frank.
Verjetno je to eden najbolj pretresljivih spomenikov druge svetovne vojne. Prevzame te, ko se bližaš hiši in te pričaka več deset metrov dolga vrsta čakajočih, da vstopijo v prostore, kjer se je skrivala družina povsem preproste židovske deklice. Še danes odrineš knjižni regal v navideznem zaključku visoke in ozke hiše in vstopiš v skrivno podstrešno stanovanje s petimi prostori. V Anini sobi so po zidu še nalepljene slike filmskih igralcev, ki jih je izrezovala, skozi okno na dvoriščno stran je še vedno enak pogled proti stolpu južne cerkve z zlato krono, ki jo je podaril Maksimiljan Habsburški. Se vedno enako udarja stolpna ura, ki jo je poslušala Ana kdove kolikokrat . . . Množica pa kar naprej prihajajo in molče hodijo skozi te prostore. Ljudje se spogledujejo. Tistih, ki bi danes radi zanetili novo vojno, gotovo ni med njimi.
Medtem pa dnevnik Ane Frank, ki ga je našel Otto Frank po vrnitvi iz taborišča, še vedno prebirajo ljudje vseh starosti, igrajo ga na filmu, v gledališču. Preveden je že v več kot 50 jezikov.
rotterdam največje pristanišče na svetu
V	Rotterdamu smo se najprej »povzpeli« na 185 visok »Stolp Evrope« od koder vidiš celotno mesto, ki šteje komaj 600.000 prebivalcev, vendar je največje pristanišče. Rotterdam je bil med vojno zbombardiran in nizozemska vojska je kapitulirala v 5 dneh.
V	Rotterdamu seveda nisem šel v opero, temveč sem se s posebno ladjo 2 uri vozil po pristanišču s številnimi doki, ladjami z
vsega sveta, z največjimi zalogami nafte in milijoni raznobarvnih kontejnerjev. Nihče več ne prelaga in naklada. Vse opravijo kontejnerji in žerjavi.
zeeland — dežela pod morsko gladino
Nizozemsko po krivici imenujejo tudi Holandijo. Samo dve izmed 13 provinc se imenujeta Holland, sicer je to Nizozemska, kot ji tudi sami pravijo — Ne-derland. Kar 1/3 Nizozemske je pod morsko gladino. Največ v pokrajini Zeeland, kjer so Nizozemci zemljo iztrgali morju. In prav to pokrajino sem hotel videti.
Vzdrževanje zemlje med suho zemljo in morjem je bil Nizozemcem stoleten boj za življenje in smrt. V jugozahodni pokrajini Nizozemske so se namreč vrstile številne katastrofalne poplave. Zadnja taka velika poplava je bila 1. februarja 1953, v kateri je umrlo blizu 2.000 ljudi.
Ta poplava je bila signal za takojšnjo učinkovito akcijo. Operacija se je imenovala DELTA-PLAN. Najprej so zasuli nasipe in okrepili šibke členke, nato pa začeli zapirati morje. Pokrajina ima namreč številne morske rokave. Odprta sta ostala le We-sterschelde in Nieuwe Waterberg zaradi plovbe po morju. Nikoli več ne bo viharska plima pridivjala v zaliv Osterschelde, ker bo v ta zaliv prišlo le toliko vode, kolikor jo bodo ogromni »dejki« — jezovi dopustili. Tako bo namesto razdivjanega morja ostala tostran »dejkov« miroljubna pokrajina polj, kanalov in jezer, ena najbolj rodovitnih pokrajin na Nizozemskem.
Marjan Marinšek
Najvišji vrh Nizozemske Vaaisberg, 322,5 m
Kulturni center Ivan Napotnik
Dileme ob prizidku
Delavci Kulturnega centra Ivana Napotnik že dalj časa razmišljajo o izgradnji prizidka h knjižnici in galeriji, ker sedanji prostori ne zadovoljujejo več potreb, ki se pojavljajo na tem področju. Izgradnja prizidka je tudi ena od nalog, ki so bile postavljene v tem srednjeročnem planu Kulturne skupnosti. Do konca tega leta bi morali zagotoviti projekte za ta prizidek. Ker je sedanja knjižnica ocenjena kot zanimiv in dober objekt, so se odločili, da ponudijo projektiranje prizidka istemu arhitektu. Izvršni svet pa je imenoval tudi komisijo v kateri poleg stro-
kovnih delavcev s področja bibliotekarstva in galerijske dejavnosti sodelujejo tudi različni arhitekti.
Pred tednom dni je bil prvi sestanek na katerem je avtor arhitekt Adi Miklavc predstavil idejno zasnovo prizidka. Sledila je tehtna, a burna razprava, v kateri so se pokazala določena razhajanja med arhitekti. Zaključek sestanka je bil, da je treba ugotoviti, ali urbanistična zasnova tega področja sploh dopušča izgradnjo takega projekta, ki sicer glede svoje funkcionalnosti ni sporen. Podrobneje bodo o tem spregovorili na prihodnjem sestanku.
/z muzeja Velenje
Zgodilo se je . .
14. junija 1954
Današnjo rubriko bomo posvetili veliki naravni nesreči, ki je v teh dneh leta 1954 prizadela Šaleško dolino. O nesreči je poročal tudi Velenjski Rudar iz katerega povzemamo naslednje:
»Vremenska katastrofa v usodni noči od 4. na 5. junij je strahovito prizadela ljudstvo v celjski kotlini ter šoštanjskem in krškem okraju. Razbesnele vode so takorekoč v trenutku poplavile vse ozemlje od Dobrne do Vojnika in dalje do Celja. Ista usoda je zadela tudi Šoštanj in v manjši meri tudi Velenje. Škoda, ki jo je utrpela industrija, kmetijstvo in veliko število delovnih ljudi na njihovih premičninah je ogromna in gre v težke milijarde. Žal je poplava zahtevala tudi več človeških žrtev. Po dosedanjih, nepopolnih ugotovitvah, je izgubilo življenje ll ljudi, od tega 15 v Celju in okolici. V šoštanjskem okraju in Paškem Kozjaku, ki pa že spada v slovenjegraški okraj, je izgubilo življenje sedem ljudi, več pa je bilo težko poškodovanih. Zaradi strahovitega naliva se je na Paškem Kozjaku utrgal zemeljski plaz in odnesel Vanuškovo hišo z vsemi njenimi prebivalci. Le požrtvovalnemu delu gradbenih delavcev rudnika, ki so bili slučajno na Kozjaku pri gradnji planinskega doma ter so ob dveh zjutraj bili obveščeni o plazu, je zahvaliti, da sta bili rešeni življenji Vanuškove matere in sinčka. Tukaj so se posebno odlikovali Markan Franjo, Ivanovič, Kranjec, Mesarič in Brodarič pod vodstvom Kranjca Nikole. V Pesjem je utonil Lihteneger Franc, delavec pri Gradisu in oče petih nedoraslih otrok, v Šoštanju pa 85 letni Praprotnik Franc iz Plešivca, ki je zaradi večernega neurja ostal v Šoštanju in prenočil na neki šu-pi.«
Šele regulacija reke Pake je preprečila poplave, ki so bile v Šaleški dolini v preteklosti zelo pogost pojav.
Zanimiv je tudi članek, ki ima naslov »Že spet ribarijo v kalnem«: »Elementarna katastrofa, ki je prizadela tudi našo dolino, je prinesla mnogo zla s svojo uničevalno silo. Ne samo, da je zahtevala mnogo človeških življenj, temveč je napravila tudi velikansko gospodarsko škodo. Kot en mož so vsa Slovenija in druge bratske republike priskočile na pomoč prizadetim krajem z reševanjem in prvo pomočjo, ali pa s finančnimi in materialnimi sredstvi, ki jih zbirajo vse organizacije širom naše domovine. To je dokaz plemenitosti, zrelosti in socialističnega odnosa ogromne večine našega ljudstva.
Zgroziš se pa, ko naletiš v naši sredini na posameznike, ki narodno nesrečo hočejo izkoristiti v svoje umazane namene. Na primer izjava neke ženske: »Zdaj je pa zadnji čas, da se spametujejo, ko vidijo očitno božjo kazen — vsi moramo zaradi njih trpeti!« Mislim, da tega ogabnega izrodka s črnim opijem zastrupljenih možgan ni vredno komentirati. Ali pa: »Bog jih je kaznoval, ker so v Vitanju vrgli kip Janeza Krstnika v vodo, ali pa božja kazen zato, ker so v Družmirju požgali boga itd.« Nobena lažjim ni pregrda in prepodla, da bi dosegli svoj cilj. Preprostemu, poštenemu človeku hočejo strahovito katastrofo prikazati kot krivdo naše ljudske oblasti, ki je onemogočila katoliškemu kleru njegove umazane politične mahinacije v inozemskem interesu in mu pokazala pot v cerkev, kjer mu je mesto.
Te zapeljance, predvsem pa njihove voditelje in inspira-torje nujno opozarjamo, da so tudi strpnosti naše oblasti in težko prizadetega slovenskega naroda postavljene določene meje, preko katerih ne bomo dovolili nikomur, najmanj pa vatikanskim agenturam in njihovim opričnikom.
Zapeljancem teh izrodkov in vsemu našemu ljudstvu pa svetujemo, naj nekoliko prebira dnevno časopisje, ki dovolj poroča o sličnih vremenskih katastrofah v tako imenovanih katoliških državah: Avstriji, Italiji, Holandiji itd. Menda ni predobri bog kaznoval pobožnih Tirolcev s strahovitimi plazovi, ki so letošnjo pomlad terjali stotine žrtev zaradi njihove prevelike verske gorečnosti? Zanimalo nas bi tudi, v kako zvezo bi se dala spraviti naša socialistična oblast z ogromnimi poplavami, ki so leta 1952 popolnoma upostošile Padsko nižino v sveti, papeški Italiji, pa lani v Holandiji in Angliji?
Končno pa, saj nas ne bi niti čudilo, če bi tudi teh katastrof bili krivi mi. Dobro vemo, s kom imamo opravka in da ni sredstva, ki bi bilo tako podlo in umazano, da se jih reakcionarni del katoliškega klera ne bi poslužil v borbi proti naši ljudski oblasti in za povratek nazaj v srednji vek, kjer je Vatikan vladal Evropi z mučilnicami, grmadami, vešali in strupom — v imenu Kristusa kralja in božjega usmiljenja seveda. Zavedajte se gospodje, da je naše ljudstvo v nadčloveški borbi zlomilo vaše okove in likvidiralo vaše belogardistične klavce in da nikdar ne bo dovolilo, da bi mu jih ponovno nadeli — zato, ne uštejte se!«
Komentar k temu članku ni potreben!
Damijan KUAJIČ
Koncert mešanega pevskega zbora CSŠ Titovo Velenje
Velik glasbeni dogodek, ki so ga nam pripravili dijaki in dijakinje, ob mentorstvu gospe Danice Pirečnik, je osrečil številne ljubitelje ubranega prepevanja v našem mestu. In v resnici sem komaj verjel, da poslušam dekleta in fante, ki sicer vsak dan hodim mimo njih in jih niti ne opazim. Da, kultura je gotovo ena izmed poslednjih oblik duhovnega prijateljevanja in izražanja, v sicer popolni anonimnosti ali bolje odsotnosti naših globljih resnic.
Pevski eros, ki je sad toplega pedagoškega erosa pedagoginje Danice Pirečnikove, je povsem zavladal širnemu prostoru našega glasbenega hrama, ki je zmožen sodelovati v najvišjih frekvencah umetniške avanture. Prav o mentorstvu, o vzgojnem delu, bi veljalo napisati prav posebno razmišljanje, ki bi vsaj približno pokazalo vso globino in življenjsko pre-žetost takšnega dela. Ko človek
posluša tako ubrano in zahtevno prepevanje, se mu utrne misel na vso mogočnost človeške duše, ki obvladuje naše čute in izrazila. In zares, se je nocoj pretakalo med nami nekaj religioznega, nekaj, kar govori o stvarjenju popolnega sveta, ki ga slutimo v svojih zasanjanih popotovanjih, pravljičnih zazrtostih v svoje skrivnostne odseve resničnosti in željah, ki izvirajo v skoraj nerazsvetljenih globinah naših prakorenin.
Pred nami se je razprostirala atmosfera skrajne vznemirjenosti, občutek valovanja, ki se uspešno prebija po naših notranjih lestvicah lepote. Zaznati je bilo izčišče-no ustvarjanje in razvoj prepričanja v daljnosežnost tega početja. Bil je praznik mladih pevcev in glasbenikov, čeprav je bilo iz ozadja čutiti prisotnost njihovih mentorjev, učiteljev.
Bernard KRAJNC
»Jelka« Nazarje in »Oljka« Šmartno
Pevke in navdušili
Pozna kdo mesto Weisskirchen v ZR Nemčiji? Le redki izbranci, saj ga niti na zemljevidu ni. Gre namreč za novo mesto v neposredni bližini Frankfurta, ki je pred nedavnim nastalo z združitvijo petih naselij in vasi, šteje pa kakšnih 10.000 prebivalcev. Pa vendar o njem velja spregovoriti. Na tem področju so letos slavili 110-letnico pevskega združenja, ki združuje več zborov, obletnico pa so proslavili enkratno. O vsem tem pišemo zato, ker so se tam še posebej izkazale članice na-zarskega pevskega zbora in člani folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki. Ob enkratnem nastopu profesionalnega zbora ameriških marin-cev, za katerega so se organizatorji borili polna tri leta, so bili namreč oboji druga največja privlačnost štiridnevnega praznovanja.
Kako je prišlo do tega gostovanja v tujini, prvega za nazarske pevke sploh? Pred dvema letoma so nastopale na neki prireditvi v nazarski lesni industriji, na kateri so jih poslušali tudi Glinovi poslovni partnerji iz ZR Nemčije. Eden med njimi je bil iz omenjenega mesta, sicer velik ljubitelj petja in navdušile so ga. Še po dveh letih se je spomnil nanje in jih povabil na slavje ob visoki obletnici. Malo so oklevale, saj kakšno leto dni niso vadile, nato pa so se odločile in v mesecu dni trdega dela pod vod-stovm Tadeje Cigale naštudi-rale nov program. Slovenskim pesmim so namreč dodale še pesmi nekaterih drugih držav in niso storile napake. Oklevale so tudi zaradi oblek. Denarja ni nikjer, zato so same kupile blago in jih sešile. Očitno so tudi dobre šivilje, saj so bile deležne lepih pohval za videz, ne le za ubrano petje.
Ob tem so se zavedale, da s samo pesmijo predstavitev ne bo prava, zato so k sodelovanju pritegnile še člane šmarske folklorne skupine Oljka. Ta odločitev je bila vsestranski zadetek v polno. Šmarčani so že vajeni podobnih gostovanj in so pevke rešili prenekatere zadrege, bolj pomembno pa je, da so se odlično ujeli, posamič ali skupno navdušili s pesmijo in plesom, z oblačili in no-šnjami, ob vsakem nastopu, bolje rečeno po njem, pa poskrbeli za enkratno in sproščeno vzdušje s pesmijo, polko in valčki za vse obiskovalce v ogromnem šotoru, ki je praktično ves dan in noč nudil najrazličnejše prireditve in nastope.
plesalci v ZRN
Ko smo že pri sproščenosti povejmo še to, da so bili oboji prav presenečeni nad sproščeno organizacijo štiridnevne proslave, saj so pričakovali znano nemško natančnost, red in strogost, pa od tega ni bilo nič. Vse je sicer redno potekalo, vendar brez vsake »prisile«, gledanja na uro in podobno. Gotovo je tudi to pripomoglo k temu, da so nastopali sproščeno, pokazali vse kar znajo in res navdušili. Deležni so bili izredne pozornosti in gostoljubja. Ničkoliko je prijetnih dogodivščin in srečanj, ki jim bodo ostali v lepem spominu, ob tem pa so vsaj pevke že pozabile na naporne vaje, šivanje oblek in podobno. Ta doživetja so prava nagrada za vse. Pa še nekaj. Pevke in folkloristi so se po vsem tem dogovorili, da bodo še naprej sodelovali.
j. p.
PET PEDI
Vošnjakovi konji
Med pravimi moškimi beseda nekaj velja. Bili mož beseda je odlika, s katero se v naši vsakdanjosti, potopljeni v politiko, more le malokdo pohvaliti.
V krajšem obdobju nazaj smo poleg obilice političnih obljub dvakrat dobili zagotovilo, ki predvsem Soštanjča-nom obeta zagotovila, da bo TUŠ ugasnil svojo smrdljivo peč do konca te kurilne sezone. Upam, da ta na pol abstraktna formulacija ne bo ostala samo besedna figura.
Šoštanjčanom in vsem, ki čutijo in mislijo vsaj malo zeleno pa počasi mineva potrpljenje. Črna zavesa, ki neprestano tušira šoštanjsko nebo, povzroča najmanj to, da veliko stanovanjskih balkonov v mestu izgleda zapuščenih. Za njimi, kot da ni življenja. Ni rož, ni sušečega se perila, ne plenic. Gospodinje in matere pač niso nore, da bi dišečo belino izpostavljale smradu in sajam.
Ko se človek bliža »zadnji kapiji fabrike« pa ga pričaka še bolj žalostna podoba. Nekdanji Vošnjakov ponos dobesedno razpada. Bajte kažejo rdeče, opečnate rane. Skozi strehe se reži sonce. Tudi po vojni zgrajen »novi krom« daje vedeti, da že od šestdesetih let sem ni videl zidarskega orodja. Edino dva bela kamnita konjiča na stebrih vhoda izstopata in kar kličeta po tem, da ju nekdo odnese iz te žalosti. Tako, kot se je zgodilo z vsemi zelenimi, kamnitimi žabami, ki so požirale smeti ob šoštanjskih pločnikih.
Res je. Šoštanj prenavljajo. Veselim pa se dneva, ko bodo tudi v TUŠU spoznali racionalnost in vzeli zase samo toliko prostora, kot ga rabijo. Potem je treba nemudoma podreti »fabriške« razvaline, prostor pa pregnesti tako, kot so zarisali mladi arhitekti, ki koreninijo v Šoštanju. Da ne bo vse skupaj ostalo zgolj narisano in razstavljeno v prostorih krajevne skupnosti.
Naj se vrnem na začetek in izrazim upanje, da bo direktor TUŠA res mož beseda ... pa vendar bi bil bolj vesel, če bi denimo rekel: »Do septembra 1990 bomo ugasnili dimnik, ki svinja Šoštanj!«
Peter Rezman
Delo je neizogibna dolžnost ljudi, živečih v družbi. Vsak, brezdelen državljan,
naj je bogat ali reven, mogočen ali šibek, je malopridnež.
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
AVTO CIžLJIE
63001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11
p.O.
Posebna ponudba ob svetovnem nogometnem prvenstvu ITALIA 90
FIAT
TIPO
1400 DGT CAMPIONE
SAM0130.000 din (uvozna cena)
Vgrajeno okno na strehi, platišča iz lahke kovine, poseben lak.
Informacije in prodaja:
AVTO CELJE; ipavčeva 21,
telefon 31-919, 34-865
T. Velenje, Partizanska 3, telefon 851-060
Praznik krajevne skupnosti Gorica
Čeprav z vremenom v soboto na večer niso imeli sreče, so program speljali do konca.
Srečanje najstarejših krajanov krajevnih skupnosti Gorice in Šaleka je bilo že sedmo leto. Vedno enako prisrčno.
Ljudje si želijo več sodelovanja, več samoorganiziranosti, pristnej-šib stikov. Obračajo se v svoje okolje, k svojim interesom in problemom. V vse večjih stiskah ne vidijo več >odrešenika< od zgoraj, od drugod. Z lastnim delom si želijo urediti svoje bivalno okolje.
Ob spremljanju svečanih prireditev, ki so obeležile praznik krajanov Gorice, 10. junij, smo imeli prav takšen vtis. Predstavniki krajevnih organov so pošteno povedali, da smo se znašli v položaju, ko nimamo več priložnosti odpirati velikih objektov, ko niti govori oblastnikov niso več potrebni. Kljub temu imamo priložnost, da izkoristimo rezerve v ljudeh, v materialnih pridobitvah preteklih let ter se obrnemo k človeku. To bo izjemnega pomena, še posebno v mestu, v velikih bivalnih oddelkih, kakršen je tudi krajevna skupnost Gorica.
Jože Svetina na otvoritvi svoje razstave
Praznovanje praznika KS Gorica je zajelo športno-šahovsko tekmovanje (3. junija v prostorih KS), petkov kulturni večer 9. junija, sobotno družabno srečanje krajanov, ki ga je motilo slabo vreme in nedeljsko popoldansko srečanje starejših krajanov v osnovni šoli. Pohod ob meji krajevne skupnosti je zaradi obilice padavin odpadel.
Kulturno noto praznovanju, ki je sicer spremljala vse prireditve, je dejala otvoritev razstave slikarja Jožeta Svetine v prostorih krajevne skupnosti Gorica. Kulturni večer so popestrili učenci OŠ bratov Mravljakov, ki so s svojimi mentorji med najzaslužnejšimi za lepo pripravljene in svečane proslave.
Svetina je s svojim dopolnjenim slikarskim opusom še vedno likovno optimistično razpoložen, ustvaril priložnost, da si krajani Gorice ogledajo njegove stvaritve. Ob zvokih citer Ivana Kneza iz Zavodenj, je bil petkov kulturni večer pravo doživetja.
Na otvoritvi je predsednik skupščine KS Gorice Ljuban Na-raks z izbranimi, doživetimi mislimi opisal Svetinovo umetnost. »Jože Svetina opozarja in ohranja izročilo slovenske zemlje, trud in življenje kmečkega življa, da ne bo pozabljena in izbrisana narodova stvarnost in narodov ponos. Menim, da Jože miselno spoznava ogroženost gozdov, travnikov, poljan, gričev, potokov, kajž, nekdaj klenih domačij in živalskega sveta.«
Šola je zrasla s krajem
Pred devetimi leti, ko je mogočno naselje Šalek — Gorica dobilo svojo šolo, se najbrž nismo zavedali, da je tudi v modernem.
urbanem naselju s skoraj samimi priseljenci, šola eden osrednjih povezovalcev življenja v krajevni skupnosti. To seje pokazalo tudi na proslavi, v soboto zvečer, ko je Rudarska godba s promenad-nim koncertom >preganjala< svinčene oblake. Učenci so izvedli kulturni program, ki se ga je razveselilo (žal le) nekaj več kot sto občanov. Ko je ploha prekinila prireditev na prostem, so se ljudje preselili v dvorano šole in svečanost spremljali do konca v pravem zanosu.
Predsednik skupščine KS Gorica je namesto govora, kakršnih so bili ljudje že siti, nagovoril so-krajane konstruktivno, kritično ter z obeti, ki so gotovo realni tudi v kriznih časih. »Izvirni greh izgradnje tega naselja, slabo komunalno in prometno infrastrukturo ter organizacijo življenskih funkcij, moramo premišljeno sanirati. Odpraviti moramo napake ter dvigniti bivalni standard. Zavodu za urbanizem smo že pred tremi leti naročili in plačali polovično vsoto za ureditveni načrt Gorice, pa še zdaj nimamo načrtov, ki so nujna podlaga za kompleksno odpravljanje napak ter razvoj kraja. Od poslancev v skupščinskem parlamentu bomo zahtevali, da odločno uresničujejo voljo in načrte prebivalcev tega velikega naselja našega mesta. Zivljenski ritem občanov bo odvisen tudi od pogojev, ki si jih
nameravamo urediti. Na tem bo temeljil tudi načrt novega krajevnega samoprispevka, ki ga želimo pripraviti ob sodelovanju občanov v javni razpravi.«
Naraks je bil v tem govoru oster, konkreten, pa svečanost zaradi tega ni nič izgubila. Nasprotno, ljudje so čutili, da je mogoče spet >stekla sveža kri po ži-lah<.
Starejši pa v nedeljo
Slabo vreme pa ni motilo starejših krajanov, ki so se zbrali iz krajevnih skupnosti Gorice in Šaleka. V dvorani je bilo prijetno. Program so pripravili otroci iz vrtca Ciciban in učenci OŠ Šalek ter šole gostiteljice. Že sedmo leto gostoljubja ni le pozornost, je pristno druženje mlajše in starejše generacije ter priložnost za zbliževanje ljudi v kraju. Jože Šalej, ki je med pogostitvijo igral lepe domače viže, je nekatere osemdesetletnike pripravil še do plesa. Le kdo bi se takega srečanja ne veselil, marsikdo je bil ganjen. Tudi ob besedah profesorice De Costove, ki so izzvenele prisrčno, iskreno in kot najboljše želje za dobro sodelovanje med sosedi. To pa je bil tudi temeljni namen praznovanja in srečanja.
Tekst in slike: JOŽE MIKE A VC
Praznik občine Slovenj Gradec
Zaključna prireditev v Mislinji
Predsedstvo skupščine občine Slovenj Gradec je v skladu z znamenji časa spremenilo protokoi svečane seje in ob podelitvi občinskih priznanj dalo v ospredje kulturni program.
Zaključna prireditev je bila v Mislinji, kulturni program je izvajalo Kulturno društvo Misli-nja, ki ima z javnimi kulturnimi prireditvami že bogate izkušnje. Pri prireditvi so sodelovala vsa društva — turistično, taborniki in gasilci...
Kot posebna privlačnost v praznovanju pa je bil sprejem župana in članov predsedstva, ki so se pred kulturni dom pripeljali v kočijah.
Po protokularnem delu v dvorani je sledil kulturni program s sporočilom: Lepa je naša dežela.
V njem smo se sprehodili skozi ljudske šege, pesmi in stvaritve velikih Slovencev.
Prireditev so popestrili štanti Turističnega društva, pihalni orkester iz Slovenj Gradca, taborniki in gasilci.
Kulturni program so zaključili s Prešernovo:
Nazadnje še prijatelji kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrali, ker dobro v'srcu mislimo dokaj dni naj živi
vsak, kar nas dobrih je ljudi.
Slavje se je sponatano nadaljevalo ob petju, domačih muzikan-tih in postrežbi turističnega društva še v pozne ure.
Bilo je domače, prijetno in doživeto.
Ustanovitev podjetja za računalništvo, oblikovanje in založništvo
Pred dnevi so štirje posamezniki in dve organizaciji (Kulturni center Ivan Napo-tnik in Informativni center Velenje) ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo — studio R., ki se bo ukvarjal z računalništvom, oblikovanjem in založništvom.
Na področju tiska in namiznega založništva bo družba nudila vse od svetovanja, izdelave idejnega in izvedbenega projekta do same izvedbe, hkrati se bo ukvarjala z oblikovanjem in izdelavo predlog za tisk, izdelavo celostnih grafičnih podob, oblikovanjem notranje opreme
poslovnih prostorov, razvojem, izdelavo in prodajo računalniške, programske in
strojne opreme, opravljala svetovalne storitve na področju namiznega založni-
štva, nudila zastopstvo pri prometu blaga in storitev v zvezi s to vrsto dejavnosti, skrbela za izobraževanje za delo z opremo pri namiznem založništvu in sploh pa organizirala druge izobraževalne oblike s področja namiznega založništva. Njena dejavnost bo zajela med drugim tudi aranžiranje sejmov, raznih prireditev, pa opravljanje zunanje trgovinskih poslov in zastopstvo tujih podjetij.
Podjetje ima svoje prostore v Domu učencev na Efenkovi v Titovem Velenju.
Tradicionalna noč pod Šaleškim gradom
V Titovem Velenju, natančneje v Saleku, se nam obeta pojutrišnjem torej v soboto, 16. junija, zanimiva prireditev. Kar tradicionalna je že postala, domačini pa so jo poimenovali Noč pod šaleškim gradom.
Že ob 8. zjutraj se bo začel v Šaleku kramarski sejem in sejem domače obrti. Odprt bo ves dan, tja do 20. ure. Popestrili ga bodo še z razstavo poljedeljskega orodja in opreme iz starih časov.
Popoldne bo tudi gasilsko obarvano. Na zelenici pri velenjski pošti bodo pripravili šaleški gasilci tradicionalno, že enaindvajseto tekmovanje za prehodni pokal šaleške doline. Tekmovanja, ki se bo začelo ob 13. uri, se bo predvidoma udeležilo 72 moških in 23 ženskih gasilskih desetin. Sklenili ga bodo okoli 20. ure, s podelitvijo pokalov in priznanj na prireditvenem prostoru v Šaleku.
V Šaleku pa bo tudi sicer zanimivo celo popoldne. Ob 15. uri bo nastopila folklorna skupina Koleda, ob 16. tamburaški orkester s Konovega, ob 17. uri bodo šalečanke in šalečani prikazali starodavne običaje, ob 19. uri pa bodo zaigrali Pokrajski fantje, ki bodo skrbeli za prijetno razpoloženje še dolgo v noč. Pri tem jim bo pomagal še kvintet Flamingo, ki bo nastopil ob razglasitvi rezultatov ob 20. uri.
(bi)
Občinsko gasilsko tekmovanje članov in veteranov
Skupno v Lajšah 59 desetin
V nedeljo je bilo na letališču v Lajšah občinsko gasilsko tekmovanje članov, članic, veteranov in veterank. Skupno je nastopilo 59 desetin iz vseh gasilskih društev občine Velenje, ki so bili razvrščeni v dve tekmovalni skupini in sicer v skupino A — člani do 30 let in članice do 25 let, v skupini B pa člani nad 30 let in članice nad 25 let. Desetine so se med seboj pomerile v tem, da so v najkrajšem času in s čim manj napakami izvedle trodelni napad in pretekle 450 metrov šta-fetnega teka, medtem, ko so imeli veterani in veteranke posebno vajo.
Kljub temu, daje močno deževalo in so bili tekmovalci premočeni, je vse potekalo po načrtu in brez zastojev. To je tudi priznanje organizatorjema tekmovanja, gasilskemu društvu Šoštanj in občinski gasilski zvezi Velenje. Ob koncu tekmovanja je gasilsko društvo Škale prejelo pokal za množičnost v trajno last, ker je imelo na pionirskem in članskem tekmovanju največ desetin, skupno štirinajst. Tudi Gaberke so nastopile z enakim številom desetin, vendar so Škalčani na tekmovanju dosegli boljše rezultate.
Rezultati — člani A: Šoštanj, 2. Šentilj I, 3. Šalek II; članice — A: 1. Škale, 2. Šen*;lj, 3. Gaberke I; člani — B: 1. Titovo Velenje, 2. Topolšica, 3. Šoštanj; članice — B: 1. Šalek, 2. Škale, 3. Topolšica; veterani: 1. Bevče, 2. Titovo Velenje, 3. Škale II; veteranke: 1. Bevče.
B. Mugerle
Nazarje - Praznik krajevne skupnosti
V industrijskem središču mozirske občine, v Nazarjah torej, vsakodnevnih nalog, potreb in načrtov za daljše obdobje gotovo ne manjka. Trenutno gradijo prepotrebno mrliško vežico, ki naj bi bila dograjena letošnjo jesen, razširili bi radi javno razsvetljavo, kar pa je pogojeno z veliko večjim problemom, to je širitev telefonskega omrežja. Skoraj neverjetno je, koliko težav imajo pri tem, pri čemer jih ne osrečuje preveč dejstvo, da tudi druge krajevne skupnosti niso nič na boljšem, vsaj pri zadnji akciji ne.
Ne glede na to bodo v petek s priložnostno slovesnostjo počastili praznik svoje krajevne skupnosti. V delavskem domu bodo pripravili bogat kulturni spored, najzaslužnejšim krajanom pa izročili priznanja za uspešno delo. j. p.
Razstavlja Ana Ojsteršek
Do konca junija je v avli »steklene direkcije« (Rudarska 6, T. Velenje) na voljo ogled razstave likovnih del Ane Ojsteršek.
V tišini razstavnega prostora se ponuja v razmislek mnogo stvari. Človek je lahko za hip sam s seboj, razmišlja lahko o sebi, pa o likovnosti in o dejstvu, da likovniki s svojimi ustvarjenimi deli vedno pokažejo tisto, kar nosijo v sebi — svoj notranji obraz.
Ob gledanju slik Ane Ojsteršek je akademski slikar Lojze Zavolovšek zapisal, da živijo Anini akvareli svojstven svet, porajajo pa se iz dokaj disciplinirane risbe in akvarelne mehkosti, kar zelo ustreza Aninemu liričnemu čustvovanju.
Ana Ojsteršek je po mnenju mentorjev že zelo zgodaj dojela, kakšen glas ima slikarska glasba akvarela. Dojela je, da lahko svet okoli nas prikazuje po svoje, po svojih slikarskih spoznanjih in doživetjih.
Razstava je na ogled vsak delovni dan med 6. uro in 15.30— do konca tega meseca.	Tatjana Hudomalj
Suha vaja, mokri gasilci
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje
Dnevno taborjenje na Slemenu
Počitnice se bližajo, le še dober teden bodo drgnili osnovnošolci šolske klopi. Prav zato je v teh dneh na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje zelo živahno. Načrtujejo aktivnosti s katerimi bodo skušali popestriti prosti čas otrok.
524 otrok bo letovalo v Savudriji. Predšolski otroci, ki so bili tam te dni, so se vrnili v torek, šolarji, skupaj 380 pa bodo letovali od 31. julija do 10. avgusta in od 10. do 20. avgusta. S pripravami na to letovanje so začeli na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje že zgodaj, tako da so ga skrbno pripravili, staršem pa omogočili obročno odplačevanje. V teh dneh pa načrtujejo še eno obliko letovanja. Dnevno taborjenje v Šentvidu nad Zavodnjami. To je cenena in silno priljubljena oblika letovanja velenjskih otrok. Letos bodo tabor odprli (seveda računajo, da bo prijav dovolj) 25. junija, zaprli pa 30. junija. Tako kot je že običajno, bodo otroke vsak dan vozili z avtobusom iz Titovega Velenja, preko Pesja in Šoštanja. V Šentvidu bodo po taborniško preživeli dan, zvečer pa se bodo vrnili domov. Za varnost, dobro počutje, vedro razpoloženje pa tudi spoznavanje taborniških veščin bodo skrbeli taborniki taborniškega odreda Pusti grad Šoštanj, skupaj s tovarišico Tejo, ki ima pri tem delu bogate izkušnje.
V	tabor vabijo otroke od petega leta dalje, starši pa morajo prispevati dnevno po 70 dinarjev (prevoz, dve malici, kosilo — del stroškov bo pokrila občinska zveza prijateljev mladine Velenje). Prijave zbirajo na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje (Prešernova 1, stavba sodišča, telefon 853 369) do vključno ponedeljka, 18. junija. Pohitite s prijavami!
V	teh dneh pa zbirajo na občinski zvezi tudi podatke o tem, kaj nameravajo pripraviti za počitniški čas posamezna društva prijateljev mladine po krajevnih skupnostih. Na osnovi tega bodo izdelali celovit program, tako da se bodo aktivnosti lahko udeleževali vsi otroci.
(mz)
Z
Poceni in kvalitetno fotokopiramo! Naš čas, Foitova 10, Titovo Velenje
3
meter
Bolezen kuncev in zajcev
V	kraju Rečica, Šmartno ob Paki je ugotovljena hemoragi-čna bolezen kuncev in zajcev. Okuženo območje je v krogu 10 km. Celotno območje občine Velenje je neposredno ogroženo. Bolezen je izredno kužna.
Na območju občine so prepovedane razstave kuncev, promet s kunci, kunčjim mesom, kožami, dlako, hrano, iztrebki in klanje.
Če se pri kuncih pojavijo znaki bolezni ali pogin, morate rejci o tem obvestiti Veterinarsko inšpekcijo ali javiti na Veterinarsko postajo Šoštanj, Kajuhova 13.
Zbolijo kunci starejši od 35 dni, težko dihajo, imajo krvav izcedek iz smrčka in poginejo v enem ali dveh dneh po pojavu znakov. Bolezen se ne zdravi, cepiva na območju republike nimamo.
Veterinarska inšpekcija občine Velenje
Nasveti sadjarjem
V	nasadih, kjer so se pojavile prve pege škrlupa, priporočamo uporabo sistemskih preparatov: BYCOR VP 10 dag in DITAN 20 dag na 100 1 vode. Proti plesni v sadovnjaku pa priporočamo BYLETON in sicer 5 dag na 100 I vode.
Sedaj je tudi čas za zatiranje jabolčnega zavijača (črvivost plodov). Uporabljajte BASUDIN VP 40 15-20 dag na 1001 vode. Ta preparat istočasno uničuje tudi ameriškega kaparja.
Rekordnih
193 cvetov
Franc Krištof iz Partizanske ceste v Titovem Velenju ima rad cvetje. Še posebno veselje ima z lesno pa-tonko, ki je letos pognala kar 193 cvetov.
Da mu je uspel ta »podvig« je bilo potrebnega mnogo truda in skrbi, saj roža, sploh pa cvetovi, ne »prenesejo« preveliko dežja. Franc jih je obvaroval s sončnim senčnikom.
KSC v Titovem Velenju
Slaščičarska razstava
Tudi letos bo Gostinstvo Paka iz Titovega Velenja pripravilo za vse sladokusce že tradicionalno slaščičarsko razstavo v Kavarni slaščičarna Center.
Na njej bo letos sodelovalo 10 podjetij, in sicer Hotel Evropa Celje, gostinsko podjetje Majolka Celje, Turist Nazarje, Hmezad Žalec, Zdravilišče Topolšica, Nama Titovo Velenje, Merx Pekarna-slaščičarna Titovo Velenje. Poleg organizatorja — Gostinstva Paka — pa še Slovin Prodajno skladišče Celje, ki bo ob priložnosti pripravil degustacijo brezalkoholnih pijač in Pivovarna Union. Razstava bo odprta od 9. ure dalje.
Gojenje cvetic je res lep konjiček.	L.O.
Pomladanski koncert
Za zaključek prireditev ob 70-letnici Rudarske godbe Velenje, katere jubilej smo praznovali lani, bo v petek, 15. junija 1990, ob. 19.30, v domu kulture v Titovem Velenju pomladanski koncert Rudarske godbe Velenje. Dirigent bo Ivan Marin. V koncertnem programu bodo sodelovali tudi: kvartet flavt, kvartet klarinetov, kvartet tolkal in kvartet trobil. Solista bosta Boris in Jakob Holešek, ki se bosta predstavila na trobenti.
Rudarska godba Velenje je imela lani slavnostni koncert ob 70-letnici v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Istega leta je ponovno dosegla zlato odličje v nizozemskem Kerkradu, kjer je bilo svetovno prvenstvo.
Na petkovem koncertu v Velenju bodo predstavili tudi almanah ob 70-letnici Rudarske godbe Velenje, ki je pravkar izšel.
»MINUS 10« BO »MINUS 50«?
V nekaj dneh bo stopil v veljavo spremenjen Zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu, ki bo določal, kot smo slišali, tudi 10 krat višje kazni kot doslej. Navajeni, da se kazni pač v nekaj mesecih zmanjšajo zaradi inflacije, nas to verjetno ne skrbi preveč. Pa je vredno prisluhniti spremembi.
Markovič namerava zadržati inflacijo, to pa pomeni, da bodo kazni za prometne prekrške »stabilne« kot »dojče marke«. To pa pomeni, plačati za kakšno razposajeno vožnjo skozi Pesje, Gorico, Lokovico, ipd., 2.000,00 dinarjev. Imeti jih! To tudi pomeni izgubiti vozniško dovoljenje do enega leta že za prekrške, ki smo si jih do zdaj za klobuk zatikali. To pa slednjič pomeni tudi »arest« za več mesecev, tudi do enega leta. Ja, kaj še naj rečemo, naravnost krasno!
Bo akcija »Minus 10«, ki resnici na ljubo ni uspela, dobila konkurenco pri modrih fantih? Bo letošnje leto prelomno, da se bo število prometnih nezgod zmanjšalo v drugi polovici leta kar za 50 %? Sliši se skoraj neverjetno. So pa dobri obeti, saj se moramo končno spre-obrtniti tudi Balkanci. Srečno v »Minus 50«!
KOVAČEVA KOBILA
Pravijo, da je kovačeva kobila vedno bosa. Ta pregovor drži tudi za neposredno okolico Vekosove cvetličarne na Kidričevi cesti v Titovem Velenju. Človek bi pričakoval, da bi jo obdajale rože, ne pa ...
ZANEMARJENI LONCI
V krajevni skupnosti Staro Velenje so pred leti z udarniškim delom uredili parkirni prostor (na sliki) in poiskali velike betonske cvetlične lonce, kupili okrasno grmičevje, ga nasadili, in bilo ga je lepo pogledati. Danes pa iz teh loncev raste marsikaj.
Z NAROČILNICAMI JE KRIŽ
Naročilnice že dolgo niso več »konvertibilno« plačilno sredstvo, saj račune le še redki poravnavajo. Prav zato se jih ponekod, še zlasti v gostinskih lokalih, izogibajo. Še posebej od nekaterih kolektivov. O tem so jih tudi obvestili. V teh kolektivih pa so, vsaj tako se sliši, priporočili svojim ljudem, da v te gostinske lokale ne hodijo. Tako je menda tudi z Gorenjem, katerih poslovni partnerji so baje le še redko gostje v Rekovih restavracijah.
10. srečanje mladih delavcev in mentorjev šolskih hranilnic
Prijetno druženje
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. je letos organizirala že 10. srečanje mladih delavcev in mentorjev šolskih hranilnic velenjske in mozirske občine. Srečanje je bilo v začetku junija na osnovni šoli Šalek, kjer so jim pripravili prisrčen sprejem. Po krajšem kulturnem programu so se odpravili na pohod na Trebeliško. Pot jih je vodila mimo peči Veluja, kjer so jim člani Jamarskega kluba »Speleos« iz Titovega Velenja pokazali orodja in pripomočke, ki jih
uporabljajo pri svojem raziskovalnem delu. Pokazali so tudi nekaj jamarskih veščin, ki jih morajo obvladati.
Od vsega kar so udeleženci videli so bili najbolj navdušeni nad spustom po vrvi v globino, ki sta ga ob pomoči jamarjev, demonstrirala dva učenca. Po ogledu so nadaljevali pot na Trebeliško, ki je bila v prelepem sončnem vremenu in veselem_ razpoloženju zelo prijetna. Že od daleč jih je vabila prijetna glasba. Najprej so se okrepčali z jedačo in osvežili s pijačo,
nato pa so se predali igranju na gugalnicah, vmes pa so tudi zaplesali. Za zabavo je poskrbela tudi banka. Pripravila je nekaj družabnih iger, ob katerih so se vsi zelo zabava-
li. Srečanje mladih bančnikov in njihovih mentorjev se je končalo z obljubo, da se drugo leto srečajo na eni izmed šol v Gornji Savinjski dolini.
Cesta Veljka Vlahoviča
Nova preobleka
Tako ne gre več naprej, so dejali že lani delavci Vekosovega toz-da Komunalna oskrba pri vsakem rednem vzdrževanju ceste Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju. Potekel ji je rok trajanja in pomanjkljivosti je treba odpraviti v najkrajšem času.
Veliki posedki, minimalni prečni, skloni, neurejeno odvodnjava-nje so bili za takšen sklep dovolj tehtni razlogi.
Rečeno storjeno. Obnove ceste Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju so se lotili že lani, dela pa nadaljujejo letos. In kake so oziroma bodo odpravili pomanjkljivosti na cesti?
S preplastitvijo ceste so dosegli zavidljiv prečni sklon ceste, na cestišču uredili neravnine, z izgradnjo asfaltne koritnice so »poskrbeli« za vodo, ki je po kolesnicah in posedkih sedaj tekla mimo stranskih vtokov ter na več mestih zato ostajala na cesti. Zaradi širine voznih pasov in prej omenjene ureditve so morali razširiti cesto na drugem robu, vgraditi nove cestne robnike, nepoškodovane dotrajane robnike pa bodo uporabili za popravilo in zamenjavo slednjih na drugem robu ceste.
Obnovitvena dela na cesti Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju bodo delavci Vekosovega tozda Komunalna oskrba zaključili v teh dneh. Seveda, če bo zdržalo lepo vreme. Po predračunski vrednosti bo ta naložba veljala 485 tisoč dinarjev.
NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA - Ko
novčani so si že dolgo želeli trgovino v svojem kraju, zdaj pa so jo tudi dobili. Martinškovi so jo uredili v svoji hiši. Odprta bo vsak dan tudi ob nedeljah. Prodajali bodo kruh, mleko, mesne izdelke, pijačo ... Da so bili krajani Konovega nove trgovine resnično veseli so pokazali s svojo prisotnostjo na otvoritvi. Veliko se jih je zbralo na priložnostnem kulturnem programu, v katerem so nastopili tamburaši. (L.O.)
Aeroklub Velenje
Velenjski piloti spet odlični
Domači jadralni piloti letijo čedalje dlje. V Aeroklubu Velenje so jadralci spet izkoristili tople pomladne dni in osvojili dve zlati in eno srebrno jadralno značko. Tako je pilotka Bernarda Meža z jadralnim letalom Pilatus B-4 preletela 300 km in osvojila zlato jadralno značko. Zlato jadralno značko je osvojil tudi pilot Anton Kaš z enako preleteno razdaljo istega dne, teden dni kasneje pa ji je dodal še prvi diamant z uspešnim preletom dolžine 500 km. Izkazal se je tudi Stane Koradej s preletom 50 km in osvojitvijo srebrne jadralne značke.
Uspešni so bili tudi motorni piloti. Na republiškem prvenstvu motornih pilotov Slovenije so iz domačega kluba z motornimi letali tekmovale posadke: Mavri M. —Pešak B., Glinšek M.—Glinšek B. in Lukanc J.—Jezernik D. Posadka Lukanc J,—Jezernik D. je osvojila odlično 3. mesto in se tako uvrstila na državno prvenstvo. Vsem pilotom za dosežene uspehe čestitamo.
M. R.
Še malo upanja
RUDAR:IZOLA 3:2 (2:1)
Rudar: Hrast, Polovšak, Oblak, Doler, Golač, Macura, Cvikl, Pranjič, Ja-vornik (Zirdum), Brdjanovič, R. Kotnik (A. Kotnik).
S sobotno zmago so se nogometaši Rudarja približali vodilni Izoli na dve točki, žal pa imajo le malo upanja, da osvojijo prvo mesto. V zadnjem kolu bodo namreč gostovali v Žalcu, kJER bo prav gotovo težko zmagati, Izolčani pa bodo doma gostili ekipo Medvod. Pa četudi bi bila ta dva izida ugodna za Rudar, to še ne bi pomenilo osvojitve prvega mesta. Ob enakem številu točk velja medsebojno srečanje, tu pa sta ekipi enaki. Jeseni so zmagali Izolčani z 2:1, sedaj »rudarji« s 3:2, po tekmovalnem pravilniku bi bila torej potrebna tretja tekma, oziroma še dve tekmi.
Velenjčani so v derbiju zasluženo zmagali. Rezultat ne kaže njihove velike premoči. Zlasti v prvem polčasu so igrali odlično, nasprotno pa gostje v prvih 45. minutah niso imeli nobene prilike. Škoda, daje bil v soboto precej slabši del domače ekipe obrambna vrsta, saj so gostje prav po njenih hudih napakah dosegli dva zadetka, prvega v 18. minuti pa sploh po zaslugi nesporazuma med vratarjem Hrastom in branilcem Oblakom, ki je žogo poslal v svojo lastno mrežo. Tudi na tej tekmi je bil odličen Matjaž Cvikl z novima dvema zadetkoma (enega je dosegel Javornik) pa je povedel na lestvici strelcev in ima velike možnosti, da postane letos prvi strelec slovenske nogometne lige.
To tekmo bo dolgo pomnil Zirdum, ki je ostal brez sprednjega zoba. V 76. minuti mu ga je namreč s komolcem izbil gostujoči branilec, na presenečenje gledalcev pa tudi njegovih soigralcev, pa za sodnika to ni bil prekršek, kaj šele, da bi gostujočega igralca kaznoval z rumenim kartonom, malo pred tem pa je prekršek, pri katerem ni prišlo do nobene poškodbe, Zirduma kaznoval z rumenim kartonom.
(ros)
Steklar :Elkroj 1:0
7 I 11 v 1 v •
Zdaj je ze lažje
ELKROJ: Janko, Janežič, Ko-lar, Božičevič, Hren, Gostečnik, Türk, Delameja, Škedelj, Remic, Ermenc.
Nogometaši Elkroja so v tem kolu gostovali pri steklarju v Rogaški Slatini in klonili z 0:1. Ne glede na to se jim izpada iz slovenske lige ni treba preveč bati, seveda pa je najbolje, če o svoji usodi odločijo sami v zadnjem kolu v tekmi proti Elanu iz Novega Mesta na domačem igrišču. Sedaj so namreč v skupini petih moštev, ki imajo dve točki prednosti pred Stol Virtusom na predzadnjem mestu. Lepo bi tudi bilo, če bi se od navijačev poslovili z zmago.
Skoki v počastitev
praznika
rudarjev
Močna
mednarodna
udeležba
V počastitev praznika rudarjev bo smučarsko skakalni klub Velenje tudi letos, kot smo že pisali, izvedel dve, po njihovih besedah zelo zanimivi tekmi. V soboto, 30. junija, bo nočna tekma na 55-metrski skakalnici, v nedeljo, 1. julija, s pričetkom ob 17. uri pa na 80-metrski velenjski velikanki.
Zaradi velikega zanimanja za skoke v Velenju je prireditelj razpisal tekmi samo v članski konkurenci, seveda pa tudi mlajši ne bodo prikrajšani za nastop. V nedeljo, 1. julija dopoldne bo na manjših skakalnicah pri gradu tekma za pionirje, na Dan borca pa bodo skoki še v Pe-sju na tamkajšnji 32-metrski skakalnici za Kurirčkov pokal.
Po besedah predsednika kluba Feliksa Zamude bodo ljubitelji skokov na letošnjih tekmah v smučarsko skakalnem središču ob samem robu mesta videli nekaj izrednih skakalcev. Poleg jugoslovanske reprezentance z Ulago, Zupanom, Petkom, Tepežem itd., so udeležbo zagotovile tudi Češkoslovaška (napovedan je prihod Ploca, Parme, Ježa, Gluhoša . . .), Poljske, Italije s Cecconom na čelu, iz Vzhodne Nemčije naj bi med drugim prišel tudi odlični Weissflog, pričakujejo še prijave Švice, Avstrije in Španije, iz Zvezne republike Nemčije naj bi prišel Andrej Bauer, pa tudi Thoma, posebej so navezali stike tudi z Bokle-vom, ker skakalcev skandinavskih držav niso vabili zaradi dragih potnih stroškov.
(vos)
Košarka
Elektra v polfinalu pokala
Košarkarji Elektre so uspešni tudi v pokalnem tekmovanju na področju Slovenije. V 4. kolu so premagali ekipo Celja s 96:94 in tako zmagali na celjskem področju. Najuspešnejši pri domačinih je bil Mrzel s 30 točkami, pri gostih pa jih je Aničič dosegel kar 54.
ELEKTRA: Sevšek, Bogataj, Pečovnik 2, Pašič, Dumbuya 18, Mlinšek 20, Lipnik 4. Brešar, Plešej 5, Tomic 17, Mrzel 30.
V 5. kolu so gostili ekipo Iskre Delte Ježice, tudi člana 1. SKL in jo s povprečno igro premagali z 78:75. Na tej tekmi je bil pri domačinih najboljši Kitak z 18
se cernie
i f^Wi gorenjem
20 - 35% NIŽJE CENE STRESNIH OKEN
20 - 25% NIŽJE CENE OKEN IN SENČIL
20% NIŽJE CENE MASIVNIH SESTAVLJIVIH REGALOV
15% NIŽJE CENE ZLOŽLJIVIH PODSTREŠNIH STOPNIC
POKLIČITE NAS, ALI NAS OBIŠČITE! SEZNANITE SVOJE PRIJATELJE!
CENE NAŠIH PROIZVODOV SO NIŽJE TUDI V TRGOVINAH Z GRADBENIM MATERIALOM.
gorenjegyyuud.o.o.
63331 Nazarje Tel.: (063) 831-321
točkami in odlično igro v obrambi.
ELEKTRA: Sevšek, Mrzel 15, Bogataj, Pečovnik, Maličevič, Dumbuya 9, Mlinšek, 13, Lipnik 4, Brešar, Plešej 8, Tomic 10 in Kitak 18.
V polfinalu se bodo igralci Elektre srečali z ekipo Bistrice, tekma pa se bo pričela v petek ob 19. uri v Šoštanju.
Košarkarski tabor
Vse učence 5., 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol vabimo, da se udeležijo košarkarskega tabora, ki bo od 21. do 24. junija v Šoštanju. Tabor bodo vodili Janko Bukovič in štirje trenerji, udeleženci pa bodo razdeljeni v štiri skupine glede na starost in košarkarsko znanje. Tabor se bo pričel v četrtek, 21. junija ob 17. uri. Na njem si boste pridobili novo košarkarsko znanje, ali izpolnili sedanje.
Prijave sprejema Stane Breznik, Foitova 2, osebno ali po telefonu 857-647 od 15. do 16. ure, ali neposredno pred začetkom tabora ob 16.30 pred telovadnico OŠ Bibe Röcka v Šoštanju.
Hkrati vabimo vse, ki bi bili radi košarkarski sodniki ali pomožni sodniki, da se javijo na navedeno telefonsko številko kjer bodo dobili vse potrebne informacije.
S. B.
Na Trebeliškem odslej drugačen motokros
Rekreacijsko središče Trebeli-ško je gledalce dolga leta privabljalo tudi zaradi zanimivih motocross prireditev, ki so bile sprva zelo pogoste, pozneje vse redkejše, v zadnjih letih pa na tem lepem središču motocrossa ni več. Njemu so se odpovedali zaradi denarja.
»Kar leto dni je trajalo, da smo se dogovorili kako naprej, kako ga financirati, da bi objekt še naprej živel in še naprej privabljal obiskovalce. Vedeti je treba, da je za njegovo vzdrževanje potrebno veliko denarja,« je povedal Ivan Fece, dolgoletni direktor dirk za ivzedbo motocrossa.
Ker torej niso mogli več dobiti pokroviteljev za organizacijo motocros-sov so se začeli ubadati z razmišljanji kaj vendarle storiti, da bi izkoristili lepo okolje Trebeliškega, ki ima podobo amfiteatra. Prav zaradi te lastnosti so se odločili, da bodo na Trebeliškem odslej razvijali stadionski cross; to je športno panogo, ki je zelo razvita v ZDA, vse bolj pa postaja popularna tudi v Evropi. Njeni poznavalci pravijo, da je stadionski cross še bolj privlačen kot klasičen motocross, saj se odvija na majhnem prostoru, na progi dolgi 600, 700 m. Ena tekma traja samo približno 8 minut, torej 4 do 5-krat manj kot pri klasičnem mo-tocrossu. Proga ima zelo zahtevne skakalnice, ki od tekmovalcev zahtevajo pravo mojstrstvo, za gledalce pa je takšna tekma še bolj zanimiva. Takšne dirke so tudi bolj čiste, saj bodo to mokro progo lahko sproti polivali, da se ne bo dvigoval prah. Pa še
eno prednost ima stadionski motocross, ki je malce podoben speedway-ju. Izvesti ga je mogoče z manjšim številom ljudi, nasprotno pa je bil za organizacijo klasičnega motocrossa potreben že kar pravi štab športnih funkcionarjev.
Prvo tekmo naj bi na Trebeliškem videli že jeseni, saj so dela že nekaj časa v polnem teku. Na udarniško delo je dobrodošel vsak.
Seveda si želijo, da bi se na Trebeliškem vseskozi nekaj dogajalo, tudi s
pomočjo sovlagateljev. Zato vabijo občane, da vlagajo v izgradnjo različnih objektov, kot naprimer tenis igrišča, ki bi ga naj naredili ipd. Tesno povezan z novo progo bo tudi klub motoristov, v katerega vabijo, da se včlanijo vsi lastniki dvokolesnih vozil, saj bodo lahko na tej novi progi izpopolnjevali svoje znanje, pa tudi tekmovali. Skratka, kljub težavam se na Trebeliškem vseskozi nekaj dogaja, kot pravijo.
(VOS)
Republiški zavod za zaposlovanje — enota Titovo Velenje
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in
Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	DEL. IZK.	NČ. ROK DČ p.	OD	ŠT. DEL
DOM ZA VARSTVO ODRASLIH	fizioterapevt	fizioterapevt	1	dč 8	7.500	1
GOSTINSTVO PAKA	natakar	natakar		dč 8	3.200	2
GORENJE SERVIS	dipl. ing. strojništva ali dipl. ing.elektrot.	vodja sektorja razvoja in tehnologije servisiranja	5	nč 8	8.000	1
GORENJE SERVIS	dipl. ing. račun, ali dipl. ing. elektroteh.	Programer — načrtovalec	3	né 8	7.000	1
GORENJE Toplotne črpalke	ekonomist	vodja financ in računovodstva	4	nč 8	6.500	1
GORENJE Toplotne črpalke	električar- montažer	montažer — začetnik	1	nč 8	2.800	1
i 2ALEC
(§)Hmezad
Podietie GRAMES p.o. Žalec
DUTY FREE SHOP V ŽALCU
Šlandrov trg Telefon: (063) 714-398
NIŽJE CENE:
—	tehnično blago, akustika, TV aparati, gospodinjski aparati
—	hoby program BOSCH in BLACK & DECKER —- rezervni deli, avtogume
—	kolesarska in tenis oprema GARANCIJA IN SERVISI ZAGOTOVLJENIH
PRODAJA AVTOMOBILOV:
VW, AUDI in HONDA,
servisne usluge za VW in AUDI,
traktorji IMT, TORPEDO,
avtoklepiarska dela, trgovina z rezervnimi deli
Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure!
Bog ji pomagaj
Druga stran medalje
V zadnjih dveh .številkah Našega časa so bili objavljeni štirje članki o primeru Aleša Sablatni-ka, ki ga je učiteljski zbor Srednje -družboslovne in naravoslovne šole 26/4-1990 izključil iz šole. Članki so poročali o krivici, ki bi naj doletela učenca, prispevek »V premislek« izpod peresa Tatjane Sabletnik, sestre in nekdanje učenke naše šole, pa je zdrsnil globoko pod raven kulturnega dialoga. Iz njega diha re-vanšizem peščice prizadetih, ki so nekoč iztirili in so zdaj začutili svojo priložnost.
Učiteljski zbor na zajeten članek v predzadnjem Našem času ni nameraval odgovoriti, čeprav vsebuje kopico netočnosti in izkrivljanj. Zavedal se je, da dviganje prahu škodi predvsem učencu. Končno se polnoletni Aleš Sablatnik sploh ni pritožil. Pritožbo so vložili starši, po zagotavljanju predstojnika celjske šole, kamor se je učenec prešolal, brez sinove vednosti.
Po izidu novih treh prispevkov v zadnji številki Našega časa pa seveda ne moremo ostati brez besed.
Aleš Sablatnik je bil usodnega dne dežurni učenec šole. Mesto dežurstva je samovoljno zapustil, odšel v razred in pri pouku filozofije reševal naloge nekega predmeta. Profesorica je pridobi-
Spoštovana gospa sestra z otroškega oddelka zdravstvenega doma!
Dopoldne, 29. maja, potem ko sem se morala globoko prikloniti in počepniti, kot bi bila v kakšni drugi ustanovi, ste mi obljubili, da bom z bolnim otrokom na vrsti ob 11. uri. Bila sem dve uri pozneje. Sprašujem vas. kako se boste počutili, ko boste stali četr-
vala ocene in vprašala tudi njega. Ocenjen je bil negativno. Vzkipel je in med drugim izrekel naslednje stavke: »Pojdi v p. m.; j. ti mater; razbil ti bom stoenko; tvoj inteligenčnostni kvocient je minus deset; spravil te bom v Vojnik«. Ko mu je profesorica dejala, naj zapusti razred, je odvrnil: »Ti izgini iz razreda«.
Učiteljski zbor je ugotovil, da je šlo v tem primeru, ne glede na okolnosti, za najtežjo kršitev in zadolžil predstojnika za izvedbo postopka za izključitev učenca s šole (v petindvajsetih letih obstoja šole gre za drugi primer). Izključeni učenec ne more v tekočem šolskem letu nikjer redno nadaljevati šolanja. Zato se je predstojnik s starši dogovoril za prešolanje v Celje pred izrekom vzgojnega ukrepa, da bi tam zaključil srednjo šolo. Staršem je obljubil, da bo skušal zbor pridobiti za milejšo kazen. Ker pa je učenec dejal, da se morda ne bo prešolal, ker o tem odloča sam, ga je učiteljski zbor vendarle izključil. Formalni akt izključitve je bil izrečen pred uradnim datumom izpisa, ker bi' sicer zaradi prvomajskih praznikov zamudili rok izreka kateregakoli vzgojnega ukrepa.
Izključitev in nadaljevanje šolanja drugje seveda ni v skladu s šolskimi pravili, vendar ocenjuje-
ta v vrsti pred mojim okenčkom, in ko bom veselo stregla desetim ljudem za vašim hrbtom?
Saj me razumete: prihajajo sorodniki, sosedje, ljudje simpatičnega obraza, ki nam lahko v življenju še prav pridejo. Ali pa taki, ki nimajo dvomljivega č-ja na koncu in ne smejo čakati.
Ko boste začeli na glas komentirati. da ste bili, po vašem.
mo, da bi sodišče razsodilo v učenčevo korist.
Aleš Sablatnik je po prvomajskih praznikih nadaljeval šolanje v Celju, čeprav bi lahko do pravnomočnosti izreka vzgojnega ukrepa ostal na velenjski šoli. Nova šola ga ni sprejela z odprtimi rokami, a mu je omogočila, da je zaključil razred.
Pritožbo staršev je obravnaval svet Centra srednjih šol in se pretežno strinjal, da je bil za težo prestopka odmerjen ustrezen vzgojni ukrep, ne glede na pomanjkljivosti v postopku. Podvomil je, če je pritožba sploh predmetna, ker na njej ni podpisa polnoletnega učenca in ker učenca ni več na Centru srednjih šol. Vrnil je primer'v ponovno obravnavo učiteljskemu zboru. Učiteljski zbor je upošteval dejstva, da učenca ni več na šoli in na priporočilo Zavoda za šolstvo omilil vzgojni ukrep v ukor učiteljskega zbora, kot je prvotno predlagal predstojnik šole in ga je pisno podprla tudi šolska skupnost učencev.
Oddelčna skupnost se od vsega začetka ni sprijaznila z Aleše-vim odhodom. Pisali so pritožbe na vse strani, pošiljali ugovore, nekdo celo ni prizanesel šolski fasadi. Na Alešev prazen stol so položili cvetje, prižgali svečo in pri tem peli nagrcbne pesmi. Sle-
že zdavnaj na vrsti, da boste zamudili v službo, da doma nimate kuhanega kosila, da vas boli glava — se bom morala po telefonu pogovoriti s kolegico o skupni kavici.
Potem, ko si bova stali iz oči v oči, vam bom mirne vesti povedala, da tako ali tako že pol ure nisem v službi in da to, da izmene še ni, pač ni moj problem.
dilo je pridobivanje podpisov. V nižjih razredih je bilo nekaj uspeha, saj so strašili s samomorom, v višjih so trezneje presodili.
Na roditeljskem sestanku so starši vso krivdo zvalili na profesorico in predstojnika, svoj lonček interesov so pristavili razni svetovalci, ki imajo šolo zaradi lastnih neuspehov v slabem spominu, in drugi, ki bi na račun dogodka radi kaj zase iztržili.
Najbrž do dogodka ne bi prišlo, če bi uspelo profesorjem, ki v oddelku poučujejo, oblikovati v njem pozitivno vodilno jedro, ki bi sošolce v kritičnih trenutkih streznilo in pritegnilo k delu in ustvarjalnosti. To žal ni uspelo niti pohvaljeni razredničarki, ki sta jo vseskozi pretirano navdajala humanost in optimizem in je n. pr. komaj reagirala, ko je Aleš Sablatnik izostal od pouka kar 22 ur premišljeno načrtno neopravičeno, zaradi česar bi po pravilniku že prej lahko prenehal biti učenec naše šole.
Na koncu: morda je vseeno bolje, da je prišlo do neljubega dogodka pri nas in ne na fakulteti ali na delovnem mestu.
UČITELJSKI ZBOR SREDNJE DRUŽBOSLOVNE
IN
NARA VOSLOVNE ŠOLE
Ko se boste po vsem tem, upravičeno, pritožili mojemu šefu, in ko se bom morala zagovarjati na disciplinski komisiji, upam, da ne bodo strogi.
Toda, ker vas že poznam, vem, da se mi ne bo treba zagovarjati na disciplinski komisiji, ker taki kot vi, ne hodijo k mojemu okenčku.
Fadita Kuna
Naš čas je hvalevredno odprl svoje strani ljudskemu glasu. Demokracija čez vse! Na eni strani se zaganjajo hrasti in vrbe, drugje se bohoti prelepo podzemlje — ni vrag, tudi mi imamo Naš plus. A vmes se najdejo tudi resne, premisleka vredne stvari. Že naslov pravi »V premislek«! Pa sem sedel, prebral, se zamislil, premislil in končno spoznal duh resnice. Še sreča da mi je T. S. odprla oči, bog ve, kako dolgo bi taval v temi. Opravičujem se ji, ker jo bom imenoval le s kraticama, saj jo gotovo vsi poznajo.
Na začetku premisleka T. S. ugotavlja, da prihaja na šole vse več »foliranih študentov« in kako je to žalostno. Ja. prav zares, tudi CSŠ ni izjema. Gotovo ima T. S. visoko izobrazbo kake resne fakultete, sicer bi tudi ona pristala med »foliranimi« študenti. Morda pa je ravno v tem napaka, T. S. bi s svojo visoko moralo in etiko blagodejno vplivala na vzgojo in učenje številnih generacij. In tako se resno sprašujem, kam sodim. Zelo slabo mi kaže! Če sem »foliran«, ni upanja zame, če pa sem dober učitelj, potem zgubljam identiteto in kdo mi jo bo našel? Temeljito moram premisliti! Morda bi bilo dobro, da bi CSŠ vzel T. S. za honorarno sodelavko? No, malo me tolaži, da naši učenci že več let dosegajo številna republiška in zvezna priznanja. Športniki, raziskovalci, matematiki, glasbeniki — le od kod so se vzeli, gotovo imajo kakšno večerno šolo.
Naš pevski zbor je na svetovnem prvenstvu dosegel zlato priznanje — pa kaj bi se hvalili, T. S. odločno zagotavlja, da CSŠ nima razumevanja za znanja željne učence. Bo že tako, če ona to pravi. Zdaj pa k bistvu! Ne gre le za znanje, za moralo gre.
Učiteljski zbor je učencu izrekel hudo kazen za komaj omembe vreden »verbalni delikt«. To je nedopustno! Gospod Hrast tudi uporablja jasne slovenske iz-
raze, pa ga še nihče ni kaznoval. Učitelj mora vendar vedeti kam spada in učencu ni zameriti, če svoje mnenje opremi s kopico sočnih izrazov. Na prvem mestu je morala in T. S. se je tudi izkazala. Pogledala mi je v dušo in ugotovila, da so bili številni razgovori, razmišljanja in posredovanja le slepilni manevri. V resnici se nisem niti enkrat vprašal, kaj se bo z ubogim učencem zgodilo. Bil je obsojen, preden se je rodil! Pravilno je ugotovila, da ne znam na pamet vseh črk različnih predpisov, ki urejajo to področje. Očitno jih preporedko uporabljam. Tako skrušen priznavam, da sem padel na izpitu normalnosti, ker sem pričakoval normalen razplet dogodkov. Naš čas se mora spoštovani T. S. zaradi tiskovne napake v njenem članku opravičiti, saj je pomotoma zapisal »moralno« namesto »normalno«. K sreči je »duh resnice« (po čem že diši ta resnica?) razkril vso mojo zmoto. Zato predlagam, da T. S. javno objavi priimke »pravih« učencev, da se bomo učitelji v bodoče lažje odločali. Ona že ve, kako se takšni reči streže.
In na koncu naredi T. S. eleganten preskok na področje kulture. Z zavidljivo lahkotnostjo ji uspe povezati kršitve šolskega pravilnika z zavodom za spomeniško varstvo. Tako je krog sklenjen, misli so dognane. Ampak vrag ne da miru! Zraven članka spoštovane T. S. je neka Neven-ka Hvaleč z debelimi črkami zapisala stavek: »Šele vzgojeni starši vzgojijo otroke.« Pa še o neki puščavi namiguje. Res ne vem, kaj s tem hoče. Gotovo se z njeno trditvijo učenci nižjih razredov naše usmeritve ne bodo strinjali. Naj se le pazi, še šipe ji bodo razbili. Pa naj zaključim svoje misli z vzpodbudnim stavkom: »Bog ji pomagaj, nam pa daj potrpljenja in razumevanja!«
Miro Trampuš, prof. fizike
Wiiiiwwi^wwwiiiiBWiniMMinnnfwwwwwwwMWHWBMMBMitM^
Pismo medicinski sestri
O Demosovi kadrovski politiki v državnih podjetjih
V zadnjem času je v našem okolju vse več namigovanj in podtikanj v zvezi z nameravano DEMOSOVO kadrovsko politiko. Posebej vroča je razprava, kadar gre za vprašanja vodilnih kadrov v državnih podjetjih. Pri širjenju različnih izmišljotin in neresnic prednjačijo nekateri sindikalni veljaki in zlasti veljakinje ter ljudje iz nekdanjega političnega aparata.
Govorice razširjajo vsepovsod, celo na javnih shodih. Ena od to-varišic je šla celo tako daleč, da je »nakladala« o tem, da želijo velenjski, žalski in mozirski DEMOS uničiti eno naših vodilnih firm, ker da jo vodijo sistemski (mislila je režimski op. pisca) direktorji ... Ton teh izjav je praviloma izrazito nestrpen, žaljiv in včasih tudi sovražen do DEMOSA. Zanje pomeni ta beseda kleveto, kot da bi hote pozabljali, daje njihov politični tabor petinštirideset let pod pretnjo dolgoletnih zapornih kazni prepovedoval politično organiziranje vsem tistim, ki so mislili drugače od uradne politične linije. Vse je torej v slogu najpristnejših boljševističnih tradicij, katerih skupni imenovalec je reklo: Kdor ni z nami, je proti nam, je torej naš sovražnik, z njimi pa se ve, kako je treba ravnati. Med levo in desno skrajnostjo ne puščajo nikakršnega političnega prostora, ki je predpogoj demokraciji, oz. je celo njen humus. Zato demokracije kot ideje takšni ljudje seveda niso intimno sprejeli, kar niti ni čudno, saj ob miselnih shemah, kijih imajo v glavah, tega niti niso zmožni. Iz tega razloga ne sme presenečati, če si DEMOSOVO ravnanje v bodoče predstavljajo izključno kot zrcalno podobo tistega, kar so dolga leta in kar bi še dolga leta počeli sami, če bi še lahko bili na (monopolni) oblasti v totalitarnih razmerah.
Čeprav ni prijetno ali všečno »pogrevati« stare stvari, pa je geneza nekega stanja nujno potrebna. če hočemo razjasniti resnične vzroke zanj in medsebojne povezave. Treba je ugotoviti, da so kadrovsko politiko v državnih podjetjih naši politični nasprotniki obravnavali kot svojo osebno last, enako, kot je bila t.im. družbena lastnina dejansko (kot sistem medsebojnih odnosov, kot je rad poudarjal E. Kardelj) last monistične stranke. Tako pa ni bilo le v državnih podjetjih. Na splošno ni mogel biti nihče direktor večjega podjetja, kakrš-
nekoli banke, vodilni uslužbenec gospodarske zbornice, predsednik občine, izvršnega sveta, v vodstvih t.im. družbenopolitičnih organizacij in najčešče celo delegat — če ni bil član ene in edine stranke. Še več, v skladu s totalitaristično zasnovo vladanja družbi brez tega nujnega in zelo pogosto žal tudi že zadostnega pogoja, v preteklosti nihče ni mogel biti niti miličnik, oficir, inšpektor, carinik — pa še cela dolga vrsta manj pomembnih mest je bila v oblastni hierarhiji, ki jih ni mogel zasesti nihče, ki ni imel famozne, sicer protiustavne in v nasprotju z vsemi mednarodnimi konvencijami, razglašene »moralno-politične neoporečnosti«. Njo so brez sramu zapisovali celo v javne razpise za večino delovnih mest, za vodilna pa vsa. Vsakdo, tudi najmanjši kolešček v oblastni zgradbi boljševistične države je torej moral biti najprej pokoren vojak revolucije in šele potem pripadnik svojega poklica in svoje stranke. Le redki so bili z dokončanimi šolami, ki se tej neznosni presiji nis(m)o uklonili, ki nis(m)o upo-gnili hrbtenice in kolen .. . Dokaz za to je nenazadnje množično zapuščanje nekdanje vladajoče stranke, ki smo mu priča prav v teh dneh. Seveda je tak-šnoT stanje povzročilo tudi ogromno moralno škodo, saj je to ustvarilo tisoče ljudi z razcepljenimi značaji, čustveno zafu-striranih, živčno razrvanih, z občutkom krivde in greha, saj so mnogi zatajili svoje korenine, svojo vero, da, celo svoje bližnje sorodnike . . .
Na nek način je takšno stanje celo razumljivo, čeprav ni tudi opravičljivo, saj tisti, ki se je odločil vladati z nasiljem in strahom, ne pa z družbenim konsenzom, drugačne izbire pravzaprav ni imel. To ponazarja neverjetna podobnost organizacijskega sestava totalitarnih držav, ne glede na njihov politični predznak. Samo to je bila tudi edina pot, da je lahko postalo osem odstotkov ljudi absolutni gospodar nad
dvaindevetdesetimi odstotki, kar je bilo primer v naši preteklosti. In to ne glede na vse samoupravne pravljice, saj se na t.im. samoupravnih organih ni sprejela nobena resnično pomembna odločitev, čeprav so se mnoge prostovoljno, pa tudi iz strahu potrjevale.
Naravna posledica takšnih razmer je danes seveda ta, da so vse podjetniške, bančne, upravne in druge strukture, še posebej pa vodilna mesta, prestreljena s kadri, ki so bili nanje postavljeni neposredno s strani partije, ali z njenim nujnim blagoslovom. Skoraj vsi so torej današnji, ali še dobesedno, dovčerajšnji člani partije, ne glede na igro z njenim preimenovanjem. Izvzemši nekoliko demokratično izvoljenih funkcionarjev, ki so na nekaterih vodilnih občinskih in republiških mestih šele kratek čas, po časovno zadnjih, a po vsebini prvih resničnih volitvah. Nekdanja vladajoča in danes opozicijska stranka ima tako navkljub njenemu finančnemu krahu in večini aparata na cesti, v celoti in trdno v rokah veliko večino gospodarstva oz. materialnega temelja družbe, ki je v kolapsu. Resnici na ljubo pa je treba tudi reči, da stvar ni povsem brezupna, saj je med direktorji mnogo delovnih, strokovnih, uspešnih in korektnih ljudi, ki so članstvo v partiji vzeli kot nujno zlo in se kot izraziti gospodarstveniki svojega družbenega in političnega položaja niso niti prav zavedali. Kot pristne krščanske duše so pač ubogljivo delali tisto, kar jim je bilo zaukazano. Le malo je (bilo) med njimi ideološko zaslepljenih, zagrizenih varuhov politične linije, za katere je bila demokracija buržoazna veseloigra in enkrat za vselej že preseženi sistem družbenih odnosov. Te ljudi navsezadnje vsi dobro poznamo, v vsaki občini jih lahko preštejemo skoraj s prsti na obeh rokah .. .
Čista neresnica in hoteno zastraševanje ljudi je torej širjenje govoric, češ, da ima DEMOS v načrtu izposlovati zamenjavo vseh direktorjev, ki so (bili) člani partije, da namerava tri mesece oz. sto dni, ko naj bi bil imun pred javno kritiko, zavestno dvigniti roke od gospodarstva, ki da se bo zato v tem času »sesulo«, s
tem pa bi se nova oblast iznebila direktorjev partijcev in presežnih delavcev v podjetjih, odgovornost za vse to pa naprtila bivšemu režimu . .. Takšna podtikanja, ki so v nasprotju z našimi nazori, ljudi v DEMOSU žalijo, saj nas hočejo izenačiti z blaznežem Neronom, ki je zažgal Rim, da bi lahko krivdo naprtil kristjanom in ki je za dosego svojih ciljev dal umoriti mater, ženo in polbrata.
Kot da bi bili člani DEMOSA tako nespametni, da ne bi vedeli, da bi pomenil npr. stečaj renomi-rane izvozne firme med drugim tudi izgubo dragocenih zunajih tržišč, na katera si je bilo treba izbojevati dostop z večletnim trudom preko pridobivanja kakovostnih znakov ipd. Zelo slabo bi se pisalo novi oblasti, če se ne bi mogla iznebiti nekega direktorja drugače, kot da samo zato pošlje podjetje v franže, kot temu pravimo. Nenavsezadnje pa bi zavestno postavljanje samih nekdanjih nepartijcev na vsa vodilna mesta predstavljalo sprevrženo podobo dosedanje totalitarne oblasti, kar je v osnovi povsem tuje vsakršni demokraciji. Poleg tega pa zadosti ustrezno usposobljenih kadrov preprosto ni dovolj, saj je bila revolucija na slovenskem iz vidika vplivanja na zavest, t.j. totalitarnosti ena najbolj popolnih, kar niti ne preseneča ob dejstvu, da smo dali njene najvplivnejše ideologe in teoretike, bili pa smo tudi eni najkrutejših realizatorjev (mojstrovine dachavskih procesov nihče v Jugoslaviji ni uspel ponoviti).
Jasno in nedvoumno moramo zato sporočiti, da ne bomo sprožali nikakršnih vsesplošnih lovov na čarovnice po vzorcu »že videno«. Seveda pa se bomo z vso odločnostjo in argumentirano spopadali z vsemi tistimi, ki bodo imeli negativen odnos do demokratičnih sprememb v družbi, ki bodo ekskluzivistični, nestrpni, diskriminirajoči do drugače mislečih in še zlasti do tistih, ki bodo dejavni v strankah, ki jim vodilni ne bodo pripadali. Takšen načelen odnos bomo gojili do vseh nedemokratov, ne glede na to, ali bodo bele, črne, zelene, rdeče ali modre barve.
Pri tem bomo delovali izklju-
čno po legalni in legitimni poti, t.j. preko demokratično izvoljenih teles in argumentirano preko ustne in pisne javne besede. Tuja so nam vsakršna zakulisja, nizki udarci, etiketiranje in druga orodja in orožja iz realsocialisti-čne ropotarnice. Njihova skupna značilnost je bila ta, da se je človeka praviloma obtoževalo za čisto nekaj tretjega, samo ne neposredno za politična stališča. Še najbolj zaželjena pa je bila kri-minalizacija določenih dejanj izbrane žrtve.
Pri zasedbi vodilnih delovnih mest bomo kot člani doslej edinih legitimno izvoljenih teles, ki bodo zagotovo predstavljala tudi resnične lastninske titularje nekdanje »družbene«, t.j. bodoče državne lastnine, ne glede na to, kdo bo imel mandat trenutnega upravljalca z njo, dosledno upoštevali sposobnost, znanje, delavnost, medčloveško korektnost in odnos do demokracije. Seveda še zadnje ne bo tako kot dosedaj vezalo na članstvo v katerikoli stranki ali strankah, na politično prepričanje ali celo na svetovni nazor.
Kot nedemokratičen bomo na primer ocenili različen odnos do svobodnih in do neodvisnih ali kakršnih drugih sindikatov, predvsem v smislu, da bi enim v podjetju obračunavali članarine, drugim pa ne, da bi predstavnikom enega sindikata poravnavali potne in druge stroské, predstavnikom drugega pa ne, da bi profesionalce enega sindikata držali na plačilnih spiskih, profesionalcev drugega pa ne ipd.
Kot nedemokratično bomo ocenili forsiranje za različna delegatska in druga mesta samo ali pretežno pripadnike stranke, v kateri je najvišji vodilni delavec, podobno kot se je to marsikje zgodilo ob zadnjih volitvah, ko v nekaterih firmah ni mogel biti nihče delegat za zbore združenega dela, če ni bil preizkušen in aktiven član partije, kar je mogoče takoj in zlahka preveriti.
Kot nedemokratično bomo ocenili vztrajanje pri tem, da lahko na vodilna delovna mesta v podjetju pridejo samo ali pretežno ljudje, ki so člani iste stranke, kot je najvišji vodilni.
Kot nedemokratično bomo ocenili, če se bodo uporabljale
avtokratske, monopolistične metode dela odgovornih ljudi brez vsakršnega konsenza s sodelavci, čeprav s tem ne želimo zanikati pravice in dolžnosti, da direktor predlaga sodelavce s katerimi želi delati, in da jih vodi po sodobnih metodah vodenja, ki jih pozna management v razvitem svetu.
Kot nedemokratično bomo ocenili tudi javno ali prikrito nedvoumno protežiranje in pro-pagiraje samo ene stranke v podjetju in otnaloževanje, ter celo zaničevanje drugih strank in njihovih članov.
Kot nedemokratično bomo končno ocenili tudi razna ustrahovanja kolektiva, ustvarjanje nedemokratičnega vzdušja, dušenje argumentirane kritike ali celo odkrito in prikrito preganjanje ljudi zaradi javne ali zasebne kritike, za katero se je izkazalo, da je bila utemeljena.
In nazadnje, da ne bo sprenevedanja: velika večina ljudi zelo natančno pozna in razpoznava vodilne ljudi, ki imajo negativni odnos do demokratičnih sprememb v družbi. To so danes vsem ljudem dobro poznane stvari, povsem znane pa so tudi tistim, ki se nedemokratično vedejo. Prej ali slej, s pomočjo DEMOSA ali brez njega, bodo odnosi, ki jih negujejo, če bodo s tem nadaljevali, prišli v nerazrešljivo protislovje in konflikt s splošnimi družbenimi procesi — z nepredvidljivim izidom — saj ne more biti noben delovni kolektiv kakorkoli iz njih izločen.
Zato naj služi tale zapis predvsem kot vsestranska informacija ljudem o resničnih stališčih in pogledih DEMOSA o teh vprašanjih in kot napotek in opogum-Ijenje vsem sedanjim in bodočim uresničevalcem demokratičnih procesov in na koncu, a ne kot najmanj pomembno, kot resen in zadnji opomin vsem tistim, ki nameravajo še vnaprej ribariti v kalnem.
Bolj kot po ciljih, za katere se zavzemamo, se resnični demokrati razpoznavamo po sredstvih, ki se jih poslužujemo za doseganje svojih ciljev!
Fra njo BA R TO L A C SDZ — Slovenska demokratična zveza DEMOS Velenje
Taktika prizidkov V Velenju wNa svidenje na naslednjih volitvah
Za zgodbo, ki sicer še ni končana, o prizidku k obsotoječi knjižnici vemo že dolgo. Približno eno leto — takrat nam je naročnik projekta sam dobrovoljno oznanil, da žal za natečaj ni bilo časa. V istem času je inžiner Mi-klavc namreč že končeval projekt prizidka številka 1. Očitno je naročnik razumel tovrstne probleme in se je čutil dolžnega, da vsaj pojasni >objektivne< kriterije, ki so ga napeljali k nekemu dejanju. Uspela sva videti končan projekt. Le-ta pa je bil za naju neprijetno presenečenje. Inž. Miklavca, ki ima nekaj dobrih rešitev v preteklosti, tudi odlični bi se našli med njimi, tu ni bilo moč spoznati. S svojim izdelkom ni priznal kvalitete tega prostora, negiral je celo svojo lastno obstoječo knjižnico, brez spoštovanja grabil prostor, ki ga je po njegovem potreboval, nepravilno uporabljal historične elemente in s tem sporočal, da ne razume njihovega izvora,... Skratka, vse skupaj je avtor zamešal v nekakšno arhitekturno čorbo.
Čutila sva se dolžna to sporočiti investitorju. Ta je prisluhnil in naju potolažil, da javna predstavitev bo, in da nama bo omogočeno pojasniti, razložiti in opozoriti na najine ugotovitve o neustrezni kvaliteti arhitekture za mesto in meščane tako pomembnega objekta. Nenadoma pa se zve, da javne predstavitve le ne bo. Oblikovale naj bi se komisija, ki naj bi bila pač konstru-ktivnejša kot javnost (mnenje organizatorja) in vzela projekt v presojo.
Neprijeten občutek je nastal kot posledica spoznanja, da je arhitektura spet obravnavana le kot stvar, ki se tiče samo arhitektov in investitorjev. Pa četudi gre celo za javni objekt, za javna sredstva in javni prostor.
Razočaranje se nadaljuje ob razkritju ključa in imenovanja komisije. Formula je navidez logična: enega mladega arhitekta, enega srednje generacije, enega starejšega plus enega spoštovanja vrednega, starega. V taki for-
mulaciji seveda ni prostora za dva mlada arhitekta in tako kljub najinemu stalnemu nastopanju v dvojini, eden od naju ni več zaželjen. Organizator to opraviči s fair playem. Ring je odprt, pa se dajte. Seveda je edini razsodnik on, občinstvo je izključeno in naj zmaga najkrvolo-čnejši.
Sva pač sprejela ta pravila. Začela pa sva sumiti, da je avtor izvedel za najine pripombe, in da pripravlja posebej za komisijo nov projekt.
In zdaj k samemu dogodku. Nekega dne je eden od naju dobil vabilo našega. Kulturnega centra. Hkrati z njim je prišel sklep, s katerim je bilo naznanjeno imenovanje v komisijo za presojo idejnega projekta prizidka knjižnice in galerije. Sklep je sprejel izvršni svet občine Velenje. Obvestila in imenovanja sva se vseeno razveselila. Če že ne kot priznanje pa vsaj za prisluh na najina opozorila o arhitekturnih težavah našega mesta.
Tistega deževnega dne je na predstavitveni mizi dejansko ležal povsem nov projekt. Na projektu številka 2 ni bilo moč opaziti predvsem tistih elementov, ki so naju najbolj motili na projektu številka 1.
Drugače pa se je vsa ta reč začela z resnično lepo in nazorno predstavitvijo o samem delu na področju knjižičarstva, galerij-stva in o sami organizaciji teh dejavnosti. Dokazana je bila potreba po novih prostorih. Res zanimiv in strokovno dobro pripravljen del. Tudi midva se strinjava, da novo knjižnico vsekakor potrebujemo.
V nadaljevanju je avtor predstavil svoj novi projekt, ki je bil nekaterim kar všeč. Za najino videnje pa je sporno, da se v impo-zantni družbi tako kakovostnih arhitektur, ki sodijo v dragoceno arhitekturno dediščino naše polpretekle dobe, arhitektur, z jasno izraženo umetniško ekspresijo, arhitektur, ki segajo visoko nad anonimnim poprečjem, pojavi našemljen objekt, ki ie nastal nod
vplivom raznih POST-izumov. Nelogično je, da se v objektu prepletajo arhitekturne ideje z utili-tarnimi funkcijami, pa če tudi je vse skupaj zapoprano celo s kakšnim elementom arhitekturnega klasičnega jezika. Na vprašanje, zakaj je avtor bistveno spremenil izgled svojega prvega projekta in zakaj ni priznal obstoječega koncepta mestnega jedra, naju odgovor inž. Miklavca ne zadovolji. Misliva, da je objekt kot tak preveč konflikten in ne sodi v tej obliki v naše mestno središče.
Popolnoma nerazumna je domačnost ali lahkomiselnost organizatorja, da zavede komisijo. Le ta je namreč izrazil potrebo po oblikovanju taktike.da bi šel projekt lažje >skozi<. Za boljše razumevanje: novo projektirana galerija se premalo pripaja obstoječi in to se težko prikaže kot prizidek. Grajenje nove galerije se sliši preambiciozno za današnje hude dni. Termin prizidek deluje bolj zmerno.
Ta prozorna poslovna ambicija direktorja Kulturnega centra je še posebej boleča, saj smo v Titovem Velenju že občutili >tak-tiko< prizidka (zdravstveni dom).
Komisija seje razšla z nikakršnim sklepom. Dogovorjeno je bilo novo srečanje. Se pravi, da se poslovni >ringšpil< naročnika projekta in avtorja nadaljuje. In tako bomo morali ta bodoči dan razpravljati o projektu številka 3 v katerem se bo avtor verjetno potrudil upoštevati tokratne pripombe komisije. Če se tudi ta ne bo posrečil bomo skupaj lepo bratsko ponovno ustvarjali nov projekt številka 4, in tako naprej in tako naprej ... To bomo počeli tako dolgo, dokler ne bomo zadovoljni vsi.
Se.eda pa eksperimentiranje inž. Miklavca, predvidevava, ni zastonj in tudi časa je nenadoma za čuda veliko.
S kakšno pravico direktor Kulturnega centra ščiti projektanta, ki nam je že dvakrat demonstriral svoje arhitekturno znanje in mu daje ponovno možnost, da razmisli o naših pripombah in o svojih arhitekturnih tegobah? Kako si upa obnašati se tako gosposko do prostora, ki je bolj mesten kot njegov? Tudi objekt bi navsezadnje bil namenjen le nam, meščanom Titovega Velenja.
Ali ne bi bilo lažje in bolj etično, dati vsem arhitektom enakopravno možnost v njihovem podajanju arhitekturnega prispevka našemu mestu, kot pa, da skuša organizator uveljaviti do sedaj neznano kvazi-komisijsko projektiranje?
I\ande Korpnik Edi Vučina
Mnogo besed je bilo izrečenih na račun naših takrat še neizvoljenih županov. Iskale so se napake, pogrevale so se stare stvari, sklepale koalicije, iskali kompromisi, skupščina oziroma parlament pa je izbral po svoje. Veliko je iger na srečo, vendar kljub temu predlagam, da uvedemo še eno. Sklepanje stav, ki bi prinesle največ denarja tistim, ki bi se odločili za najbolj nemogočo varianto. To je že stara praksa v zahodnih demokratičnih državah, prenesli bi jo le še v politiko. Stranka, ki je na volitvah dobila zelo malo glasov, je zasedla dva najodgovornejša mesta v skupščini (župan in man-
datar za sestavo IS). Slednji ustreza stroKOvnim kriterijem in mislim, da bi ga tudi volilci v širšem krogu podprli. Za župana pa z gotovostjo trdim, da na neposrednih tajnih volitvah ne bi bil izvoljen. Smo bili mar volilci izigrani? Seveda smo bili. Ne dvomim v verodostojnost občinskega parlamenta. Takšna so pač bila pravila igre. Na žalost pravil nismo izbirali volilci.
Naslednje volitve za najodgovornejše funkcije v občini morajo biti tajne in NEPOSREDNE. To je naloga vseh strank, ki bodo poskušale krojiti našo
usodo.
Bojan Kontič
Poskrbite Za Svoje Zdravje In Denar
,oo
°o° 0 °° ° O
V
o c O „O
,o
o °
o o- ■
Oo " o o ° o O o o Oo0 O	o O » O o
OO „o „ oO
% O 0 oV o <
° O ° - u o
0 O OO o OO
o
° ° o° °0 ° o o o o
°°o 0°0„°° O o 0 ° «
o°oo° °0 O ° o °°
O ° °oo
MERX-ZDRAVILIŠČE DOBRNA
razpisuje OBVEZNICE v dinarski protivrednosti
1.500.000,- DEM
v apoenih po 500 in 1.000 DEM
Z nakupom naših obveznic je vaš denar naložen varno in donosno. Za varnost vašega denarja jomči z vsemi sredstvi MERX - Zdravilišče Dobrno.
Za donosnost vaše naložbe po jamčijo naslednji pogoji:
-	obveznice so izdane no 5 let in prinašajo 10 % letne obresti, ki se izplačujejo vsakih 6 mesecev zo nazoj;
-	nomesto izplačila obresti lahko koristite v letu zapadlosti kupona usluge MERX - Zdravilišča Dobrno v višini pripadajočih obresti z 10 % popustom.
-	Obveznici je dodanih 5 kuponov za naslednje ugodnosti:
' če kupite obveznico za 500 DEM imate s predložitvijo tega kupona 10 % popusta pri koriščenju dvodnevnega penziona v Merx — Zdravilišču Dobrno;
* prov tako imate pri obveznici za 1.000 DEM 10 % popusta pri koriščenju sedemdnevnega penziona v MERX-Zdravilišču Dobrno.
-	Obveznice so nominirone v nemških markah, kar praktično pomeni devizno varčevanje.
-	Obveznice so konvertibilne, soj jih ob transformaciji
MERX - Zdravilišče Dobrno v delniško družbo, lahko zamenjate zo delnice in s tem postanete delničar MERX- Zdravilišča Dobrno.
-	Obveznice lahko kodorkoli prodate.
Nakup obveznic bo polekol od 31. maja do 30. junija 1990 no naslednjih prodajnih mestih:
-	no blagajni recepcije hotela Dobrna, Dobrno 50
-	na blogajni MERX bonke, Ulico 29. novembra 16, Celje,
-	no blogajni MERX banke, Agencija št. 1, Ulica Ivanke Uranjek 4, Celje oli po položnici no žiro roč. Merx — Zdravilišča Dobrna št. 50700-603-30463.
-	v ekspoziturah Ljubljanske banke - Spološne banke Celje
oon
o O" o o0o
o °
°0 o o
° ° „O
^o o
0 o o ° O0
0O O O o O o
o o 0 O o „ o
°°o 0 o °°o o „ » O °°0 <>
0° o °0 °o°o °0
o ooo :°o ° o
oOO0 °a°0o00
o o o ,
o o
o o = °o°	0Oo
O o 0	o 0
° o ° oo	o o
°o °	O

zdravilišči;
DOBRNA
Gibanje prebivalstva
Poroke:
Darij Kovač, roj. 1967, mesar iz Titovega Velenja in Valentina Mažgon, roj. 1970, nar. matem. tehnik iz Cerkna, Jože Pilih, roj. 1920, upokojenec iz Titovega Velenja in Štefanija Topler, roj. 1917, upokojenka iz Mute, Anton Jalšovec, roj. 1966, prodajalec iz Ljubljane in Irena Čas, roj. 1965 medicinska sestra iz Kavč, Vinko Kovač, roj. 1953, oskrbnik gradu, iz Titovega Velenja in
Vladimira Jelen, roj. 1954, tehn. referentka iz Titovega Velenja, Robert Lesjak, roj. 1964, uslužbenec iz Titovega Velenja in Renata Lešnik, roj. 1970, frizerka iz Titovega Velenja.
Smrti:
Marija Mimik, vzgojiteljica iz Štor, Cesta kozjanskega odreda št. 5, roj. 1944, Alojz Znidar, delavec iz Stranic št. 20, roj. 1944, Franc Furman, upokojenec iz
Jerneja pri Ločah 22, roj. 1930, Miroslav Poznič, upokojenec iz Titovega Velenja, Tomšičeva c. št. 11, roj. 1934, Bogomir Fridau, delavec iz Lepe njive št. 37, roj. 1929.
POPRAVEK
V Našem času smo v 20 številki poročali o poteku občnega zbora ZŠAM Titovo Velenje in napačno zapisali, da je postal sekretar IO ZŠAM Slavko Rehar. Pravilno je, sekretar je DUŠAN KRAJNC. Za napako se avtor opravičuje.
V. Vrbi, F. Lipovšku, T. Prosivku, Kajtimaru, J. Delavcu
Spoštovani. V nasprotju z vami se podpisujem s polnim imenom in priimkom. Da ne bo ugibanj.
Nekdo je napisal polpismen prispevčič o tem, da je Hrast p. in otročji in Skrivač. Ta zmazek je podpisal z V. Vrba, s čimer je hotel napraviti vtis, da sem avtor tega polpismenega izdelka jaz, spodaj podpisani. S tem me je naredil za nasprotnika U. Hrasta. Sveta resnica je, da jaz tega »članka« nisem napisal, s tem pa seveda nočem reči, da se s tem, kar piše U. Hrast, strinjam. In potem se je pojavi F. Lipovšek, ki me je »razkrinkal« tudi tistim, ki me prej v V. Vrbi še morebiti niso videli.
Očitno me Lipovšek dobro pozna, ni pa F. Lipovšek (v Velenju, kjer
naj bi on stanoval, namreč sploh ni Šaleške ulice št. 23!). Torej je nekdo (V. VRBA?) hotel pod tujim imenom dokazati, da sem V. Vrba res jaz. In pri tem me prijateljsko ošteje in poduči, da naj bom do drugače mislečih bolj strpen.
Opažam, da tudi druge avtorje vznemirjajo primerjave med drevesnimi vrstami: od Vrbe, preko Lipe, Smreke pa do Hrasta. Prav zabavno je postalo prebiranje čedne zmede o psevdonimih in Skri-vačih. Podpisani kmalu ne bom več vedel kdo sem. Sem v resnici V. Vrba; sem morda Prosivk; če sem Lipovšek ne morem biti Kaj-timar; sem morda v resnici J. Delavec; se bom zbudil iz nočne more kot U. Hrast (ampak potem ni-
sem Vrba, in tudi Lipovšek ne); včasih se mi prav kradoma priplazi misel, da sem v resnici Marinka Obu ...
Tovariš urednik. Če boste nadaljevali s poplavo psevdonimov, bom hočeš nočeš postal šizofrenik — na račun države, seve!
Lep pozdrav!
Vlado Vrbič Velenje
Hrast, Vrba,
Kaj ti mar, če KAJ z Lipo še k
Našemu času pogleduje Dren
Največja nesramnost pri nas je poštenje.
Ivan Novak
POGREBNE STORITVE
Pogrebna služba »STRAHOVNIK, Žalec«, z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudi naslednje vrste storitev po konkurenčnih cenah:
—	široka izbira krst in opreme
—	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
—	dekoracija sobe, postavitev odra na domu
—	izkop grobnih jam in ureditev grobov
—	postavitev žarnih niš
—	ureditev kompletne dokumentacije
STRAHOVNIK JOŽE POGREBNE STORITVE ŽALEC, Vrečar jeva ul. 3
tel.: (063) 712-261
Na uslugo smo vam ob vsakem času! Za zaupanje se zahvaljujemo.
ČETRTEK 14. JUNIJ	1	PETEK 15. JUNIJ	i	SOBOTA 16. JUNIJ	1	NEDELJA 17. JUNIJ		PONEDELJEK 18. JUNIJ	I	TOREK 19. JUNIJ
										
TV SLOVENIJA 1	■		■	TV SLOVENIJA 1	■	TV SLOVENIJA 1	■		■	
8.50 Video strani
9.00 Grizli Adams, 9. del ameriške
nanizanke za otroke 9.25 Zakon v Los Angelesu, 2. del
ameriške nanizanke 10.10 Video strani
11.45 Italia 90 — SP v nogometu, Ar-
gentina:SZ, posnetek. 14.00 Johny Logan v Zadru, zabav-noglasbena oddaja TV Zagreb, ponov.
1*4.30 Poletna Noč, ponovitev nadaljevank Murphy Brown, Fantom iz opere, Črni gad 16.35 Tv dnenvik 1
16.40 Italia 90 — SP v nogometu, Jugoslavija :Kolumbija, prenos 18.55 Risanka 19.30 Tv dnenvik
20.00 E. Waugh: Vnovič v Brides-headu, angleška nadaljevanka, 6. del 21.00 Tednik 22.00 Tv dnevnik 3 22.20 Poletna noč — Murphy Brown, amériska nanizanka, 10. del, Fantom iz opere, ameriška nadaljevanka, 2. del, Črni gad, angleška nanizanka, 10. del 0.25 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Italija 90 — SP v nogometu. ltlaija:ZDA, prenos. Jugoslavija :Kolumbija, posnetek. Kamerun :Romuniia, posnetek.
TV ZAGREB 1
9.00 Poletni spored (do 14.00). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Ohranitev kulturne zapuščine: Reka — sen o veličini, izobraževalna oddaja. 17.50 Ferdy, risana nanizanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarni spored iz ekologije. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Zabavni spored. 22.05 Tv dnevnik. 22.25 Poročila v angleščini. 22.30 Barva noči, nočni spored. 0.30 Poročila.
TV ZAGREB 2
15.45 Poročila. 15.50 Tv koledar 16.00 Regionalni spored Dalmacije. 16.30 Mundial 90, najava dneva. 16.45 Bologna: Jugoslavija—Kolumbija. \g.00 Mundial 90. 19.30 Tv dnevnik Tfi.QO Gol show. 20.45 Poročila. 20.50 /Mundial 90, Rim: Italija—ZDA. 22.50 Bari: Kamerun—Romunija, posnetek tekme.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat t. 8.35 Tenis, ATP turnir v Queensu, povzetek. 9.05
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 9.10 Heatcliff. 9.30 Gadget. 9.50 Vesoljska patrola. 11.00 Dekle v slabi družbi, francoski film, 1955 (Marina Vlady). 12.30 Klasika. 13.05 Mož iz Altantisa. 14.35 Z ljubeznijo se ni igrati, nemška komedija, 1973. 17.45 Ruleta. 18.00 Nevidni. 18.45 Poročila. 19.15 Moški za šest milijonov dolarjev. 21.00 Ob Wolf-gangskem jezeru, avstrijski glasbeni film, 1971 (Heidi Hansen). 22.35 Kola, bonboni In čokolada, nemška komedija, 1979 (Olivia Pascal). 23.55 Rdeče vrtnice za dekle na poziv, ameriški film, 1985 (Julia Kent).
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Tenis,
golf
metu, novice. 17.00 SP v nogometu: Jugoslavija—Kolumbija, prenos. 19X10 Atletika, Moskva. 20.00 Trax. 20.30 SP v nogometu: Italija—ZDA, prenos. 23.00 Kamerun—Romunija. 1.00 Jugoslavija—Kolumbija, posnet-
KUJ^HiMMfHl
6.00 Channel E. 6.30 E. B. C. 7.00 Daybreak. 8.30 Video moda. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Klasični filmi: Mali mož, ameriški film, 1940 (Kay Francis). 22.00 Poročila. 22.15 High Chaparral. 23.15 E. B. C. 23.45 Sladko in kislo, drama. 0.15 Poročila.
MESE
10.30 Infošov. 11.00 Project X, ameriški film, 1987 (Matthew Broderick). 13.30 Infošov. 14.00 Moonstruck. ameriški film, 1987 (Cher). 15.40 Tele-mix. 16.00 Moj vražji ljubimec, ameriška komedija, 1987 (Michelle Little). 17.30 Infošov. 18.00 Policijs'
ostaja Los Anaeles-vzhod, ameriška kriminalka, «72 (Stacy Keach). 19.45 Telemix. 20.00 Plesna akademija, ita-
lijanski plesni film, 1987 (Tony Fi elds). 21.50 Prizorišče 911 (No Man's Land), ameriška kriminalka, 1987 (Charlie Sheen). 23.35 Tracy Lords Show, erotični šov, 1988.
8.50 9.00 8.25
9.45
10.40 (3.30 13.40
15.55
17.00 18.10 18.40
18.55
19.15 19.30 20.05
21.00
22.00
22.45 23.05
1.10
Video strani
Pisani svet: Kje so lutke doma Zrcalo noči, dokumentarna oddaja
E. Waugh: Vnovič v Brideshea-du, 4. del angleške nadalj. Video strani Video strani
Italia 90 — SP v nogometu Ju-goslavija:Kolumbija, posnetek.
Poletna noč, ponovitev nadaljevank Tv dnevnik Žarišče
Poltrona expres, španska nanizanka, 12. del Noro, norejše, norišnica, norveška igrana serija, 12. del Risanka Tv dnevnik 2
Rumena reka, japonska dokumentarna serija Cirkum Gala, zabavno informativna oddaja Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 5. del Tv dnevnik 3
Poletna noč — Murphy Brown, ameriška nanizanka, 11. del, Fantom iz opere, ameriška nadaljevanka, 3. del, Črni gad, angleška nanizanka, 11. del Video strani
Ladja ljubezni, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Poroka izključena, ameriški film, 1973.12.15 Kolo sreče 13.00 Happv Days. 14.00 Ladja ljubezni. 14.50 Teleshop. 15.00 Tenis, ATP turnir. 17.35 Denar. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker. 21.00 Mardi Gras, karneval v New Orleansu, ameriški film, 1958 (Tommy Sands, Pat Boone). 22.45 Poročila. 22.55 SP v nogometu. 23.25 Tenis. 23.55 Petek, trinajstega, serijska grozlivka. 0.45 Zgodovina filma.
TV SLOVENIJA 2
16.10 Skupščinska kronika. 16.40 Italia 90 — SP v nogometu. Avstri-ja:ČSSR, prenos. 18.57 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.40 Italia 90 — SP v nogometu — ZRNrZAR, prenos. 23.00 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Poletni spored (do 14.00), 14.35 Poročila, 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Znanstveni spored. 17.50 Ferdy, risana nanizanka. 18.20 številke in črke, kviz. 18.40 Poročila za gluhe. 18.45 Muppet show. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Filmska nanizanka. 20.55 Domači show spored. 21.40 Tv dnevnik. 22.00 Skupščinska kronika. 22.30 Slike časa. 23.30 Poročila v angleščini. 23.35 Barva noči, nočni spored 01.35 Poročila.
TV ZAGREB 2
15.45 Poročila. 15.50 Tv koledar. 16.00 Panorama 15, kronika v italijanščini. 16.30 Mundial 90, najava dneva, 16.45 Firence: Avstrija—ČSFR. 19.00 Feljton. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Gol show. 20.45 Poročila. 20.50 Mundial 90, Milano: Nemčija—Združeni arabski emirati. 22.50 Bled: Circom regional gala, posnetek.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.50 Video strani 9.00 Radovedni Taček: Koza 9.15 Lonček kuhaj: Janeževi upo-gnjenci
9.25 ZBIS: B. Žužek: O fantu, ki je
po suhem jadral 9.40 Ciciban, dober dan: Ljubezensko pismo 9.55 Alica v deželi risb, oddaja TV Sarajevo
10.10 Žrebanje nagrad iz oddaj Periskop
10.30 Zgodbe iz školjke, 24. oddaja 11.00 Žarišče.
11.30 Naša pesem 90, ponovitev 3.
oddaje 12.00 Tednik 13.00 Video strani 13.30 Video strani
13.40 Italia 90 — SP v nogometu, Av-
strija:ČSSR, posnetek 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 18.00 Iz tujih kuhinj, izobraževalna
serija 1. del, ponovitev 18.40 Cvetlične zgodbe 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Poletna noč — Murphy Brown, ameriška nanizanka, 12. del, Fantom iz opere, 4., zadnji del, Črni gad, angleška nanizanka, 12. del 0.30 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.40 Italia 90 — SP v nogometu. Brazilija: Kostarika, prenos. 19.40 Danes skupaj, oddaja TV Zagreb. 19.30 TV dnenvik 20.00 Jugotonov klub, za-bavnoglasbena oddaja TV Zagreb. 20.40 Italija 90 — SP v nogometu Anglija :Nizozemska, prenos. Švedska:Škotska, posnetek. 0.00 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB I
9.30 Tv koledar. 9.40 Čebelica Maja, ponovitev risane nanizanke. 10.05 Ponovitev noičnega sporeda Barva noči. 20.05 Saga o Forsythih, filmska nanizanka. 13.00 Ali ste bili v Zagrebu, gospod Lumiere? 14.30 Na mesečini, ameriški film. 16.25 Poročila. 16.30 Tv avkcija, 17.00 Hrvaški pisci na tv zaslonu: Balade Petrice Kerenpuha. 18.30. Tv avkcija. 19.10 Sedmi čut. 19.20 Risanka. 10.30 Tv dnevnik. 20.15 Sebastian, angleški film. 21.45 Tv dnevnik. 20.00 Po brezskončjih sveta, potopisno-dokumentarna nanizanka, 22.30 Poročila za tuje turiste. 22.40 Barva noči, nočni spored 0.40 Poročila,
TV ZAGREB 2
14.05 Tv koledar. 14.15 Prisrčno vaši. 15.00 Danes skupaj. 1 $.30 Spored za otroke. 16.30 Mundial 90. 16.45 Tori-"no: Brazilija—Kostarika. 18.45 Državno prvenstvo v rokometu. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Utrip. 20.15 Gol show. 20.45 Poročila. 20.50 Mundial 90, Cagliari: Anglija—Nizozemska. 22.50 Genova: Švedska—Škotska.
B.2S Živ žav, 25. oddaja 10.15 Poltrona expres, 13., zadnji del
španske nanizanke 10.30 Noro, norejše, norišnica, 13., zadnji del norveške igrane serije
10.45 J. Gould: Grehi, ponovitev 7.,
zadnjega dela ameriške nad. 11.30 Revija slovenskih cerkvenih zborov
12.35 Kmetijska oddaja TV Sa 13.35 Alpski večer 90, 3. oddaja 14.00 Formula 1, francoska nadaljevanka, 10. del 14.45 Italia 90 — SP v nogometu
—	Anglija :Nizozemska, posnetek
17.00 Tv dnevnik 1
17.10 Kolo sreče, ponovitev
18.55 Risanka
19.30 Tv dnevnik 2
20.05 Križ kraž (žrebanje)
20.40 Italia 90 — SP v nogometu
—	Belgija :Urugvaj, prenos 22.45 Tv dnevnik 3
23.05 Italia 90 — SP v nogometu
—	J. Koreja :&panija, posnetek
TV SLOVENIJA 2
10.00 Oddaja za JLA in igrani film. 13.10 Grobnik: motodirke — 500 ccm, prenos. 13.50 Satelitski programi — poskusni prenosi. 14.55 Grobnik: motodirke — 250 ccm, prenos. 15.40 Satelitski programi — poskusni prenosi. 16.40 Italia 90 — SP v nogometu — R. Irska :Egipt, prenos. 18.55 Nina Simone z ansamblom, zabavnoglasbe-na oddaja TV Beograd. 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Te presenetljive živali, angleška dokumentarna serija. 20.30 Kot potovanja — mesta mostovi: Sanski most. 21.00 Disko folk, za-bavnoglasbena oddaja TV Beograd.
TV ZAGREB 1
9.30 Poročila. 9.35 Sport Billy, ponovitev risane nanizanke. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Brazde, kmetijska oddaja. 12.00 Oddaja resne glasbe. 13.00 Zaliv nevarnosti, filmska nanizanka. 14.00 Poročila. 14.05 Yu tv regija, v nedeljo popoldne. 16.00 Bitje imenovano človek, znanstvena nanizanka. 17.00 Pasje življenje, ameriški film. 18.45 Sportdill, risana nanizanka. 19.10 Tvfortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Vrnitev Arsena Lupena, filmska nanizanka. 21.05 Zabavna glasba. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Dober posel, dokumentarna nanizanka. 22.35 Poročila za tuje turiste. 22.40 Barva noči.
TV ZAGREB 2
7.30 Tv koledar. 7.40 Poročila. 7.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 9.45 Danes za jutri, Partizani, jugoslovanski film. 12.45 Športno popoldne, SP v motociklizmu iz Grobnika, bi-ciklizem Beograd—Osijek, prva etapa. 16.30 Mundial 90. Palermo: Irska— Egipt. 19.00 Kronika dneva satire. 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Gol show. 20.45 Poročila. 20.50 Mondial 90, Verona: Belgija—Urugvaj. 22.50 Videm, Koreja—Španija, posnetek tekme.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Tenis, ATP turnir. 9.05 Ladja ljubezni. 9.50 Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Duki. 11.20 Happy Days. 12.15 Kolo sreče. 13.00 TV borza. 14.00 Ladja ljubezni.
p. 15.00 Tenis, ATP tur-
8.05 Za otroke. 8.30 Batman. 9.20 Ku-lajte. 9.30 Video. 10.00 Sport. 11.00
SATELITSKA TV Štirideset karatóv, "ameriški film,
■ m 1071 19 ™ 7(infin»ina Furnnp 1.1 9H
14.50 Teleshop, nir. 17.35 Test.
17.50 Družina Ad-
SAT I
dams. 18.15 Iztirjenci, parodija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Charlija. 21.00 Tudi gelčki za
angi : l
film, 1966 (Senta Berger, Stepehn Boyd). 22.40 Poročila. 22.50 Tenis, ATP turnir. 23.20 Dva lumpa v starem Rimu, italijanski film, 197Ž (Don Bac-ky, Peter Landers).
7.30 Dobrojutro s Sat 1. 8.30 Trije angelčki za Charlija. 9.30 Gospodarski magazin. 10.05 Teleshop. 10.30 Tenis, ATP turnir. 12.00 Tenis. 16.30
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 11.00 Dvoboj src, ponovitev filma. 12.35 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Tv kuhinja. 15.30 Igra. 16.00 Ljudje in živali. 16.30 Medijski
Znanost. 16.40 Video. 17.05 Potovalni magazin. 17.35 Poročila. 17.50 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 Stingray, serija. 21.00 Jake in MacCabe, serija. 21.55 Poročila. 22.05 Pravičnost, ameriški film, 1978 (Norman Jewison). 0.15 Pošasti iz Karakasa, angleški film, 1967 (Michael Carerras).
RTL PLUS
1973. 12.50 Zgodovina Evrope. 13.20 Fantazijski otok. 14.10 Prosti čas. 14.30 Ljudje in živali. 14.55 Tenis, ATP turnir v Queensu. 16.55 Reci mi kar želiš, ameriški film, 1979. 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in zver, serija (Ron Perlman). 20.00 Drugo poglavje, ameriški film, 1979. 22.10 Sport. 22.20 Pogovor. 23.35 Na begu. 0.25 Lepotica ln zver, ponovitev.
RTL PLUS
8.00 Za otroke. 9.30 Operacija Carnauba, ameriški film, 1981 (Oteorge Kennedy, Forest Tucker). 11.00 Tednik. 12.05 Čudovita leta. 12.30 Klasika. 13.15 Moj oče vesoljec. 13.35 Flinstonski otroci. 14.05 Dr. Who.
forum: Prihodnost televizije. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Tv butik. 18.00 Sierra. 18.45 Poročila. 19.15 Prva ekipa, serija. 20.15 Svetleči asfalt. 21.10 Je kdo videl mojo nevesto, ameriška komedija, 1952 (Rock Hudson, Piper Laurie). 22.40 Poročila. 22.50 Peklenska vožnja, italijanski akcijski film, 1984 (Chuck Connors). 0.20 Zoltan, Drakulin pes, ameriška grozljivka, 1977 (Jose Ferrer).
8.00 Za otroke. 9.10 Sharky. 10.30 Tv butik. 11.00 Pot k sreči, začetek ciklusa filmov Jamesa Stewarta. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Ragazzi. 14.10 Igra. 14.25 Smith in Jones. 15.15 Mož iz Atlantisa. 1§.05 CHiPs 16.55 Street Hawk. 17.45 Čudovita leta. 18.15 Nevarna pustolovščina Jer-
14.30 Romantične sanje. 15.50 Mirni dom, avstrijska zabavna igra, 1989. 16.10 Namišljeni bolnik, nemška komedija, 1952 (Joe Stockei). 17.35
Igra. 17.50 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.10 Sledge Hammer, satira. 19.30 Naloga za Al Mundyja (Robert Wagner). 20.15 Džungelski Django, italijanski pustolovski film, 1979 (Franco Nero). 21.45 Spiegel TV. 22.15 Prime Time. 22.35 Tutti Frutti. 23.35 Kriminalistične zgodbe. 0.20 Rožnata serija.
EUROSPORT
lor, Claudia Cardinale). 22.00 Dall-As. 23.00 Pridi draga Maid, film. 0.25 Sexy Clips.
r		i	ù	'13		jjmm
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Tenis, Francija. 11.00 SP v nogometu: Ka-
L	!1			a
7.00 R
eligija. je. 10.31
merun—Romunija, Italija—SZ in Jugoslavija—Kolumbija. 15.00 Konjeništvo. 16.40 SP v nogometu, novice.
17.00 SP v nogometu: Avstrija—
ZDA , „ ženske, Sarajevo.. 2V00 SP v nogo-
SSSR, prenos. 19.00 Kolesarstvo v ZDA. 20.00 SP v dviganju uteži za 21.00 SP
t, prem 20.00
_____<e, SarL,_________ _. .
metu: Avstrija—ČSSR in Združeni emirati—ZRN. 1.00 Nogomet: Avstrija—ČSSR, Združeni emirati—ZRN.

7.00 Morski greben. 7.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10.00 Plavanje. 10.30 Trax,. 11.00 SP v nogometu: Avstrija—ČSSR in ZRN—Združeni emirati. 15.00 SP v dviganju uteži za ženske, Sarajevo. 16.00 Trax. 16.30 SP v nogometu, novice. 17.00 Nogomet: Brazilija—Kostarika, prenos. 19.00 Kolesarska tura po ZDA. 20.00 Thai kick boks. 20.30 SP v nogometu, novice. 21.00 SP v nogometu: Švedska— Škotska, prenos. 23.00 Anglija—Nizozemska. 1.00 Nogomet: Brazilija— Kostarika, Anglija—Nizozemska in Švedska—Škotska.
reja—Španija, ja—Uru
grenos. 0
00 Belgi-Pregled: Irska-
6.00 Channel E. 6.30 E. B. C. 7.00 Daybreak. 8.30 Turistični magazin. 9.15 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 19.00 Hit studio International. 20.00 s Koncert. 21.00 Blue Night. 22.00 Po-
EEummii
ročiia. 22.15 Osemdeseta leta, glasba. 23.15 E. B. C. 23.45 Max Hfead-room.
7.00 Za otroke. 11.00 Mix. 16.00 Leteti visoko, zabavna serija. 17.00 Video moda. 18.00 Ultra šport. 21.00 Filmska pravljica. 22.30 Cona somraka. 23.00 Druqa žena, ameriška grozljivka, 1951 (ftobert Young)
8.50 Video strani
9.00 Zgodbe: Marica, otroška serija, TV Zagreb 9.35 Utrip 9.50 Zrcalo tedna 10.05 MPF Celje 81: Trije zlati 10.35 Video strani
15.45 Video strani
15.55 Poletna noč — ponovitev nadaljevank 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Utrip, Zrcalo tedna 18.40 Radovedni Taček: Vrata 18.55 Alica v deželi risb, 8., zadnji
del oddaje TV Sa 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Primer Platfus, češka drama
21.55 Osmi dan 22.40 Tv dnevnik 3 23.00 Poletna noč — Murphy Brown, ameriška nadaljevanka, Nekdo jezdi mimo, angleška nadaljevanka, 1. del, Črni gad, angleška nanizanka, 13. del 1.05 Video strani
8.50 9.00 9.30
9.40 10.25 13.50 14.00 14.30
16.35 16.40
18.55 19.30 20.05
20.50
21.45 22.05
0.10 Torek,
Video strani
Zgodbe iz školjke, 25. oddaja Lonček kuhaj: Mrzla mlečna juha
Osmi dan Video strani Video strani Žarišče
Poletna noč, ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1
Italia 90 — SP v nogometu — Jugoslavija :Z. A. Emirati, prenos
Risanka Tv dnevnik 2
F. Nicolini: Oče bom, italijanska nadaljevanka, 3. del Operne zgodbe: Trubadur, angleška serija, 9. del Tv dnevnik 3
Poletna noč — Murphy Brown, ameriška nanizanka, 14. del, Nekdo jezdi mimo, angleška nadaljevanka, 2. del, Črni gad, angleška nanizanka, 14. del Video strani 19. junija
TV SLOVENIJA 2 . w SLOVENIJA 2
17.30 Ebu folk festival, oddaja TV Novi Sad. 18.20 SP v spustu na divjih vodah, reportaža iz Bovca. 19.00 Arena v Pulju, dokumentarna oddaja TV Zagreb. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.40 Italia 90 — SP v nogometu — Argentina :Romunija, prenos. Kamerun:SZ, posnetek.
CEE
10.50 Tv koledar. 11.00 Poletni spored (do 14.00). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 16.50 Sedmi čut, ponovitev. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Južno od Rusije, izobraževalna oddaja. 17.50 Oddaja za otroke. 18.05 Goranove zgodbe, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Tele-dish. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Si lahko sposodimo vašega moža? angleška drama. 21.50 Svet danes, zunanjepolitična oddaja. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Poročila za tuje turiste. 22.45 Barva noči, nočni spored. 0.45 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.00 Bovec: SP v kajaku in kanuju na divjih vodah. 16.30 Italija 90. 16.45 Dolgometražni film ali posnetek tekme Irska—Egipt. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Gol show. 20.45 Poročila. 20.50 Nea-pelj, Argentina—Romunija. 22.50 Kamerun—ZSSR, posnetek.tekme iz Barija.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Povej mi kaj želiš, film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir in družba, Gospodinjstvo, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Narava. 17.50 Hotel, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Trgovec s pticami, nemški film, 1982. 23.35 Poročila. 22.45 SP v nogometu, pregled. 23.15 Magazin. 23.40 Spiegel TV. 0.10 Bob in Caroline, Ted in Alice, ameriški film, 1968 (Elliott Gould, Robert Culp).
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. jO.05 Cena je vroča. 11.00 Narodna glasba. 11.10 Džungelski Django, ponovitev filma. 12.30 Klasika. 13.00 Tv borza. 13.30 Santa Barbara. 15.00 Dragi striček Bili. 15.30 Igra. 16.00 Tammy. 16.30 Potnika v času. 17.10 Cena ie vroča. 18.00 Delevcchio. 18.45 Poročila. 19.15 Boj proti mafiji, serija. 20.10 Airwolf, serija. 21.05 OSS 117 — ban-
ka v Bangkoku, francosko-italijanski pustolovski film, 1964 (Kerwin Mathews, Pier Angeli). 23.05 Poročila. 23.15 Kulturni magazin. 0.10 Playboy Late Night, erotični magazin.
nzn.
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Trax. 10.00 Konjeništvo. 11.30 SP v nogometu Irska—Egipt, Belgija—Urugvaj, Koreja—Španija. 17.30 Konjeništvo. 18.30 Mednarodni šport. 19.30 SP v nogometu. 20.30 Novice s SP v nogometu. 21.00 SP v nogometu: Argentina— Romunija, prenos. 23.00 Kamerun— SZ. 1.00 Motociklizem, Rijeka.
HH^him.TIJB
8.00 Za otroke. 10.00
Plavan je. "10 .30 Magazin za deskarje. i SP v nogometu: Brazilija—Ko-Tlotociklizem, 500 ccm,
11.00 SP v nogometu: Brazilija-starika. 13.00 Motociklizem, 500 Rijeka, Jugoslavija. 14.30 SP v nogometu: Anglija—Nizozemska. 16.30 Novice s SP v nogometu. 17.00 SP v nogometu: Irska—Egipt, prenos. 19.00 Kolesarstvo v ZDA. 20.00 Tkai kick boks. 20.30 SP v nogometu: Ko-23.0 gled:
gipt, ffelgija—Urugvaj in Koreja— Španija.
TELECLUB
SUPER CHANNEL
7.00 Za otroke. 11.00 Euroschart. 11.30 Mix. 13.30 Hello, Austria. 15.00 G. Vanderman. 15.30 Mix. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E. R. F. 17.00 Mix. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 19.30 Video moda. 20.00 Britanska kraljeva družina. 21.00 Predstraža v Maroku, ameriški film, 1949 (Akim Tamiroff). 22.30 Barnabv Jones
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.55 Italia 90 — SP v nogometu — ZRN:Kolumbija, posnetek. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Italia 90 — SP v nogometu — Italia :ČSFR, prenos. Avstrija :ZDA, posnetek
TV ZAGREB 1
10.50 Tv koledar. 11.00 Poletni spored (do 14.00). 14.35 Poročila 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 16.50 Dopolnilo. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Spoznanja, znanstveni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Otok Ellis, filmska nanizanka. 21.10 V velikem planu, kontaktni spored. 22.40 Tv dnevnik. 23.00 Poročila za tuje turiste. 23.05 Barva noči, nočni spored. 01.05 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.15 Poročila. 16.20 Tv koledar. 16.30 Mundial 90, Bologna—Jugoslavija—Združeni arabski emirati. 19.00 Unilateral. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Gol show. 20.45 Poročila. 20.50 Mundial 90, Rim: Italija-ČSFR, 22.50 Mundial 90: Nemčija—Kolumbija, posnetek tekme iz Milana.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Naša mala farma, Horoskop. 10.05 Teleshop. 10.30 Trgovec s pticami, film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Koala, Denar, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Avto. 17.50 Cannon, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Veselo dalje. 20.30 Pravdne ribe, serija. 21.00 Cat Ballou, ameriški film, 1966 (Lee Marvin). 22.40 Poročila. 22.50 SP v nogom 23.20 V zunajzemeljski.
pregled.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena Je vroča. 10.35 Dragi striček Bill. 1T.OO Tv kuhinja. 11.25 Heatcllft. 11.45 Del-
vecchio. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15
Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.30lgra. 16.00 Znova ti,
k Ti -----
serija. 16.30 Buck Rogers. 17.10 Ce-
Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi ' 1.11 >ge
e vroča. 18.00 Kaz in družba. Poročila. 19.15 Knlght Rider. 20.15 Skrivnost zaklada Inkov, pustolovski film (Conrad Nichols). 22.05 Explosiv. 22.50 Poročila. 23.00 Priložnost za ljubezen. 23.40 Avtopralnica, ameriška komedija.
serija na ie 18.45
m
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Konjeništvo. 10.30 Mednarodni šport. 11.30 SP v boksu. 12.30 SP v nogometu: Argentina—Romunija In Kamerun— SZ. 16.30 Novice s SP. 17.00 SP v nogometu: Jugoslavija—Združeni emirati, prenos. 19.00 Nogomet: ZRN— Kolumbija. 21.00 Avstrija—ZDA, prenos. 23.00 Italija—ČSSR. 1.00 Jugoslavija—Združeni emirati.
6.00 Channel E. 6.30 E. B. C. 7.00 Daybreak. 8.30 Mediteranska kuhinja. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 13.30 E. B. C. 14.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.45 Time Warp. 20.00 Turistični magazin. 20.30 Narava, dokumentarec. 21.00 Divji jug. 21.30 Perspektive v znanosti. 22.00 Poročila. 22.15 V divjini. 23.15 E. B. C. 23.45 T. B. A.

t
10.30 Infošov. 11.00 Heidi in Peter, švicarski domovinski film, 1954.13.30 Infbšov. 14.00 Svetloba na koncu predora, ameriška drama, 1988 (Jos-nua Harris). 15.35 Tele mix. 16.00 Blu-egrass, ameriška družinska drama,
1988 (Cheryl Ladd, Mickey Rooney). 17.35 Pregled. 18.00 Bluegrass, drugi del filma. 19.35 Telemix. 20.00 Camfl-le Claudel, francoski biografski film, 1988 (Isabelle Adjani, Gerard Depari-du). 23.00 Zapor, tu je mesto za vas, ameriška komedija, 1984 (Jeff Alt-man). 0.30 Bobo (Walk Like A Man), ameriška komedija, 1987 (Christopher Lloyd).
6.00 Channel E. 6.30 E. B. C. 7.00 Da-break. 9.00 Poročila. 13.30 E. B. C.
00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport. 23.15 E. B. C. 23.45 Ultra šport.
10.30 Infošov. 11.00 Maškerada, smrtonosna igra, ameriška kriminalka, 1987 (Rob Lowe). 13.30 Infošov. 14.00 Smrt zime, ameriška kriminalka, 1987. 15.40 Telemis. 16.00 Beg v neznano, ameriška kriminalka, 1987 (River Phoenix). 18.05 Ratboy, pod-
?anji deček, ameriški fantazijski film, 986 (Sondra Locke). 19.45 Telemix. 20.00 Ars Amandi, umetnost ljubezni, francosko-italijanski erotični film, 1984 (Massimo Girotti). 21.35 Razor-back, avstralske grozljivka, 1934 (Gregory Harrlson). 23.05 Zareza, ameriški problemski film, 1987 (Bar-bra Streisand. Richard Dreyfuss:
SREDA 20. JUNIJ
EmmmreBi
9.00 Medvedov godrnjavček: Norčije v živalskem vrtu, 3. del 9.10 Pamet je boljša kot žamet: Kameleon v kozarcu 9.20 Primer Plattus, češka drama,
ponovitev 11.05 F. Nicolini: Oče bom, italijanska nadaljevanka, 3. del 11.50 Video strani 13.30 Video strani
13.40 Italia 90 — SP v nogometu — Jugoslavija:Z. A. Emirati, posnetek
15.55 Poletna noč — ponovitve nadaljevank 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Žarišče, ponovitev 18.40 ZBIS: Podvodni mož 19.00 Ciciban, dober dan: Blabla 19.17 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Film tedna: Montielova vdova, mehiško-venezuelsko-kubanska koprodukcija 21.55 Tv dnevnik 3 23.00 Poletna noč - Murphy Brown, ameriška nanizanka, 15. del, Nekdo jefcdi mimo, angleška nadaljevanka, 3. del, Črni gad, angle-ika nanizanka, 15. del
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Mostovi. 19.00 Iz tujih kuhinj, izobraževalna serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Plesi iz Medimurja 20.40 Italia 90 — SP v nogometu — Brazilija :Škotska, prenos. Švedska:Kostarika, posnetek
TV ZAGREB 1
10.50 Tv koledar. 11.00 Poletni spored. 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 16.50 Dopolnilo. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Najlepša leta, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Severno od zelene linije, potopis. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Filmski večer. 22.45 Tv dnevnik. 23.05 Poročila za tuje turiste. 23.10 Barva noči, nočni spored. 0.10 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.15 Poročila. 16.20 Tv koledar. 16.30 Mundial 90. Avstrija—ZDA, posnetek tekme iz Firence. 18.15 Finale sklepnega tekmovanja v rokometu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Gol show. 20.45 Poročila. 20.50 Mundial 90, Torino: Brazilija—Škotska. 22.50 Mundial 90: Švedska—Kostarika.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro v Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Cat Ballou, ameriški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Alf,
Zdravje, L—"•■'----:	—
čarovnico.
Ijen v
Zdravje, Ladja ljubezni, ' o. 15.f" " ' ■ ilvji zahoi
sedje. 17.35 Vrt. 17.50 Vesoljska ladja
>.55 Teleshop. 16.05 Nori Divji zahod. 17.00 Poročila. 17.10 So-
Enterprise, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer (Stacy Keach). 21.00 Ugani, kdo pride na večerjo, ameriški film 1967 (Katharine Hepburn). 23.00 Poročila. 23.10 Legenda o sedmih zlatih vampirjih, angleška grozljivka, 1974.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Av-topralnica, ameriška komedija. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.40 Poročila. 16.00 Bogati in lepi, serija. 16.30 Hulk. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Quincy. 18.45 Poročila. 19.15 Equalizer, serija. 20.15 Agent OSS 117 v Bahiji, francosko-italijanski agentski film, 1965 (Mylene Demonaeot, Raymond Pellegrin). 22.00 Stern TV. 22.30 Mesto v paniki, ameriški film. 0.05 Poročila. 6.20 Bleščeči vohun, serija.
EZEHZn
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke (The D. J. Kat Show). 9.30 SP v nogometu: Avstrija—ZDA, ZRN—Kolumbija, Jugoslavija—Emirati in Italija—CSSR. 18.00 Moto šport. 19.00 Atletski grand prix iz Bratislave. 20.30 SP v nogometu, ovice. 21.00 Nogomet: Brazilija— Jkotska, prenos. 23.00 Švedska— Kostarika. 1.00 Avstralski nogomet.
2' SI
SUPER CHANNEL
6.00 Channel E. 6.30 E. B. C. 7.00 Da-ybreak. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 13.30 E. B. C. 14.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 ITN News. 20.30 Spiegel TV. 231.00 Reportaže. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila. 22.15 Perspektive. 21.15 E. B. C. 23.45 Reportaže.
10.30 Infošov. 11.00 Angel ameriška drama, 1988 (Patty Duke).
11.00 Angel smrti, 13.30 Infošov. 14.00 Moj vranji ljubi-
mec, ameriška parodija na grozljivke, 1987. 15.30 Telemix. 16.00 A. D. A. M. ameriška komedija, 1988 (Helmut Berger). 17.40 Pregled. 18.00 Prizorišča 911, ameriška kriminalka, 1987 (Charlie Sheen). 19.45 Telemix. 20.00 Tellina zgodba, ameriška drama. 21.40 Kralfmesta, ameriški film, 1984 (Tom Persekian, Tony Curtis). 23.20 Massarati, ameriški pustolovski film, 1982 (Daniel Pilon).


PÄiSs

Prodaja oljnih slik, grafik in skulptur Prodaja izdelkov domače in umetne obrti Prodaja plošč in kaset klasične glasbe Prodaja likovnih monografij, plakatov in razglednic Založniška dejavnost za področje umetnosti in kulture Posredovanje likovnih razstav doma in v tujini Galerija Kolar, Šolska ulica 5, 62380 Slovenj Gradec, Jugoslavija, telefon (9938) 0602/44-044

PROGRESIVNI FINANČNI SISTEMI
KOMERCIALNA VERIGA
Investicija 600,00 din Zaslužek 625.000,00 din
Unitrade
FAMILY LINE
C
J
Investicija 2.000,00 din Zaslužek 925.000,00 din
ZASLUŽEK NA VSEH PETIH NIVOJIH LESTVICE
Informacije: UNITRADE d. o. o. Čakovec Tel.: 042/816-886 042/815-403 042/818-650
vsak dan od 06-22"
Unitrade
UD a
[
Vabimo sposobne akvlzlterje za promocijo sistema unltradel
itnititytH
PICKO IN PACKO MED NAŠIMI NAJMLAJŠIMI
V soboto, 16. junija, ob 10.00 in 16.00 bosta naše najmlajše v zadnji predstavi za lutkovni abonma razveseljevala dva navihana junaka PICKO IN PACKO, ki ju otroci prav gotovo poznajo.
Vedno si izmišljata najbolj neumne in poredne stvari. Nagajata vdovi Sabini, pa krojaškemu mojstru Roku, Učitelju Rituperju in stricu Fricu, peku, kmetu Martinu . ..
Za vse tiste, ki nimajo lutkovnega abonmaja, bo cena vstopnice 10 din.
G A L E R j_J A
Kulturni večer z Ivanom Mešičkom
Gost našega kulturnega večera (srečanja) bo prof. Ivan MEŠIČEK, ki nam bo 21. junija ob 19. uri v Knjižnici Kulturnega centra predstavil svojo knjigo: TEMELJI HUMANISTIČNE ETIKE. O tej literarni novosti (letos je izšel ponatis) in aktualni vsebini se bosta z gostom pogovarjala ing. Branko Nimac in prof. Tinka Podjavoršek.
Pričujoči esej, ki obsega 309 strani, boste lahko na srečanju kupili za 100 din.
Mešičkov esej nam prinaša po eni strani pričevanje o naši tota-litaristični preteklosti, po drugi pa avtorjevo duhovno odisejado, ki se začenja z znano Sokratovo maksimo: »Spoznavaj samega sebe! Vse, kar je, je v meni.« Izoblikoval je lastna stališča do temeljnih moralno-etičnih vprašanj in postavil v središče vsega prav človeka, ki je izhodišče in cilj delovanja krščanskih demokratov.
V svojem razmišljanju smo prišli do spoznanja, da je izhod iz današnjega kriznega obdobja mogoč, če se bo spremenila splošna človekova miselnost v smeri resničnega humanizma, in sicer tako, da bo človek za človeka res človek, homo himini homo. Kriza, ki je zajela našo družbo in ves svet, je kriza ideologij, ki so obetale hitre, nasilne in moralno nezahtevne rešitve. Sedaj pa vsi skupaj stojimo pred žgočimi vprašanji: onesnaženost okolja, nevarnost atomskega uničenja, kršenje človekovih pravic ... Začeli smo se zavedati, da ne mora nič nadomestiti moralne odgovornosti človeka. Nobeno teh vprašanj ni samo znanstveno, tehnično in politično, temveč je vsako od njih tudi moralno. Človekova svoboda je »omejena« le z njegovo odgovornostjo, ki ima svoj regulator v individualni vesti.
Tako nam prof. Mešiček kot rešitev sredi notranjega gnitja in umiranja trhlih vej ponuja možnost etične prenove. To pomeni npr. dejavno živeti v ljubezni do bližnjega, izogniti se moramo nevarnosti, da bi »imeti« zmagalo nad »biti«, kajti čim bolj so se ljudje gnali za tem, da bi imeli, tem manj so bili. Sprašuje se (in s tem tudi nas!) — morda pa vendarle hočemo iz dneva v dan toliko več imeti, kolikor manj smo?
O tekih in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z našim gostom. In zakaj ravno na literarnem srečanju? Ker sta kultura in etika nerazdružljivi sestri, sta dvoje v enem — duhovni naboj, brez katerega človeštvo ne more polno živeti.
/ALNIKOV
Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062/511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo.
I !
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAS ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 6 din, mesečna naročnina 24,00 din, trimesečna naročnina 65,10 din in trimesečna naročnina za tujino 112,50 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine R Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februarju 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
IS let
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 15. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 17. JUNIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (najprej bomo odgovorili na vprašanja, ki ste nam jih postavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa po telefonu 855-963 sprejemali takšna vaša vprašanja na katera sami niste uspeli dobiti odgovorov). 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 18. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 20. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (oddaja v živo, ki jo bomo namenili turizmu v občini Velenje). 18.30 Nasveti vrtnarjem.
		
I 1	rl	hlNioi lil)
REDNI KINO VELENJE
Sreda, 13. 6. ob 18. in 20. uri METEORJI MORILCI - ameriški, karate. V g. vi.: Jackie Chan
Četrtek, 14. 6. ob 17. uri NOGOMETNI PRENOS - JUGO-SLAVIJ A—KOLUMBIJA
Četrtek, 14. 6. ob 20. uri KRATKO SREČANJE - ameriški, erotski.
Petek, 15. 6. ob 10., 18. in 20. uri KRISTINA - MORILSKI AVTO — ameriški, srhljivka. V gl. vi.: Keith Gordon
Sobota, 16. 6. ob 18. uri KRISTINA - MORILSKI AVTO — ameriški, srhljivka
Sobota, 16. 6. ob 21. uri NOGOMET PRENOS - ANGLIJA—NIZOZEMSKA
Nedelja, 17. 6. ob 18. in 20. uri VOHUN IZ ULICE BOND -hongkonška akcijska komedija.
V	gl. vi.: Sam Hui Ponedeljek, 18. 6. ob 10., 18.
uri
Torek, 19. 6. ob 20. uri ŠERIF
V	AFRIKI — italijanski, kriminalka. V gl. vi.: Bud Spencer
Ponedeljek, 18. 6. ob 21. uri NOGOMETNI PRENOS -ARGENTINA—ROMUNIJA
Torek, 19. 6. ob 17. uri NOGOMETNI PRENOS - JUGO-SLAVIJA—ZDR. AR. EMIRATI
Sreda, 20. 6. ob 10., 18. in 20. uri SUROVA SLAVA - ameriški. V gl. vi.: Robert Vaughn
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 14. 6. ob 20. uri, petek, 15. 6. ob 22. uri, nedelja, 17. 6. ob 22. uri KRATKO SREČANJE — ameriški, erotski.
Sobota, 16. 6., ponedeljek, 18. 6. Zaradi prenosa nogometne tekme predstava odpade! MLADINI POD 18. LET NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 14. 6. ob 20. uri TAJNA OBOŽEVALKA - ameriški, komedija. V gl. vi.: C. Thomas Howell
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 16. 6. ob 20. uri NOČNI KINO - KRATKO SREČANJE — ameriški, erotski.
Nedelja, 17. 6. ob 19. uri ŽRELO III — ameriški, grozljivka
Ponedeljek, 18. 6. ob 19. uri VOHUN IZ ULICE BOND -hongkonški, karate
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 15. 6. ob 20. uri ŽRELO III — ameriški, grozljivka KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
KINO VELENJE VABI NA NOGOMETNE PRENOSE S SVETOVNEGA PRVENSTVA V DVORANI REDNEGA KINA VELENJE
NOGOMET NA VELIKEM PLATNU? PRIDITE, MORDA VAM BO VŠEČ!
—	vse tekme JUGOSLOVANSKE reprezentance
—	vse ostale ZANIMIVE tekme
—	polfinalni tekmi in FINALE
Razpored tekem do osmine finala:
Četrtek, 14. 6. ob 17. uri JUGOSLAVIJA- KOLUMBIJA
Sobota, 16. 6. ob 21. uri ANGLIJA-NIZOZEMSKA
Ponedeljek, 18. 6. ob 21. uri ARGENTINA—ROMUNIJA
Torek, 19. 6. ob 17. uri JUGO-SLAVIJA—Z. A. EMIRATI
Četrtek, 21. 6. ob 17. uri BELGIJA—ŠPANIJA
Nadaljnji razpored tekem bo objavljen na vse reklamnih mestih KINA Velenje, na radiu Velenje, v tedniku NAŠ ČAS in vi-deotekstu Velenje!
VABLJENI NA NOVA ŠPORTNA DOŽIVETJA!!!
KINO »DOM« MOZIRJE
14.6. - PEKEL V ŠOLI, ameriški akcijski
16. in 17. 6. - SICILIJANEC, ameriški akcijski
21. 6. - AS NAD ASI -BELMONDO, ameriški akcijski
KINO »JELKA« NAZARJE
16. in 17. 6. - ŠAKALI, ameriška kriminalka
20. 6. - HI DEN, ameriški, znanstveno — fanstastični
KINO LJUBNO
16. in 17. 6. - VRAŽJI POLICAJI, ameriški akcijski
19. 6. - DOBRODOŠLE V 18. LETO, ameriška komedija
Tel. št.: 853 451 _855 450
SKORAJ NOVO SPALNICO.
ugodno prodam. © 881-068. JUGO 45 A, star 2 leti in pol, temno rdeče barve, zamenjam za Golfa, letnik 82/83. Ostalo po dogovoru. © 856-751. UVOŽEN OTROŠKI VOZIČEK, s torbo za dojenčka, prodam. © 857-566. MLADE MUCKE ODDAMO, © 881-270.
MOŠKO IN ŽENSKO ŠPORTNO KOLO, ugodno prodam.
© 858-283.
HONORARNO DELO NUDIM OSEBAM, ki želijo prodajati na terenu. Zaslužek odličen. Informacije po telefonu 857-319. HIŠO V GRADNJI, na večji par celi, prodam. Šifra »Toplovod«. GLISER 4,2 m, s prikolico, prodam po ugodni ceni. © 891-183. JOGI 200 x 160, ugodno prodam. © 882-340. GOLF DIZEL JGL Spaket, letnik 1984, prodam za 11.000 DEM. © 857-171. ŠOTOR ZA 4 OSEBE, z balda-hinom, prodam. © 858-333.
PREKLICUJEM VELJAVNOST avtobusne vozovnice na relaciji Šalek Gorenje na ime RADMILA MADŽAKOVIČ. SALONITNO OPEKO 320 kosov 100 x 70 cm, (nizko valjna) z vijaki, prodam po polovični dnevni ceni. Efankova 22, ©856-901 popoldne. V ŠOŠTANJU PRODAMO eno-nadstropno stanovanjsko hišo, 224 mJ stanovanjske površine, z garažo, toplovodnim ogrevanjem, telefonom, prtličje primerno za obrtno dejavnost, © 854-090.
BRAKO PRIKOLICO ugodno prodam ali zamenjam za gradbeni kredit. © 881-147. PREDSOBO PRODAM. Ogled mogoč popoldan na naslovu Novak Šalek 83, stanovanje 7. RAČUNALNIK AT SCHNEIDER in barvni TV NEC (mali ekran), prodam. © 853-019 po 19. uri.
PARCELO ZA VIKEND,
1000 m2 v Letušu, prodam. Franc Bizjak, Letuš 110 A.
DOBRO OHRANJENO SEDEŽNO GARNITURO, bele barve, ugodno prodam. © 855-562, Potočnik, Foitova 8. TRAČNO ŽAGO REMAN, primerno za paranje desk in tramov, ugodno prodam. © 0602-42-458.
MAJHEN TOVORNJAK, nosilnost 2 toni, vozen za B kategorijo, primeren za manjšo obrt ali kmetijstvo, keson aluminijast 3,70 x 2,20, motor original Mercedes dizel, prodam za 8000 DEM ali dinarsko protivrednost. © 831-527.
LADO 1200, karavan, letnik 1985, prodam. USAR, © 831-661..
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, (4
elektrika), poceni prodam. Rep-nek. Gorenje 14, Šmartno ob Paki.
DVOSTANOVANJSKO HIŠO,
v končni fazi z dvema garažama, primerno za obrt, v bližini Vitanja, prodam na pet odplačilnih obrokov. V račun vzamem tudi tovorni avto. Informacije po telefonu 063-761-730, popoldne. WARTBURG KARAVAN, letnik 1988, prodam. © 882-467, popoldne.
ŽELITE POSTATI SVETOVALEC — AGENT pri avstrijski zavarovalnici z najboljšimi pogoji. Zelo visok dohodek. © 858-103.
IZREDNO LEPO VAM DODATNO OPREMIMO IN OČISTIMO avto, (strešna okna, spojlerji, maske, prevleke, kredit). Odkupim rabljene štirioglate žaromete Zastava. Drago — TIME AVTO DESIGN, © 721-520.
ROLETE IN ŽALUZIJE v
več barvah, izdelujemo in montiramo. © 24-296.
SE ŽELITE ZAVAROVATI
pri avstrijski zavarovalnici, ki vam nudi najboljše pogoje? © 858-103.
ZAHVALJUJEM SE PRIJATELJEMA Davorju La-vrakoviču in Jožetu Zapušku, ker sta na avto sejmu v Ljubljani, sledila moje odvzeto vozilo Alfa Sprint 1,5 Q, in mi tako omogočila, da mi je vozilo vrnjeno.
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija
Mirka Pozniča
rojenega 21. 12. 1934-5. 6. 1990
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, izrekli sožalje in ga spremili na
njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Milena in Dorica z družinama
Umrla je naša upokojenka
Alojzija Fidej
iz Titovega Velenja
Od nje smo se poslovili v petek, 8. 6. 1990 na pokopališču Podkraj. Vestno delavko bomo ohranili v trajnem spominu.
Kolektiv OŠ Gustav Šilih
Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, a ti med nami še živiš.
V SPOMIN
14. 6. mineva leto dni, polno žalosti in bolečin, odkar je prenehalo biti tvoje najdražje srce, ljube žene in drage mame
Anice Blažič
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate svečke in prinašate cvetje, ki ga
je-imela tako rada.
VSI TVOJI: mož Ivan, hčerki Alenka in Irena z družinama.
PARCELO V KALAH, nad jamo Pekel, sončna lega, voda, elektrika, razgled na Savinjsko dolino, prodam. © 721-217, po 15. uri. MIKROVALOVNO PEČ, Hitac hi, halogenski gril, utežno avtomatiko, popolnoma novo, ugodno prodam. © 857-345. ZAMENJAM DRUŽBENO GARSONJERO na Stantetovi za večje stanovanje, proti nagradi. © 850-588.
BARVNI TV NORDMENDE.
star 2 leti, poceni prodam. © 853-101, vsak dan po 20. uri. Šmajs, Efenkova 29. KRAVO SIMENTALKO, brejo 7 mesecev, drugo tele, prodam. © 882-467, popoldne. VIDEO RECORDER, z deklara cijo, prodam. Rajko Perger, Skale 27 A.
DEŽURSTVA
Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje:
Četrtek, 14. junija — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. Rus, nočni dr. Grošelj in dr. Lazar.
Petek, 15. junija — dopoldan dr. Pečnik, popoldan dr. Smonkar, nočni dr. S. Popov in dr. Pirtovšek.
Soboto, 16. junija — dnevni dr. Pečnik, nočni dr. Pečnik in dr. Vidovič.
Nedeljo, 17. junija — dnevni dr. Zupančič, nočni dr. Vidovič.
Ponedeljek, 18. junija — dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. D. Popov, nočni dr. Hočevar.
Dežurna zobozdravnica v Zdravstvenem domu Velenje:
V nedeljo, 17. junija je dežurna zobozdravnica dr. Vlasta Šter-benk, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 15. junija do 22. junija je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 32, telefon: 858-704
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Mozirju :
Do 17. junija je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubljana, tel.: 831-219.
Od 18. junija do 24. junija je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, tel.: 840-112.
PEDIKERSTVO!!
Želite imeti urejene noge te pred poletjem?
Pokličite po tel.s 857-017.
Cisiro JO
GASILSKO DRUŠTVO
Šentilj
TITOVO VELENJE
Objavljamo
JAVNO LICITACIJO,
ki bo v TOREK 26. 6. 90 ob 18. uri v prostorih Gasilskega doma Šentilj, Arnače 37 c, za prodajo vozila kombi znamke IMV 1600 BR letnik 1983,	prevoženih
15000 km, v voznem stanju. Izklicna cena 30.000,00 din.
Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije.
Izlicitirano ceno mora kupec plačati v 8 dneh. Kupec plača davčne obveznosti od izlicitirane vrednosti pri davčni upravi svojega prebivališča.
Zainteresirani kupec mora pred pričetkom licitacije plačati 10% varščino.
Anama
Namin kotiček
SAMOPOSTREŽBA:
Medene kocke 1/1
Praline desert 500 gr
Žele bomboni 500 gr
vafel kocke 1/1
namizno rdeče vino Krško 1/1
Sok jabolka Brik pack 1/1
sok breskva Brik pack 1/1
Sirupi APIS 1/1
WC papir 10/1 role
Sir GAUDA uvoz NORVEŠKA
TEKSTILNI DISKONT:
Jogy rjuhe namizni prti brisače frotir
ŽENSKA KONFEKCIJA:
kopalke že od spodnje hlače
MOŠKA KONFEKCIJA:
kratke hlače potiskane moške dolge hlače že moški sakoji že
KOZMETIKA:
stenske ure uvoz KITAJSKA
IZDELKI IZ ZLATA UVOZ IZ ITALIJE
obeski od din
verižice od din
ogrlice od din
prstani od din
kg/din kom/din kom/din kg/din l/din l/din l/din l/din zav/din kg/din
35.00 39.90 47.10 39.70 14.60 12.80 15.40 24.70 28.60 65.20
kom/din 80.50 kg/din 123.30 kg/din 251.30
140.00 din dalje od 28.00 din dalje
od 199.50 din dalje od 486.00 din dalje od 693.90 din dalje
din 1624.30
212.50 dalje
471.50	dalje
1.622.60	dalje
544.60	dalje
V nagradni akciji veleblagovnice Nama je bila za izlet izžrebana: MARIJA BLAGOTINŠEK, Andraž 10, Žalec
NOVOST V Nami: NAKUPOVALNI LISTKI, s katerimi v samopostrežbi blago naročite, ob dogovorjeni uri pa prevzamete in seveda prihranite vaš dragoceni čas! Izbrali vam bodo prvovrstno blago!
[iojicsims mMmrn
TONE GRLICA
Hofbaverjeva £, Mozirje Tel.: 063/831-203
vam nudi: — popravila malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja
I
I® Iskra #
I
L
BLACK & DECKER
— previjanje vseh vrst elektromotorjev
Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure
n i
i i
i j
Vertačnik Peter
Loke 49 ,63330 MOZIRJE tel.:063-831-050
V SAVINJSKEM GAJU
Velika izbira cokel po zelo ugodnih cenah!
fili IKIserviamo&*.'«]
y 1 LI nI U m>v» Velenje,	■
MMjlM&W***» % UàA 063Sii
Novo ustanovljeno podjetje DILING se vam predstavlja z dejavnostmi » prodaja rezervnih delov za pralne stroje in štedilnike » prodaja pralnih strojev po sistemu staro za novo » servisiranje pralnih strojev in štedilnikov » namizno založništvo
V okviru namiznega založništva izvajamo oblikovanje in tiskanje knjig, časopisov,oglasov, priročnikov, katalogov, vabil, firma papirev, poslovnih vizitk, grafično oblikovanje in digitalizacijo slik in tekstov. Naše cene storitev in rezervnih delov so izredno konkurenčne.
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
TOZD Splošno zdravstvo Mozirje
Na osnovi sklepa DS TOZD Splošno zdravstvo Mozirje z dne 22.
5. 1990 objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
—	2 osebna avtomobila ZASTAVA 850, leto izdelave 1985, reg. št. CE 190-029 in 190-031, izklicna cena za en avto 18.000,00 din netto;
—	1 osebni avto ZASTAVA 750, reg. št. CE 169-812, leto izdelave 1982, izklicna cena 14.000,00 din netto;
—	1 kombi WARTBURG, reg. št. CE 175-594, leto izdelave 1983, izklicna cena 10.000,00 din netto.
Javna licitacija bo v petek, 15. 6. 1990 ob 9.00 uri na dvorišču
pred reševalno postajo Zdravstvenega doma Velenje. Pred licitacijo se plača 10% varščino v Zdravstvenem domu Velenje.
Licitacija bo izvedena po splošnih pogojih.
Nanga Parbat 1990
Slovenska meddruštvena alpinistična odprava
NANGA PARBAT je z
svojimi 8125 metri eden izmed štirinajstih najvišjih vrhov na zemlji, vrhov, ki presegajo čarobno mejo »osemtisoč metrov«.
Leži v Punjab Himalaji, 350 kilometrov severozahodno od Islamabada v Pakistanu.
Od takrat, ko je nanj prvič stopila človeška noga, je
minilo že več kot 30 let. Sloves ene najtežje dostopnih gora, ki presegajo višino 8000 metrov, je ohranila še danes. Zato jo nekateri imenujejo tudi himalajski Eiger. Slovenci so enkrat že poskušali osvojiti ta vrh, vendar pa so morali zaradi nemogočih razmer odstopiti.
Konec junija bo odpotovala v Pakistan močna alpinistična odprava iz Slovenije. Njen cilj je preplezati prvenstveno smer v 4500 metrov visoki južni steni Nanga Parbata, ki velja tudi za najvišjo steno na svetu.
V odpravi sodelujejo tudi člani Šaleškega alpinističnega odseka iz Titovega Velenja, Ivč Kotnik, Grega Justin in Leon Verdnik.
Ivč Kotnik bo tako kot doslej za bralce NČ, redno poročal o poteku te alpinistične akcije iz Himalaje.
w
Šahovske novice
Atletske novice
Vsakoletni spomladanski zaključek pionirske atletike v Sloveniji je finale atletskega pokala. Pionirji in pionirke tekmujejo v kategorijah 5. in 6. razredov, ter 7. in 8. razredov. Velenjska ekipa je štela preko 40 finalistov v vseh štirih kategorijah. Udeležba na finalu v Ljubljani je resnično številna, saj je v vsaki disciplini nastopilo po 15 najboljših iz cele Slovenije. Velenjska ekipa že vrsto let dosega vidne uvrstitve. Tudi letos so mladi potrdili strokovno delo atletskih selekcij, ki delujejo na
osnovnih šolah. Naslov republiških ekipnih prvakinj so osvojila dekleta iz osnovne šole Bratov Mravljakov, slavila pa je tudi ekipa kot občinska reprezentanca.
Najboljše uvrstitve: 60 m — Tina Ahtik, 6. mesto; 300 m — Tina Steinbacher, 3. mesto, Nataša Bizjak, 4. mesto, Maša Koren, 9. mesto, 1000 m — Jolanda Ste-blovnik, 1. mesto, Natalija cesar, 4. mesto, SUVANJE — Renata Lamot, 4. mesto, KROGLA — Lidija Koča, 7. mesto, 4 x 100 m — Vidmar, Koren,
Petek, Bizjak, 1. mesto, Ržen, Košar, Ahtik, Šalej, 3. mesto, MET ŽOGICE - Mirsada Ta-bakovič, 5. mesto.
Pionirji: 60 m — Igor Kuko-vec, 9. mesto, MET ŽOGICE — Peter Zaluberšek, 3. mesto, 300 m — Aleš Janžovnik, 4. mesto, 4 x 100 m — Strmčnik, Bu-Ijubašič, Drobne, Laznik, 6. mesto.
Starejši atleti pa so tekmovali na finalu APS v Celju. V posameznih disciplinah so bili kljub slabemu vremenu doseženi zelo dobri rezultati, tako da lahko pri-
čakujemo na EP v Splitu tudi udeležence iz Slovenije.
Prepričljivo zmago je v teku na 3000 m ovire dosegel Miha Pohar, ki je tokrat prvič tekel v tej disciplini. V teku na 1500 m pa je zasedel drugo mesto za Živ-kom, ki sedaj tekmuje za Koper. Solidne uvrstitve sta dosegla tudi Hrapič in Ivšek v teku na 5000 m. Med dekleti je bila Mrazova tretja na 800 m, Pozničeva peta na 3000 m, peto mesto pa je zasedla tudi štafeta 4 x 400 m v postavi Bizjak, Mraz, Cesar, Steblovnik.
B. Šalamon
Iz sodnih klopi
Tri kazniva dejanja v eni noči let zapora
pet
Na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje so zaključili prvostopenjsko obravnavo in prebrali obsodbo dvaindvajsetletnemu Borisu Tepešu iz Titovega Velenja, ki ga je senat petorice pod predsedstvom sodnika Darka Repenška zaradi treh kaznivih dejanj — ropa, posebno hude telesne poškodbe in tatvine ter preklicane pogojne predkaznovanosti — obsodilo na skupno zaporno kazen 5 let zapora.
Vsa tri kazniva dejanja je Boris Tepeš storil v eni sami noči — 16. novembra lani. Prvi dve — ropa in hude telesne poškodbe, ko se je
na poti z velenjskega gradu lotil Franca Vodlana, s katerim sta se, po izpovedi prič, srečala v gostišču na gradu. Tam je bil s svojo družbo Boris Tepeš. Prišel je Vodlan, že opit in je sitnaril. Ob tem mu je nekdo iz Tepeševe družbe navrgel — kaj sitnariš, daj raje za pijačo. Vodlan pa naj bi ob tem rekel: »Kaj mislite, da ne morem«, in iz žepa potegnil kup denarja ter ga vrgel na mizo. S tem pa je, kot se je kasneje izkazalo, vzbudil zanimanje pri Tepešu in končalo se je tako, da sta skupaj odšla iz gostišča.
Na poti z gradu se je Tepeš s silo lotil Vodlana. Najprej ga je s pestjo večkrat. udaril v obraz, ko pa je Vodlan padel, ga je ležečega obrcal, mu nekajkrat v glavo vrgel še kamen, iz žepa pa mu vzel 350 dinarjev.
Franc Vodlan je dobil nekaj zelo hudih poškodb, med drugim odprt prelom senčnice, pretrganje možganske opne, obtolčenino možgan. Zaradi posledic je bil kar devet dni v globoki nezavesti in kot je izjavil medicinski izvedenec, bi brez skrbne nege in intenzivne terapije zagotovo umrl. Najverjetneje pa ga bodo posledice spremljale celo življenje.
Obtoženi je v preiskavi dejanje najprej v celoti pri-
znal in ga zelo podrobno opisal. Ni pa v preiskavi priznal tudi tretjega kaznivega dejanja — tatvine CB postaje iz avtomobila Franca L., v isti noči. Kasneje si je premislil in izjavil, da je dejanje priznal, ker so ga na UNZ-ju prestrašili in za priznanje uporabili silo. Na glavni obravnavi pa je priznal le tativno CB postaje, ne pa tudi hude telesne poškodbe in ropa Franca Vodlana.
Senat velenjskega sodišča je Borisa Tepeša spoznalo za krivega in mu, kot že rečeno, izreklo skupno kazen petih let zapora. Do pravnomočnosti sodbe je Boris Tepeš v priporu.
(mkp)
MILIČNIKI SO ZAPISALI
spregledal pešca
Po Kidričevi cesti, iz smeri šaleške proti Tomšičevi, je peljal 8. junija malo po 20. uri dvaintridesetletni voznik osebnega avtomobila Mirko Radič iz Titovega Velenja. V bližini ptt je na prehodu za pešce spregledal devetintridesetletnega Hazima Husanoviča. Zbil ga je po cestišču in ga hudo telesno poškodoval.
zaletel se je v ograjo
Po regionalni cesti iz Logarske doline proti Solčavi je peljal 9. junija malo po polnoči voznik kolesa z motorjem osemnajstletni Robert Burjak s Črne na Koroškem. V desnem nepreglednem ovinku v bližini Solčave, ga je zaneslo in ga vrglo v obcestno ograjo. Pri tem se je hudo telesno poškodoval.
zgorel starinski oltar
V času med 20. in 6. uro v noči na 10. junij se je vnel oltar v župnijski cerkvi Sv. Lovrenca v Lučah. Zgorelo pa je tudi nekaj lesenih kipcev. Do požara je verjetno prišlo zato, ker so pozabili ugasniti sveče na tem oltarju. Škode je za okoli 300 tisočakov.
s traktorjem zapeljal s ceste in podlegel poškodbam
Traktorist sedemintridesetletni Jože Bezovšek iz Lopatnika v občini Žalec je peljal 5. junija zvečer s traktorjem po cesti iz Paškega Kozja ka proti Paki. Iz neznanega razloga je zapeljal s ceste v globino, kjer je priklopnik traktorja obstal, traktor pa se je še naprej kotalil po bre-
gu. Traktorista so našli šele naslednje jutro mrtvega, ob traktorju pa je ležal še njegov petletni sin Zdravko, ki se je hudo telesno poškodoval.
kar 21 prometnih nesreč
Velenjski miličniki so zabeležili v zadnjem tednu izjemno veliko prometnih nesreč, kar 21. Toliko jih v tako kratkem času v občini Velenje še ni bilo. Na srečo pa so bile to v glavnem le nesreče z manjšo materialno škodo in lažjimi telesnimi poškodbami.
šel je po progi
Iz Titovega Velenja je šel 6. junija proti Pesju šestinpetdesetletni Martin Kričej s Tomšičeve. Ubral je bližnjico in jo »mahnil« kar po progi. Vlakovodja sedeminštiridesetletni Anton Gaberšek, ki je pripeljal vlak po tej progi, je pešca opazil, ga z zvočnim signalom opozoril, ta pa se je le nekoliko umaknil, tako da ga je lokomotiva oplazila. Martin Kričej je obležal ob progi hudo telesno poškodovan.
ubral je napačno pot
Dvaindvajsetletni turist Roman Mohorko iz Maribora se je 9. junija skupaj s prijateljem vzpenjal na Paški Kozjak. Ubrala sta bližnjico in si skušala pot skrajšati preko kamnoloma. Tam pa je Romanu zdrsnilo in padel je v globino, kjer je obležal hudo telesno poškodovan. Zdaj se zdravi v celjski bolnišnici.
neznanec odpeljal motorno kolo
V noči na I I. junij je doslej še neznani storilec odpeljal neregistrirano motorno kolo Mirana Š. Parkiranega je imel pred stanovanjsko hišo Šercerjeva 15 v Titovem Velenju.
Na hitropoteznem turnirju za prohodni pokal šaleškega šahov-slega društva za mesec junij je zmagal Goršek s 13,5 točke, za njim pa so zvrstili Kristan 12,5, Matko 11, Stropnik 9, Pečečnik 8,5 itd. Skupni vrstni red po šestih turnirjih: 1. Matko 77, 2. Goršek 74, 3. Stropnik
74, 4. Kristan 42, 5. Brešar 33.
• • •
Prvega odprtega šahovskega hitropoteznega prvenstva Slovenije v Ljubljani seje udeležilo 23 moštev iz vse republike. Zmagala je Vrhnika z 19 točkami, sledijo pa Novo Mesto 16, Domžale 15, Velenje, Slovenj Gradec in Murska Lesce po 14 itd. Za Velenje so nastopili
Matko, Kristan, Stropnik in Brešar.
• • •
Tradicionalnega majskega turnirja dvojic, ki ga organizira zgor-njesavinjski šahovski klub, seje tudi letos udeležilo več dvojic iz Velenja. Vrstni red: 1. Matko —Stropnik 26,5, 2. Goršek—Kristan 21,5 (vsi Velenje), 3. Štorman —Setnikar (Šempeter) 20,5 itd.	§ c
Prvenstvo ŠŠD Slovenije v nogometu
Velenjski pionirji tretji
ZTKO občine Velenje je s pomočjo NK Rudar vzorno organizirala republiško prvenstvo šolskih športnih društev Slovenije v nogometu za starejše pionirje. Nastopila so moštva Ljubljane, Maribora in Pirana, velenjsko občino pa so predstavljali pionirji OŠ Bratov Mravljakov, okrepljeni z vrstniki OŠ Bratov Letopnje iz Šmartnega ob Paki. Prepričljivo je zmagala selekcija Ljubljane, pionirji velenjske občine, za katere je bil velik uspeh že uvrstitev v sklepni del tekmovanja, pa so osvojili 3. mesto, pokal in bronaste medalje.
V prvi tekmi so Velenjčani klonili proti Ljubljani z 1:4, v tekmi za tretje mesto pa po streljanju enajstmetrovk premagali Piran s 6:5.
KMN Gorica Super Li
Prihodnji konec tedna turnir
Prihodnjo soboto in nedeljo, 23. in 24. 6., bo KMN Gorica Super Li na igrišču osnovne šole Bratov Mravljakov pripravil turnir. Najboljše ekipe bodo prejele pokale, priznanja in denarne nagrade, nagrajena pa bosta tudi najboljši strelec in vratar. Turnir se bo točkoval za letni del lige v malem nogometu, 400 dinarejv prijavnine pa lahko poravnate v diskoteki Super Li do četrtka, 21. 6. do 18. ure, ko bodo tudi izžrebali pare. Ekipe izven Titovega Velenja se lahko prijavijo na telefon (063) 852-519, denar pa pošljejo po pošti na naslov Zahir Alihodjic, V. Vlaho-viča 61/24, Titovo Velenje.
S pestjo nad voznika rešilca
Dolgo je že znano, da tistim, ki morajo po službeni poti pomagati drugim jim priskočiti na pomoč, ko so v stiski, varovati njih in njihovo imetje, še zdaleč ni lahko. Zakaj takšna uvodna misel? Preprosto zato, ker delavci, ki opravljajo takšne naloge, velikokrat pridejo v neprijeten položaj. Nekateri namreč menijo, da se lahko z javnimi (dežurnimi) službami poigravajo kakor hočejo in kakor jim pride na misel, ne glede ali jih nujno potrebujejo ali ne. Ob tem je potrebno povedati, da storitve plačujemo vsi, tudi delavci, ki opravljajo posebno službo in jih kličemo na pomoč, kadar jo potrebujemo. Zato nam je dejanje nekega občana, ki ga je na svoji koži občutil voznik vozila reševalne postaje Titovo Velenje, toliko bolj nerazumljivo in obsojanja vredno.
Tole nam je voznik pripovedoval: »V soboto, 2. junija, med drugo in tretjo uro smo dobili na reševalno postajo klic, da je na Tomšičevi 23 srčni bolnik, ki potrebuje pomoč. Z dežurnim zdravnikom sva se takoj odpravila tjakaj. Ko sva prispela na omenjeni naslov, pred blokom nisva našla osebe (domnevnega bolnika) zato sva se peljala naprej po Tomšičevi misleč, da hišna številka ni prava. V tem času sva srečala osebno vozilo, ki nama je dajalo svetlobne znake in blizu
Šumija smo se ustavili. Izstopil je voznik in dejal, da je on poklical rešilca in da ima bolnika v avtu. Dežurni zdravnik ga je pregledal, kolikor je bil v temi pregled sploh možen. Zato je predlagal, da domnevnega bolnika prepeljemo v dežurno ambulanto na podrobnejši pregled. Voznik, ki je poklical rešilca, je predlog dežurnega zavrnil in dejal, da ga mora temeljito pregledati na licu mesta, sicer ga bo peljal v bolnišnico v Slovenj Gradec.
Ko je dežurni zdravnik domnevnega bolnika vprašal kaj mu je, je ta odgovoril, da mu ni nič in ga nič ne boli. Zdravnik ga je še vprašal kaj si želi, ta pa je odvrnil, da cigareto. S tem sta dežurni zdravnik in voznik rešilca svoje opravila, saj kaj več nista mogla storiti glede na to, da je domnevni bolnik odklonil prevoz do zdravstvenega doma. Toda s tem težav še ni bilo konec. Ko sva se hotela z dežurnim zdravnikom odpeljati, nama je voznik osebnega vozila to hotel preprečiti s tem, da mi je hotel odvzeti ključe rešilca. Ker mu tega nisem dovolil, me je fizično napadel.
Pripoved voznika rešilca ne potrebuje komentarja, le to dodajmo, da so nad tem dejanjem na velenjski reševalni postaji zelo ogorčeni in razočarani. Pravijo, da večkrat doživljajo kaj neprijetnega, zlasti v času nočnih dežurstev, vajeni so lažnih klicev, prenašati morajo zmerjanje, žaljivke in podobno, toda kaj takega v vseh štiridesetih letih ne pomnijo.
B.M.
17. junija ob 14. uri restavracija Jezero
Gasilsko društvo vabi na —
TRADICIONALNO TOMBOLO
v Titovem Velenju

Dobitki: 4 avtomobili 19 tombol in več 100 malih dobitkov
.t,. ;- --i-