3Qr.,Guthi Loma: Detektivski roman. -=- Iz madžaršcme prevedel F. Kolenc. (Dalje.) — Kam mdslite! Vršil sem le dolžnost. Človek, kakor sem jaz, icora storiti, kar mu ukažejo. — Ste že našli moriica? — Še vfidno v kalnem ribarimo. Bojkn se, zelo bojim, da bo izsledo\ranje brezuspešno . . . Glejte, glejte! Nekaj sem vas hotel vprašati, pa sem pozabil . . . Hop! Ga že imam! Povejte mi, gospod: ali ne poznate zdravnika z ime»om dr. Deziderij Popp? — Tistega goljufa? Tistega šarlatana? — Da bi ga le nikdar ne poznal. Gorje paoijentu, ki ga on dobi v roke! Ubogega fanta je tri mesece zdravil in namesto da bi mu pomagal, mu je celo poslabšal bolezen. — Biti mora brezvesten človek. — Navaden mazač! — Cudim se, da ga trpijo med zdravniki. Ako bi bilo od mene odvisno, bi mu odvzel diplomo in mu prepovedal nadaljno zdravljenje . . . — Kaj pa imate proti njemu? — Pomislite, gospod! Ta šarlatan je z hipnozo zdravil bolnike. Celo tuberkulozne. Tuzar po tej izpovedi starega gospoda ni mogel prikriti iznenadenja. Nehote je zakričal ... Kaj je? Ali se slabo počutite? — Ne, ne! Nič mi ni . . . Torej s hipnozo zdravi? — Ob neki priliki sem ga našel, ko je Elijo uspaval... Trdo sem ga obdelal, nakar se je izgovarjal, da sugestija presega tudi najboljše zdravilo . . . Se razume, da sva ga odslovila . . . Kaj pa imate vi z dr. Poppom? — Na želodcu sem bolan in priporocili so mi ga. — Poslušajte mene: ako vam je do življenja, ognite se ga! . . . —Najlepša hvala! Zelo sem vesel,da sem slučajno na vas nalate1] . . - Dalje pa vas ne bom motil. Grem . . . In detektiv je hitel nsravnost na stanovanje redarnega kapetana v Dansjaničevi uJioi. — G. kapetan, javljam vam, da vam v treh dneh izročim morilca Nikolaja Berenyi! . . . VIII. Pohipnotična sugestija. Tuzar sicer ni bil upeljan v skrivnosti hipnoze, vedel pa je, da igra v kriminalistiki veliko vlogo. Potora hipnoze je bilo storjenih mnogo zlocinov, ne da bi pravi povzrocitelj zločina prišel v roke pravice. Hipnotizer se čuti varnega, ker ve, da ga njegov m&dij nikdar ne more izdati. 0 tem je že sliial, da hipnotizer nekaterim medijem vsili svojo lastno voljo in česar sam ne more izvršiti, to izvrši medij s čudovito energijo, veliko previdnostjo, brez duševine vznemirjenosti. Izjava Kolomana Berger je torej pojasnila ves zlooin. Dr. Popp kot hipnotizer je bil povzročitelj, Elija Berger pa slepo orodje. Le tako se da razložiti dejstvo, da grbavec ni poznal svoje žrtve, nikaki interesi ga niso navezovali na njega, torej ni čutil do njega niti jeze, niti sovraštva, in ga je vseeno umoril. Tuzar ni mislil z umom psibiaterja; zaključke je izvajal fo podatkov izsledovanja. Z izjavo Kolomana Bergerja se je naenkrat razpršil skrivnostni mrak, v katerem ni mogel najti prave smeri vkljub tehtnim dokazom . . . Natancno je obračunil o vsakem koraku in ko je s pripovedovanjem končal, mu je kapetan, ki je vodil vso preiskavo, v znak priznanja stisnil roko. — V roke ste mi dali ključ skrivalnice . . . Reoi moram, da ste izvršili krasno delo! Lahko ste ponosni . . . Ne mislite, da sem jaz lenaril, med tem ko ste vi z vso močjo vneto delali . . . Skupil sem vse podatke o prejšnjem življenju Gide Berenyija. Res, da nisem imel velikega uspeha. Nedvomno je, da je Berenyi lahkomiselni lenuh. Razsipnost, sijajno ženino življenje sta ga tako daleč dovedla, da je mogel zadostiti le najnujnejšim potrebam, aplošno pa je poštenomisleč in dobrodušen človek. — Tudi na mene je naredil utis, da je pri umoru brata nedolžen. — Zaslišal sem sostanovalce in sosede. Javma tajnost je, da ga žena vara z dr. Deziderjem Popp. Stara resnica je, da je vedno mož tisti, ki dozna ženino nezv&stobo. Imel ga je za dobrega prijatelja, tembolj, ker mu je Deziderij Popp z večjimi in manjšimi svotami pomogel iz denarnih zadreg. s Slutil sem, da je zelenooki zdravnik nekako sodeloval pri drami, ki se je odigrala v »Belem krokarju.« Seveda sem le v temi tipal. Nisera našel nobenega podatka, na podlagi katerega bi lahko postopal zoper dr. Deziderija Popp . . . Sedaj pa mi je vse jasno . . . Ko da slišim, kako kuha za Berenyijevim hrbtom s tisto hudobno ženo sikrivaj nacrt za umor. Če se Nikolaj Berenyi izseli iz tega sveta, podeduje vso posest Gida. Polno bo denarja in brezskrbno, veselo življenje se zopet začne. Verjetno je, da je idejo sprožila Berenyijeva žena, ljubimec pa je z vražjo pretkanostjo delal na to, da se načrt izvede. Velik umetnik je v hipnozi, dasi jo neka ministrska naredba strogo prepoveduje . . . V Eliji Berger je našel izvrsten medij. Ta svetlooki možicelj z bledim obrazom, oglato glavo, štrlečimi ustnimi kostmi, je na prvi pogled vzbudil zanimanje izvežbanega hipnotizerja. Jaz se tudi razumenn na hipnozo; med znanci sem često uspaval kak medij in sem s poizkusi vzbudil občudovanje . . . Grbavčeve svetle oci vedno miigljajo, kar zapazimo le na ljudeh, ki niso dostopni le za hipnozo, marveč je pri njih uspešna tudi takozvana pohipnotična sugestija. Hipnotizer ga uspava; mu ukaže, da čez en, dva dni na gotovem kraju umori gotovega človeka. Predpiše mu, kako naj izvrši umor in mu prepove, da bi svoj čin izdal .... Potem bolnika vzbudi. Ta žalostno odide, ne da bi sploh slutil, kaj se je z njim zgodilo. Čufci, da je žalosten in potrt, ne ve pa, zakaj? Izredno je nervozen, in šele potem postane zopet miren, ko je izvršil zločin, kakor mu je bilo ukazano. Bedeči človek je po zločinu nemiren, oni pa, ki je izvršil zlooin pod vplivom pohipnotične sugestije, je :po zločinu čudovito miren, ker je zadostil hipnotizerjevemu ukazu in se rešil sugestije. In kako spretno, kako previdno je izvršil umor! . . . Glede na doktorjevo pismo }e odrelkel vsako pojasnilo, ker ga ni smel izdati . . . Ali sedaj razumete, zakaj je bil grbavec tako miren, ko je poslušal straš no obdolžitev? ... V bedečein stanju ne ve ni^ o tem, da je mordl, kakor oni, ki ima ponoči grozne sanje ln je do zjutraj pozabi. Ne ve, da je bil v »Belem krokarju«, ne pozna cukrarja in misli, da je bil v času iraiora v resnici v operi . . . Kraljevo pravništvo je torej grešilo nad pravičnostjo; grbavca ]e bilo treba izpustiti, ker je nedolžen . . . — Nedolžen? — No, da . . . Po 76. odstaku kazenskega zakonika se^ dejanje ne more všteti onemu, foi ga je nezavestno izvršil in ni razp>olagal s prosto odlocitvijo volje. — Razumem. — Sedaj je brezdvomno, da je dr. Deziderij Popp pod¦pihovalec. — Vprašanje je: ali mu lahko dokažemo? — Mogoče . . . Težavna, zelo težavna naloga, upam pa, da pridemo do cilja . . . Pokličite grbavca! — Ali ga hocete hipnotizirati? — Poizkusim . . . Ni mi potrebno naglašati, da le na skrivaj, ker se izsledovaTni organi ne smejo poslužiti takih sredstev . . . Drugače ne moremo ujeti zdravnika, ki zdaj na vse misli, samo na to ne, da uporabimo zoper njega orodje, ki ga je sam rabil . . . Pokličite Elijo Bergerja! Potolažite ga, da se mu ne zgodi nič hudega. — Prepustite metni stvar, g. kapetan! — Predno greste k njemu, morate izvedeti: ali ni pri njem dr. Deziderij Popp. —Nepotrebno opozorilo! Oez pol ure je Elija Berger vstopil v kapetanovo stanovanje. V sobi je viadal polumrak. Skozi zaveso balkonskega okna je prisvetila v sobo luna. Kapetan je pomignil Tuzarju, da ostane v ozadju. Pomilovanja vredni mladenič hoče nekaj povedati, a kapetan se strogo zadere nad njim: — Ne ganite se! Gre k njemu, presunljivo rau zre v oči. Pogfrabi ga za roko, na mestu, ker zdravniki navadno tipajo bolnikov pulz, z levico pa ga gladi po čelu. Pričakovani uspeh prav hitro nastopi. Bledi človek onemoglo spusti roke, zapre oči in se po vsem telesu strese. Bil je hipnotiziran. — Ali spite? — Grbavec si globoko oddahne in tiho, komaj sližno, odgovori: — Spim. — Hocem, zahtevam, ukazujem, da odgovarjate na moja vprašanja! — Odgovarjal bom. — Spomnite se nazaj! Kaj ste delali šestega tega meseca zvečer med deseto in enajsto uro v hotelu »Beli krokar«? Grbavčev obraz se hitro raztegne. Vsaka žilica se trese. Strašen duševni boj se je moral vršiti v notranjosti. — Odgovorite! — Enega oloveka sem ubil. Kako se imenuje? — Ne vem. — Ali ste ga tudi prej poznali? — Nisem ga poznal. Vedel pa sem, da stanuj-e v sobi št. 13. — Od koga ste izvedeli? *• — Se ne spominjam. — Zakaj ste ubili tistega človeka? — Ne vem. — Ste morda delali na povelje dr. Deziderija Popp? — Ne vem. — Kaj ste delali po umoru? — Hitel sem domov. — Zakaj? — Da bi skril bodalo. — Kam ste ga slmli? — Za stričevo sliko. — Ali je bilo bodalo vaše? — Ni bilo moje. — Čigavo pa? — Ne vem. — Pazite! Nič hudega se vam ne bo zgodilo. Policija je prepričana, da ste nedolžni. Postopanjc zoper vas 90 že ukinili in vas ne bodo irikdar kaznovali. Grbavec si nato lažje oddahne. — Jutri zjutraj ob deveti uri pei mvnnt pridete v moj urad in prinesete s seboj bodalo! 9te razumeli? — Razumel. — Kaj morate storiti? — Jutri zijutraj ob deveti uri pet miirat vas obisčem v uradu, da vam izročim bodalo. Redarni kapetan je parkrat pogladil bolnikovo čelo, nakar ta odpre oči. Začudeno pogleda kapetana, ki mu » pomirljivim glasom rece: — Oprostite mi, da sem vas nadlegoval. Ko sem vas izpustil iz zapora, sem vam zabičal, da ostanite v Budimpešti. Med tem casom sem se tudi sam prepričal o vaši raedolžnosti. Zelo mi je žal, da sem vam povzrooil razne meprijetnosti . . . — Oh, prosim! — Hotel sem vain torej sporočiti, da lahko odpotujete. Prijateljsko stisne grbavčevo roko in ta s povešeno glavo žalostno zapusti sobo . . . Tuzar je kakor okamenel stal med vrati. — Do sem smo lepo prišli. Brezdvomno se da dokazati, da je ta nesrečnež izvrsil umor in sicer pod vplivom ,po» hipnotične sugestije. — Niti z eno besedo ni omenil, da je bil zdravnikovo orodje. — To sem naprej vedel. Niti pojma nima o tem, da ga \e dr. Popp hipnotiziral. — Potemtakem pač ne more pričati zoper njega. — In potem? — Zadovodjiva se s tem, da je zdaj ocividna doktorjeva krivda. Vse svoje moči in sile lahko koncentriraimo proti eni osebi. — To je res. — Danes še nimamo v rokah dokaza, jutri pa bo v naši posesti bodalo, s katerim je bil Nikolaj Berenyi umorjen. Eliji Bergerju. Nobenega dvoma ono bodalo je dal dr. Deaiderij Popp —* — Toda ali ga prinese? — Jutri zjutraj ob deveti uri pet mimit bode trka1 n» vratih mojega urada in ako ga službujoči redar ne spu^i noter, ga z nadčloveško mocjo sune vstran. Vsako ovoro oostrani, da lahko pride pred mene in ne bo imel oiiru, dofc ler morilnega orožja ne dzroci meni. — Ako dovolite, g. kapetan, bom tudi jaa tam. , (I>alje prih.)