^SSN0350-SS61 iM koA^c tttilna Spremenljivo oblačno s krsjevnimi nevihtemi bo. 51 let Številka 24 četrtek, 17. junija 2004 300 SIT IÍAIII4» VI^JJ^KJi; Nagrada za tihotapca besed Bele Vode v [ mestni galerifi Šoštanj Trojno očiščenje v drugi ligi Nizka volilna udeležba \/ùten)àane pretrese/ umor 20'ietnega Tomaža Vaupotica (na sUki), strojnega tehnika in košarkarja. Po dva sedeža v evropskem parlaiiienlu NSl, I J)S-l)eSllS in SDS. ene^^a ZI.SI) Mitena Krst/d - Planine Ljubljana Velcnj«« jutiij;i - V ovTopskj parlamern so se, po nc-uradnili rc/ullalih necItljskiJi vo-lilcv, uvrsijlipijslanci Aloj/. Peterle in yudmUa No^-ak iz NSi. .Ulko Kacin in Mojca Drčar-Murko i/ LDS - DeSUS, Miha Hrejc in Romana Jordan Ci/elJ i/ SDS 1er I5<»rul Piilior iz ZLSD, sjodnji s prcfcrcnCninii glastivi. Uradni rcziillail volilcv pa bodo znani 22, junija. Po podatkih Republiške volilne korrusije jc glasovalo 457.f)96 volivcev, kar pomeni, da je bila udeležba na voli Ivah 28.16- od-stoina. Najvišja je bila volilna udeležba vvoiilnienoli Ljubljana Čemer 3U32-odstoina, najnižja pa vvoiiinienoli Maribor, 24,()5Hidslolna. Síoveaíja je bila za lokrainevoliivc ena volil- na enota. Kako s<.> volili v Šaležki dolini? V 7. volilnem okraju se je od 17.164 vpisanih v volilni imenik volitev udeležilo 4.278 volivcev aii slabih 25 od.slotka. medtem kojih je v 8. volilnem okraju na volitve od 17.251 vpL^^anih v volilni imenik prišlo 4.761. kar je dobrih 27 cxlstotkov. Kot kažejo neuradni reziiliaiL je Loj/e 1'ťterlť med volivci Nove Slovenije bt^lj priljubljen kol njegova stranka, saj jc kol nosilec liste dobil 17 odstotkov prefe-renćnih glasov. Podobno veija ludi za Bt>ruta l'ahorja, ki sploh ni bil nosilec li.ste ZLSD, a je med privrženci njegove stranke dobil bistveno već kot Au-relijo Juri. kije bil prvi na seznamu kandidatov ZLSD. PRIZMA MmmmjmHMÊmm-MBi PREDSUVNIS1V0 VELfME - SUri tri aS. 3320 Valent, tel.: 03/ 697 50 SB (]\e) uspel referendum Janez Píesník ^ E R A zrno na zrno Niso lakodol^j nazaj Časi, ko s(m)o ^ovoriUf da rcfi^rcnthm ni rtspel. Če Ijiulje niso izgjtisovali referenduma, h^kršnc^^akoU pat A jc rcsnica v wm, da rejerťndtim »nspe*^ v vsakem primem^ Ijiídje povedo s^vojo voljo, takšno ali dnigačno; za te namene rejerendtimi sv. In se je v nedeljo v krajevni skupnosti Moziije zgodilor da so se prebi^ vlci odločili proti samo-pivipevkn za wliko in mijno naložJx) v,šolstvo ur ureditev irskega jedra, /m slednje bi po/fvhomli J50 milijonom kijih sedaj ni, in v trgu mozirskem bodo še dol-^ vladale zares nevzdržne razmere. Če je komu prav aH ne, tako so se kn/jani sami odločili. Bolj zapletena je zgodba o 830 milijonov vredni mi-k)žbi v osnovno ^olo. ki se vedruy nima pogojev za de-vetletno .hlafije. Letos pohii bodo sicer dograditi nnj-no potrebne itčilnice, obnova sedanjega poslopja in izgradnja ^f>oflne dvorane sta v zrakii, J^oUi pa tudi po nekaj desedetjih še kar nekaj Časa ne bo dobila telo-vvdnice. Po nekaj desedetjih! Udeležba je presegla 66 udstoikov, torej referendum je tispel, saj odsfotek udeležbe priča, da ljudem ivndarle ni \'Seeno, kaj se dogaja v kraju in krajevni skupnosti. Komu torej velja očiJ-na ni'zanpniča? Sedanjemu of)či/uskemu vrxlstvogotovv ne bi smela, saj .se je župan s sodelavci nič kriv in dolžan znaM v veliki časovni, denarni in Se kakšni .stiski. Nezaiifjnica torej ve-Ija dnigim in (tudi) za nazaj, .wjse za šolo in otroke dolga leta ni storilo nič, samo v zadnjih letih pa so zrasle nove šole s telovadnicami na Ljnhnem, na Rečici in v Nazarjah. Program devetletne šole gotovo ni od letošnje pomladi. In zelo neprijeuio je dcjstvij, da so se kopja zlomila na plečih otrok. ■ 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 17. junija 2004 lokalne novice (iasilska slavja (lorioi Dreti - Slavja gasiUki dru.^lev v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline sc nadaljujejo drugo za dru^m. Najprej so se z novim vo/ilom veselili na Rečici ob Savinji, v soboio pa so SiMelnico aspcáncga delovanja i novim praporom (na sliki) praznovali člani GD Ciorica ob Dreli. Zal je lepo pripravljeno slovesnost in gasilsko druženje močno pc^kvarila nevihla z močnim dežjem. Konec lega tedna bodo SfMelnia) z novim gasilskim vozilom obeležili gasilci na Pobrežjih, svoje slavje pa bodo v soboio popoldne združili z osrednjo slovesnostjo ob pra/niku krajevne skupnosli Rečica ob Savinji in skupno slav-nosinosejo. S lem pajubileja se ni konec, saj bodo naslednji pel-ck in Siibolo preplavili ludi člani nazarskega gasilskega drušlva, prav lako z novim vozilom in dvodnevnim slavjem. MJP Slovenski taborniki v Kokarjali Kokaije- labomiska rodovaSoioČje iz Nazarij in 2. grupe odredov iz Celja basla od pelka do nedelje na tabornem prostoru na Lazahobsporinemiji rekreacijskem središču izvedla državni la-bornih mnogob<3j. Organizatora pričakujeta do 500 udeležencev iz vse Slovenije, ki se bodo na prizorišču zbrali v pelek, v soboto in nedeljo pa opravili lekmovanje in sklepno slovesnost mjp Srečanje bo v soboto Kavne jwi Šoštanju - Žc nekaj let zapored v Šaleški dolini zaznamuje Območno združenje RK Velenje dan krvodajalcev, 4. junij, ssrcčanjem teh plemenitih ljudi. Udeleži .se ga blizu 700 krvodajalcev i/občin Velenje, Ša^tanj in Šmartno ob Paki. Tudi letos so ga načrtovali dan kasneje, v soboto, 5. junija, a so ga zaradi slabe vremenske napovedi odpovedali, iako bo srečanje to s(»h<»lo, 19. junija, na športnem pri Gostišču Kutnik v Ravnah pri Sašlar\jii. Začeli ga bodo ob 17. uri, na njem pa bodo nekaterim krvodajalcem podelili priznanjaza njihovo humano delo. Srečanje bodo obogatili s kulturnim programom učenci ravenske podružnične .šole in aasamhcl Fantje izpod Uršlje. mtp Tudi tokrat na Rofíli Wlenje • V dneh od 7. do 12. junija je Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje pripravila žc 22. teden upokojencev, ki sc^di med najbolj odmevne prireditve zveze. Tako kol vedno so za to priložnost društva organizirala tekniova-njcvstreljanjuzzračnopu.ško, balinanju, kegljanju, šahu, v Športnem ribolovu in kegljanju s kroglo na vrvici, leden so sklenili s Peljem na vasi, na kalerem je zapelo 11 zborov s približno 200 pevci in pevkami Blizu 350 upokojencev, predstavniki pokroviteljev tedna in pari, ki so ali bodo lelos slavili zlato 1er biserno ptiroko, pase bodi^ tudi tokrat zbrali na zaključku na RFC Rogla Zreče, in sicer to síJwto (19. junya). /ačeli ga bodo ob 10, uri. ■ tp Na (îorici praznujejo Vťlenje - V ponedeljek so se začele prireditvi; ob letošnjem krajevnem prazniku v največji mestni krajevTii skupnosli- Na Gorici st) začeli s šalinvskim lurnirjemvprostorihKS Gorica, v torek in včeraj pa so izvedli Še prvenstvo Gorice v kegljanju s kroglo na vrvico na kegljišču OS Gorica Danes ob 17. uri pripravljajo turnir v kegljanj u s kroglo na vrvico med ekipami .sosednjih KS. J u-tri ob 18. uri bo potekala svečana seja sveta, na kateri bodo po delili priznanja zn lepo urejeno okolje, diplome in pokale, V soboio pa pripravljajo veselo (}oriško noč, ki se bo začela žc ob 17. uri. Nedeljo, zadnji dan praznovanja, bo zaznamoval pohod po mejah krajevne skupnosti. Odhod bo ob 9. uri izpred (tó (îorica. ■ bš Tuš prižifía iskrico Celje - Tudi lelos bo trgovska družba 'Ju5 iz Celja uresničila sanje otrok iz socialno .šibkih družin, ki jim starSi ne morejo omogi>čiu leiovanja na morju. Nepozabne piKiinice bo 1000 otrok preživelo na slovenski obali Letovali bodo včasu od 14. junija do 30. avgusta v Letovišču RK na Debelem Rtiču, Otrokom bodo i^tevilni pedagogi pripravili bogat program, poln zabave in sprostitve v različnih delavnicah, pri spon nihi igrah in na zabavnih večerih z glasbo. Pri izboru otrok sodelujejo območna združenja RK, centri za socialno delo, ustrezne službe na osnovnih šolah. Iz občin Velenje, vŠošianj in Šmarlno ob Paki bo možncsi kakovostnega in ustvarjalnega preživljanja počitnic s pomočjo Taša preživljalo 20 otrok, iz vsake Šole po dva. ■ tp Dva koraka do nove loijlžnice V rolrlck in petek podpis pofioiil) z Ministrstvom KS za kultuiM) o nakupu prostor ov iii sollnanc il anju knjižnico - Nova knjižnica odprta 8. iolîruar ja 2005 Bojana Špegef Velenje - O novi velenjski knjižnici, ki jo brez dvoma mesto potrebuje, je bilo preliiega že veliko Črnila. Predvsem zaradi nove lokacije- Ob koncu minulega ledna sta bila storjena dva uradna koraka. V Galeriji Knjižnice Velenje sta v Četrtek župan MO Velenje Srečko Meh in direktor podjetja Pilon center Tomaž Ročník podpisala pogodbo za nakup prostorov za novo Knjižnico Velenje v objekiu nekdanje veleblagovnice Nama. V pelek popoldne sta v istih prastorih pogodbo o sofinanciranju izgradnje (država bo prispevala skoraj 333 mio. SIT) podpisala šc ministrica za kulturo Andreja Rihter In velenjski župan. Pogodba o nakupu prostorov zajema del kleti, ki bo preurejena v skladišče za potrebe knjižnice, prostor v prvem nadstropju poslovne stavbe, ki bo preurejen v knjižnico v neto tlorisni izmeri 2.080 m2, in prostor v drugem nadsiropju, ki bo preurejen v dvorano za potrebe knjižnične dejavnosti, v tlorisni izmeri 359 m2. Kupnina znaSa 798.860.7« 1,75 SIT (vključno z davkom). Mestna občina Velenje bo prvi obrok v višini 170 milijonov SIT plačala Se v lem mcsecu, ostale pa po obrokih do konca le-la. Tudi ministrstvo naj bi svoje obveznosti poravnalo v letošnjem letu. Ob lem so na tiskovni konferenci po podpisu pogodbe poudarili, da gre za gradnjo "na ključ^^ kar pomeni, da je v ceno zajeta tudi osnovna oprema. Velenjski župan Srečko Meh je ob tem poudaril, da ga **veseli, da so stvari speljane tako daleč, saj je bilo poirebnih veliko aktivnosti in dogovorov, adaptacijo objekta nekdanje Name začeli konec junija, saj prejšnji leden še niso imeli vseh potrebnih dovoljenj, dobili pa naj bi jih v nekaj dneh. Izvajalca del še izbirajo izmed trgovine, v prvem nadstropju knjižnica, v drugem pa kavarna, ki jo bodo oddali v najem, večnamenska dvorana in poslovni prostori Pilon centra. Na novinarsko vprašanje Pogodba o nakupu prostorov za novo mestno knjižnico Je podpisana, dela naj bi stekla v nekaj dneh. da je Mestna občina Velenje prejela vse sklepe od Minislr-stva za kulturo in Ministrstva za finance. Z novo knjižnico bomo Še oživili središče mesta. Ob vseh očitkih pa bi rad šc enkrat povedal, da si ne znam predstavljati, kaj bi bilo, če bi sla^^a ostala prazna." Direktor Pilon centra Tomaž Kočnik je povedal, da naj bi z S ponudnikov, (jradbena dela naj bi bila končana do konca letošnjega leta, izvajali pa jih bodo po fazah. V začetku bo trgovina v prilličju še odprla, saj bodo obnovo začeli v kieii. Izvedeli smo, da Pilon center ostalih prostorov v objektu ne bo prodajal, ampak oddajal. V kleli naj bi bili fit-nes center in solariji, v pritličju Ročniku, ali lahko pove, koliko je znašala kupnina za Na-mo, je odgovoril, da ležko. lo. ker je moral zaposliti težko zaposljive delavce in prevzeti Šc nekatera druga bremena. Zahteve pogodbe naj bi izpolnil, po njegovih podatkih pa so redno ali pogodbeno zaposlili 17 bivših delavcev Name. Iz občine Smarino ob Poki Jutri dan odprtih vrat čistilne naprave Ob lanskem občinskem prazniku so v občni predali svojemu namenu čistilno napravo v Podgo-ri, ki je največja pridobitev lega okolja vvcč kolzadnjih 20 letih. Da bi o njenem pomenu in sistemu čiščenja odplak seznanili čim več oManov, bosta julri (v petek) občina in Komunalno podjetje Velenje pripravila dan odprl ihvral. Ob tej priložnosti si bodo lahko obiskovalci pod strokovnim vodstvom ogledali napravo in pridobili tudi informacije o nadaljnji izgradnji kanalizacijskega omrežja v ol)Čini. Vrata čistilne naprave bodo odprta od 10. do I^« ure. Bo posicus s posebnimi filtri uspešen? Po napovedih naj bi v teh dneh pristojni namestili veno od črpališč pilne vode posebne llltrc, s pomočjo katerih naj bi odstrani- li težke kovine» predvsem anli-mon. Poskus či.Ščcnja bo irajal pol leta, rezultate čiščenja pa bodo sproti spremljali in analizirali. Cç bo poskus uspel, bodo v vrtino namestili fiksne fihre in s tem zagotovili upvk Vťknjť. ll.Juníjii - Šolski ceii-icr Velenje (SCV), ki sodi med najvcčjť lovrstne v/gojno-izob-rdževalne usianove v Sloveniji, iclos praznuje 45-ietnico delovanja. Jubilej so žc ali Še bodo zaznamovali s i^ievi i ni m i bolj ali manj pomembnimi dogodki, med katerimi Ima posebno težo in pomen olvorilcv prve laze Med podjel nizkega izi^braževal-nega cenira (MIC) na Siarem ja^ku v Velenju. Na priloJ:nosl-n i slovesnosti, ki sojo popcsl rili pevci mešanega mladinskega zbora ecntra, trobilní kvanel velenjske glasbene šole lergodbc-niki pilialnega orkeslra Premo govnika Velenje, je pridobitev predal svojemu namenu minister za Solsivo, znanost in .^port dr SlavktJ (»aber. Sloves-no&x[ sose poleg predstavnikov omenjenega ministrstva udeležili Se poslanee v državnem zboru Jože Kiivtičnik. predsiav-niki Obrine /hornice Slovenije. tukaj?^njih lokalnih skupnosti 1er gt«podarsiva Saleskc doline. Ivan Kolnik, direktor Scy se je ob tej priUy^nosii spomnil začetkov delovanja le ustanove, ki danes povezuje Sest Si>l s i/c^b-rai^cvalnimi programi. V icm .šolskem in šuidijskem letu se v njilî usposabljanja za nadaljnje življenje 33()(i dijakov, Študentov in drugih udeleirencev izobraževanja. »Prva faza Mcdpo-jcinlškega izc^braževalnega cen-ira pomeni Se korak dlje v prizadevanjih za pridobitev kako voslnejiih, predvsem pa uporabnih praklicnih znanj za vsakega udcle?enca naših izobražcval-niii pro^amov. K uresničitvi tega je pripomoglo scKialno partnerstvo s pcîdjelj i v dolini, predvsem pa na^im soustanoviteljem Premogovnikom Velenje, /.godba še ni končana. Prihodnje leto načrtujemo izgradnjo druge, nekoliko kasneje k' tretje faze. D(^sedanje izkušnje so poksVale, da smo na pravi pou. Po svojih najboljših močeh si bomo zaposleni prizadevali da bodo udcIeJrenei zadovoljni in ob koncu izobrai^cvanja bolj .«amo-zaveslni kot so bili pri vstopu.« Kot je Se pt^iidaril Ivan Kotnik, želijo biti vprihtxlnje se bolj prepoznavni, konkurenčno odprli in prilagiDdljivi za posebnosti 1er novosti. Direktor Premogovnika Velenje dr. Ev^ťn Dervarićje naglasîL da s(5 si ob polo/iivi temeljnega kamna za MIC* ptïilavili jasne cilje in z odprtjem prve faze uresničujejo enega od njih. Z njim ioLstvo in gosp(xlars{vo z roko v roki sode-lujeiû pri razvoju doline. MIC" bo kovnica /nanja za poklice in za Medpodjetniški izobraževalni center ŠCV)e pn/i tovrstni center v Sloveniji. V nJem bodo udeleženci izobraževanja pridobivati predvsem uporabna znanja. nove te hn<5l oglje. »Vesel sem, da je našel svoj prostor na območju, ki zaradi poslcdie rudarjenja dcv biva novo podobo, drug pomen, »izrazil je prepričanje, da bodo na iCV znali izkoristili pi^memb-no pridobitev. »S ponosom lahko trdimo, da se je v zadnjih letih v lokalni skup- »šole bodo morale opremo ponuditi tudi odraslim Pred otvoritvijo MIC'-a je ministrstvo za šolstvo, znanost in ^por\ pripravilo v njegovi multimedijski učilnici novinarsko konlerenco. Na njej je minister ČÍna-mi v okviru programa Računalniško opismenjevanje. Kot je naglasil Craber, se lahko po opremljenosti šol in izobraževanju učiteljev za uporabo informacijske tehnologije primerjamo z razvitimi člani- cami EU. Bcî pa to opremo po-trebno bolje izkoristiti tudi za izobraževanje odraslih. »Sole se bodo morale odpreti navzven in v večernem času opremo ponuditi odraslim. Tudi njim smo dolžni zagotoviti računalniško pismenost. Cn lega ne storimo, se ne zavedamo, kako vi.soka je njena cena.« Ministrstvo je sredi akcije 4 krat (•»{]{){} računalnikov. Letos bodo kupili še več kol 450U osebnih In 433 prenosnih računainiktA' ler nekaj 100 kcv siw druge opreme (digitalni fo toaparali in projektorji). Omrežili bodo 88 šol. Tudi tako bodo poskušali izboljšati suinje Šievila računalnikov na Število otrok. V tem trenutku v .srednjih šolah razpolaga z enim računalnikom devet di-jiikov, v osnovnih šolah pa je en računiilnik mi voljo 19 učencem. Večjo težavo kot računalniška oprema pa - po mnenju mini-su-a Cjabra • predstavljajo povezave, kar je pokazala tudi več loč kovna videokonicrenca, ki jo je imel minister z dijaki in učenci nekaterih slovenskih šol. Ni as|X'la najbolje. Razlog pa ni bila oprema, ampak zmogljivejši zvez. Slovenija pcUrehuje ptwezave z optičnimi kabli, kar bo velik zalogaj v prihodnje. ■ tp K Informatizaciji vzgoJno-izobraževalnIh zavodov sodi tudi oprema za videokonference. V muitimedijski učiinici M/C-a so se na večtočkovni videokonferenci dijaki in učenci za-kijućnih razredov osnovnih šol z ministrom dr. Slavkom Gabrom pogovarjati o pretiodu iz osnovne v srednjo šolo. (Foto: tp) ni>sti veliko storilo. Naša želja po izobraževanju je šc naprej močna in potrebna,« je ymed drugim v nagovoru naglasil z-upan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Po njegovih besedah ne bi mogli doseči vsega, kar so, če ne bi bilo med njimi tolikšne povezanosti. Stari jasck postaja prostor, na katerem se bodo odvijali drugačni proccsi, kol so sc pred lOleti. Po mnenju dr. Slavka (»abni je MIC projekt, v katerem so mu^li ter združili interese, znanje, hotenja in denar drsava, lokalna skupnost 1er gospodarstvo doline. »U.spcii smo. Pričakujem, da bodo to priloi^nosi znali izkoristiti bodoči vajenci, dijaki, Študenti, bodoči mojstri, delovodji, brezposelni v procesih prekvalifikacije in Še kdo.» Na lokaciji Stari jašek so uredili predvsem nadomestne učne delwnice, ki so jih prestavili iz lokacije na območju (iorenja. Na 32ÍK) kvadratnih metrih površin so za zdaj uredili 19 specializiranih učilnic za podrc^Čje elektro stroke in strcjjnlšrva. Pre-.stavljeno tehnologijo so nadgradili dijaki in profesorji sami, neuradno pa jo prebJcuŠajo tri me-.sece. Naložba je veljala 40Í) milijonov tolarjev, denar zanjo pa so poleg ministrstev za šolstvo, znanost in šport ter go.spodarstvo prispevali $e Šolski center. Mestna občina Velenje ter Premogovnik Velenje. PrihcxJníe leto naj bi na lokaciji MlC-a zgradili še 1800 kvadratnih met rov površin, na katerih bodo uredili specializirane učilnice 7Ai eleklro področje aziroma za potrebe programa meha t roni kc. Pred otvoritveno slovesnostjo so dijaki in profesoiji centra pred- .stavili obiskovalcem Še priprave na mojsir.ske izpite, sodobnejši pristop praktičnega izobraževanja v eleklro in strojnih programih, pripravili so razstavo mednarodnih projektov, v ka-tcrih sodeluje SCV. rezultate projektov Virtu Orientation, ki je del programa Leonardo da Vinci, ter interaktivne spletne strani o izobraževanju in zaposlovanju. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pa je na novi-naj^ki konferenci pozornost namenilo aktivnostim mini.sirstva na podrcíčju opremljanja vzgojno-izobraževalni h zavodov z računalniško opremo, takoj po njej pa .Še večtočkovno video-konferenco, na kateri sta se po dva dijaka prvih letnikov gimnazije Novo mesto, Tehniškega cenira Nova Gorica in po dva učenca zaključnih razredov osnovnih Šol Srečka Kosovela Sežana, Matije Čopa Kranj in llniševec iz Šentjurja z dr. Slavkom (îabrom pogovarjali o prehodu iz bčin pri ustanavljanju pokrajin. Ce ga t>odo potrdili 5e poslanci, bo moral državni zbor pred odločanjem o astanoviivi pi>krajin pridobiti mnenje oličinskih svetov prizadetih občin. Zadnji dan zasedanja skupine sedmih najbolj razvitih držav in Rusije so vodlleljl sprejeli.skupno siali.^e o razmerah na Bližnjem vzhodu, precej nesoglasij pa je bilo glede [raka. Bush si sedaj želi večji vpliv Nala, čemur pa nasprotujeta Nemčija in Francija, Iraííka zgodba pa je močno stresla angleške vladajoče laburiste. Na lokalnih volitvah so namreč zasedli šele tretje mesto, za opozicijskimi konservativci in liberalnimi demokrati. Britanski premier je po tem hudem porazu svoje stranke, ko so mu nekateri že naslavljali pisma, naj od.stopi, odločno dejal, da namerava do konca izpeljali svoje naloge. Sobota. 12. junija Sindikat hrva.lkih ribičev je v Umagu pripravil protesl proti ravnanju hrvaške vlade, ki je preložila Izvajanje ekoloSko-rl-bolovne cone, in zahteval irilel-no prepoved ribolova v .fadra-nu za vse ladje. Velik dol jeze so ribiči znesli ludi na Slovenijo, ki je pt) njihovem kriva za to odločitev. 12. junij pa je svetovni dan boja proti olroîvkemu delu, Uvedli so ga pred tremi leti, saj je problem. posebej v revnih državah, zelo pereč. Po navedbah Mednarodne organizacije za delo (ILO) okoli deset milijonov otrok prisilno dela pri zasebnikih. VeČina izkoriščanih otrok Živi v .fužnoafriški republiki, kjer jih je kar dva milijona, v Braziliji jih je 559.0CK.Î, v Pakistanu pa 264.0(30. fMcricIja. 13. jiinlja To nedeljo smo volili predslavi-ke v CU Volilna udeležba je bila izjemno slaba, po neuradnih delnih izidih je bila la 28,.'^4-od-slotna. Kaj pravzaprav to pomeni. bodo analitiki šc dolgo ugotavljali. gotovo pa skromna udeležba kaže, da leh voUlcv niso zares vzeh niti politiki, saj stranke na prva mesta niso postavile najmočnejših veljakov, volivci pa so se jim z neudeležbo oddolžili. Po začasnih delnih i/idih volilevv Evropski parlament je največ glasov, 23 odstotkov, dobila NSi. Sledijo LDS-Desus, SDS in ZLSD. V Bruslju nas bodo tako po neuradnih Izidih zastopali Lojze Peterle in Ljudmi- la Novak, Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko. MIha Brejc in Romana .lordan Cizelj ter Borut Pahor, ki je bil gotovo nad izvolitvijo najbolj negativno presenečen, saj je bil na ILsii postavljen dokaj nizko. V Evropskem parlamentu pa vohtve niso prinesle tnstvenih sprememb. Po prvih projekcijah bo največ poslancev imela Evropska ljudska stranka, sledijo ji socialni demokrati, tem pa liberalci. Ponedeljek. 14. junija športno politično kupčka nje, ki je zaradi svoje odmevnmli vpletlo že celo Slovenijo, je verjel^ no .sedaj dobilo piko na i. Ljutv Ijanski mestni svet je po dolgi in burni razpravi podprl prenovo centralnega stadiona za Bežigradom, ki naj bi tako ustrezal merilom za pridobitev licence za mednarodne tekme. Predlagatelji vrednost prenove In ureditve bežigrajskega stadiona. ki naj bi imel pokrile tribune z 12.000 do 14.000 sedeži, ocenjujejo na pribhžno 59 milijonov evrov. Torek. i3^Jiinlja Na obisk v Slovenijo sla prispela švedski kralj Karel XVI. Gustav in kraljica Silvia. Med sreč-anjem s predsednikom Drnovškom so potrdili dobre odnose med državama. Slovenci od l.junija naprej mod začasnim bivanjem v kateri od dr/av članic EU in Evropskega gospodarskega prostora lahko uveljavljamo pravico do nujnega zdravljenja in medicinske pomoči z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Z njo pa imamo po novem pravico tudi do drugih potrebnih zdravstvenih storitev. Ta kartica sedaj velja tudi na Hrva-^kem. Pa .^e ena za nekatere dobra vest. Davčna uprava RS je začela izdajali prve odločbe o odmeri dohodnine. Vsi zavezanci naj bi jih prejeli do konca oktobra. žabjo perspektiva Evropa je zdaj olwogla K(jmaj smo sSfopilt v Evropo, že so se nekafetim stvari postavile na ^lavo. Nedeljske volitve so bil volit\'epmenečenju, ko tisii, kise jim zdi samoume\'r\o, dû so na v/iin. niso več pr\i Eni pravijo, da so wlit\'e pokazale, da prihaja nostranska sr\'ar, ki zna veliko l)olj mzgiboti ljudi kot kakšno politično dogajanje. Mi letos v teh »volk-vaha na ustavni komisiji problema ^yokrajin še ni spustila na realna tla, ampak po mnenju mnogih pokrajine še vedr\o močno visijo r zrukiL Nek korak naj hi vendarle naredili dalje, v iLstavni zakon naj hi zapisali komprtmiisni predlog; če to resjxmeni korak dalje, lyomo Šele videli. Veliko razprave je Še vedno o vlogi občin pri uslaruivljanju pokrajin: naj dajo le mnenje aH soglasje. Zapleta truJi Še ni videti v dveh dndbah na Celjskem, ki sta že nekaj časa najbolj na očeh javnostim o katerih govorimo in pišemo že dalj časa. (}rese\'eda za .Steklarno Iii}gaška Slatina, kjer medsebojno obtožex anje nikakor ne fj(meha in naj hi re\>izija tudi pokazala veliko nepravilnosti, tudi takšnih, v katerih ho moralo imeti besedo tudi sodišče. Zaposleni pa ne vedo več, kaj hi. Ostane jim le Še • da delajo in upajo, da bodo s tem res obdržali tovarno, ki jim daje kndi. Gre tudi za zreški Comet, v katerem se po končanju gladovne stavke st\vri tudi še niso itmirile. Nekateri pravijo, da je oh tem vsaj ruz\'eseljivo, da naj hi.ie zdraviliščem, po katerih je naše šifi'e območje dobro znano, kmalu zno\'a pridmžile Rimska Toplice. ?.e spet - ho porekel kdo, ki ve, koldo sreàijejo kmetje. In zno\-a se pasta)'ljojo vprašanja, ali srno .se dobro pripravili in aH smo si dovolj »pri/JOgajali". Kljuh vsem tem zapletom in muhastemu vremenu, ki kaže. da se lx) dan prej obesil, preden bomo doži\'eli več lepih drn skupaj se mnogi že vseeno pripravljajo na počitnice in dopust. Mnogi, titdi tisti, ki imajo v }'.sakodnevnif)oliiiki toliko jxn'edati čez to našo .sosedo, jo lx)do spet mahnili na I In vŠko.Razen tistih morda, ktrterih 1 ikendi so padli pod žlico hn aških bagrov. ■ k O veri, rmionai-nosti in strpnosti Vojko Strahovnik Recimo, da hi danes zjutraj oh diŠeČi kavi vzeli v roke vaš priljubljeni časopis in v' njem jxxl naslovom ".Sodnik obsodil svojega sina" prehrctli naslednji zapis. V državi tej in tej je na sodnem procesu porota brez sence dvoma razsodila, da je obtoženi kriv velikega zločina. Toda preobrut se je zgodil, ko hi mu sodišče moralo izreči sodbo. Sodnik je pričelz ugotovitvijo, da tak krut zločin res terja .smrtno kazen, a da obtoženega preprosto preveč ljuhi (v občečlo-veškem smislu) in se Čuli preveč povezanega z njim, da hi mu to obsodbo izrekel. Ker pa mora nekdo le bhi kaznovan. je na smrt obsodil svojega sina. Ta bo v roku 30 dni po izreku stMlbe lismrčen. Ktmec zapisa. Kakšen hi bil vaš odziv? Najprej bi po mojem mnenju pomislili na novinarsko potegavščino ali pomoto. Čepa bi mli zgodbo resno, bi .sodniku preprosto pripisali povsem zamegljen um, .sistemu in državi pa. ki hi kaj takšnega tlopiLŠčala, popolno iz-gidx) smisla najmanj za zdravo pamet. Če ne še za kaj dm- Stem ctrgumentom je znani ameriški filozof (ieorges Rey pred dnevi dokazoval, da so (vsaj krščanska) religiozna prepričanja v obstoj neskončnega, vsemogočnega in vsepri-sotnega Boga p/)vsem neracionalna, saj v vsakdanjem življenj ti prav nihče zares ne sprejema česa podobnega, ter da mora hiti na delu pravzaprav neka vrsta samoptevare in pretvarjanja. Čeprav mislim, da so ta in ostali njegovi argumenti pomanjkljivi, nimam namena na teh straneh polemizirali z njim. Ta zgodba se mi zdi zanimiva predvsem v luči razjmive, ki jo je v' našem prostont vzpodbudil zapis Světlaně MakaroviČ v prilogi znanega .slovenskega dnevnika. Ljudem se je v njenem zapisu o cerhi in ivligiji najbolj sporna zdela tista opazka, v kateri avtorica religijo oziroma vernike označi kot (iste s "plombo na možganih". V pričakovanih odzivih je spet z vso svojo silo izbmhnil "duh delitev", ki sega .Slovenci, kakor vse kitže, ne moremo in ne moremo otresti. Komentarji in odzivi so polru besed kot so "naši so\'ražniki'\ "preganjani", "partijski rasisti", "boljši ljudje" in podobnih, hkrati pa je Makarovičevi pripisana ne.strpnost do verujočih in zahtevano je, da to nestrjmosi vsi po vrsti oh.sodijo. Argiimenti v komentarjih so tako npr. vsebovali tudi takšne trditve, da naj hi bilo "dokazano", da so dobri verniki v povprečju bistveno boljši ljudje. To je tako kot reči, da je mrzla voda v po\j>rečju bolj mrzla od vode, razen čez dobrimi verniki ni mišljeno kaj bolj operativnega, kar pa ne more hiti v nol^eni neposredni jxnezavi z mondnostjo. Tako so argumenti v razpravi bodisi zmotni hodisSip(t temelječi zgolj na predsodkih. Kakor kaže zgornja z^ty^dha, sia "obe strani" zašli na napačen teren. Kakor religioznih prepričanj paČ ne moremo presojati na ravni zdrave pameti (kdo hi danes verjel človeku, ki bi trdil, da mu je uboj svojega otroka naroČil Bog) (di sodobne znctnostio (si lahko zamislite skupino znanstvenikov kreacionizma, ki hi poleg golega na.sprotovanja evolucijski teoriji resno raziskovali tudi podrobnosti stvarjenja ), tako jih ne gre presojati v luči dejanskega obnašanja ljudi Že David Hume sije i' svojem zagovom naravne religije postavU dve ključni vprašanji. Kako to, da so etični nauki, kijih vsebujejo nekateri teološki sistemi tako čisti? Kako da so nekatere prakse, ki so jih povzročili ti sistemi tako pokvarjene? Makarovičcva tako nima prav, ko religiozna prepričanja poistoveti z neumnostjo, zgoraj omenjeni kome/7taiorji pa v tem, kojih (izključujcjčej izenačujejo z mtmdno dobrim življenjem. Tako nikakor ne moremo govoriti o kakňnih koliplombtdt na možganih verujfjčih ljudi Na področju zdravega razuma ali pa zna-no.stipač upmvičenja religioznih prepričanj ne gre iskati Niti si ne gfe prilaščati moralne odlikovanosti v imenu katere koli religije. Zanimivo pa je tudi dejstvo, kako hitro se dandanašnji v našem prostom razprave končajo z obtožbami o rtesirjmo-sti (pnjstor javne razprave je v tem ozint zares .siroma.sen}, kar je po mojem mnenju prav v obratnem sorazmerju s resnično občutljivostjo za nestrpnost. Jo bi nas moralo zares skrbeti saj je šele slednja lahki) stabilna osnova za strpno okolje. ■ 17. junija 21)04 DOGODKI Prostor - pogoj za razvoj V (joinjcni (iradii so piipi^avljajo na obcmski praznik - Most na Kropi in novi cestni oclsoki -l^r()sU)rski uriKlilvoni načrt do konca jnnija - Gradili l)0(i0 raslliiijakc. trgovsko središče in naravno zdi'avilišce - Nova SMIIa (še) brez imena v obCini Gornji Grad slavijo svoj praznik 28. junija in sc z njim spominjajo dne Icia ko je bil kfi^j razglaácn za mcsio, lorej leti"« slavijo 76 Icl mestnih »pravic.« Seveda bodo ob tej prjk^^nosll pripravili zanimiv spored prazničniií prireditev, kaierih vLiek prihodnji cetrlok s proslavo ol) dnevu državiKisli in .skivcsn<^!jo ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj. Uspehwin leřav lej ohù'ml ne mîinjka, mak>za šalo in malo ziires bi radi odkrili tudi lopkf vodo, sicer pa jim raxvi^jnih stremljenj ne manjka. Najvt^ćja iet<'»5nja pridobitev ho gotovo šc drugi most preko Drclc na Kropi, katerega gradnjo je omogočila Direkcija za ceste Republike Slovenije. .S tem naj hI v ohCIni sklenili gradnjo mo« stov, odprli pa bodo še nekaj prenovljenih ccst-nih odseki To je povedal Župan Tonr RifvIJ, ki mu pogumnih načrtov ne manjka, osnova za njihovo uresničitev pa so prastorski pogoji. letošnjim le-lom zaključujemo izdelavo prostorskega ureditvenega načrta Pričak'ujem, da ga bo vlada potr- dila ki')nca junija, s ttm pa bomo ustvariÎi pogoje za nov razvojni zagon v prihodnjem obdo' hju. Pri tem ,so v ospredju tri naložbe. Prva je izgradnja rastlinjaktwvnepíxsredni bližini centra za starejše krajane. V nrvcm delu bomo zelenjavo pridelovali na dveh hektarjih in v drugem na treh. Prvi Je! bomo /. že znanim vlagateljem uresničili letos, drugega naslednje leto. z obema pa bomo zagotovili ludi nekaj delovnih mesi.« Drugy pomembnejša nnložba je izgradnja večje trgwine, za katero je po županovih besedah investitor tudi žeznan. Gradbeno dovoljenje naj bi pridobili v naslednjih mcseeih in pričeli priprave na gradnjo, cc že ne gradnje same, »Tretji in največji zalogaj v prihodnjih letih bo turistično naselje med Gornjim Gradom in Novo Štifto, v njem načrtujemo različne zmogljivosti s poudarkom na zdravstvenih. Za ta namen smt^ uipcll iz kmetijskega zemljišča izločiti 43 hekiarjevveliki) poscsiV(% ki je bilo z denacionalizacijo vrnjeno prvotnim lastnikom, za gradnjo pa bom<^ namenili približno tretjino vsega zemlji.^ča. Ob tem že iščemo izvire tople vode, zato pričakujem, da bomo v naslednjih letih lahko zgradili tudi toplice. Vlagatelji so znani, prvi pogoj za začetek projekta pa je .seveda prostorska uredi lev. Če nam bo to uspelo v kratkem. Ivimo aktivnost! tí^^M v drugi polnvirí lefA in jih nadaljevali vv>>eh naslednjih. .lasno jc, da si tudi pri tem obetam precej novih delovnih me.st, kar v naši občini Še posebej pc^grešamo,« je optimističen Ioni Rifelj. Precej zanimiva je zgodba o Novi Štifti pri Gornjem Ciradu. Slolelja znanega bořjepotnega kraja. katerega ime imaže desetletja ludi tamkajšnja krajevna skupnost, namreč nI mogoče najti na nobenem zemljevidu. Ker ga nit Krajani so si že dolga leta prizadevali, da bi tudi uradno uveljavili vsem znano ime, kaže pa, da jim je vzadnjem času volja po tem splahnila; vsaj ankete kažejo tak\ Toni Rilelj: »Uradno Nove Štifte ni, zato občinska uprava nadaljuje prizadevanja, da bi kraj dobil ime. ki je že dolgo vrabi. Žaljebilod-ziv krajanov na vprašalnik o tem, če si res želijo tudi uradno imenovanje, zelo .slab. Na sveiu Toni Rifět): »Zajetne načrte imamo, pogoj zanje pa je potrditev prostorskih ureditvenih načrtov« občine Ciomji C»rad,smo zato proučevali nadaljnje možnosti, vse bolj pa se nagibamo k (emu, da bi o tem hkrati z jesenskimi parlamentarnimi volitvami izvedli referendum. Tako bi dobili ve-rcxJostojencxJgovor večine krajanc»v, ali naj Nova Štifta res poslane Ncwa Štifta ali naj ostane tako, kot je - torej naselja DoL Šmiklavž in Ti-rosek.'i mJp Razpoke v složnosti vse bolj očitne Knieliiska zadrujia Šaleška dolina ie lansko poslovno leto sklenila z dolMčkoin - Med pomembnimi razvojnimi proiekti je izgradnja poslovno-prodajnega knielijtSkega cenira v MeUečali - Novi predsednik upravnega odbora zadruge je Jože Kočnik Tatjana Po(Jgoršai< Šoi»trtnj, lO.Junija - Kmetij.ska zadruga Šaleška dolina šteje več kot 320 članov, V prtttiorih Restavracije Red na k v Šoštanju se jih je na 12. rednem občnem zix)-ru zbralo 115 aH 35 odstotkov, kar je kar nekaj več kot na minulih zborih. Zavečjoudeležbcípa naj ne bi bilo »krivo« lansko po- budniŠcpn)Í2Vtxlni rezultati, nekoliko manj pa rezultati v trgcw-ski dejavnosti. Predncftino dejavnost predstavlja odkup mleka. Z mlečno proizvodnjo se ukvarja 141) članov iz občin Velenje, Štiš-tanj In Šmartno ob Paki, lani pa so mlekarni Celcia v Arji vasi oddali 11 milijonovlitrov mleka-Na drugem mestu je odkup klavne- li. So se pa bolj zavzeto knili priprav naže dalj časa načrtovano i^radnjo poslovno-pn^dajnega kmetijskega centra v Metlečah pri Šoštanju, ki naj bi ga predali svojemu namenu ob praznovanju 5t)-letnice zadnige prihodnje leto. Poleg o-nenjcne naložbe sí5 med letošnjimi razvojnimi projekti šc lastništvo zadruge vložili enake zneske. DrugI pa ob tem namigujejo na dnige razk^. «Upam» da se zavedale, da bt>ste dovolj močni na trgu le. če boste složni in združeni. Zadmga je tista, ki vam bo pomagala v težavah,« je Še naglasil Marjan Jakob. Janko Arilč, dosedanji predsednik upravnega odbi>ra, je menil. Na tofKratfísm občnem zboru je bila udeiežba precej boljša kot na minuilř\. menda predvsem zaradi volitev novih članov v organe upravfjanja zadruge. slovanje, letošnje sme mice delovanja. ampak vojtve novih čla-nw v organe upravljanja zadru- Kmetijska zadruga Šaleška dolina je, po mnenju i^lanov njenega bivšega upravnega odbsirenih razmer in vse večje konkurence pt^slovala v okviru zastavljenih ciljev. Leto 2(X)3 je sklenila s 4,7 milijona tolarjev čistega dobička, ki so ga zadružniki razporedili za rezerve. Poleg pcîslovnih so dokaj spod- ga goveda. Od 138 kmetij, ki se ukvarjajo samc^ z vzrejo mladega pitanega g:>vcda, in 31 kombiniranih kmetij (mleko, meso) je lani odkupila več kot lOOD^av, »Zadruga je nosilka kmetijske dejavnosti v Šaleški dolini, predstavlja pomembno gt^podarsko panogo v tukajšnjem okolju, zaposluje veliko ljudi, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi pa je vse bolj skromno,« je med drugim podčrtal Maijan Jakob. Kakšnih večjih vlaganj lani nist» načrtova- aktivnostl na storitvenem področju in izzivi, ki jih prinaša Evropska unija. Ob koncu poročila se je Marjan Jakob dotaknil Še složnosti šale.ških zadružnikov, v njej je vidnih vse več razpok. Za razhajanja, ki naslajajo In sla-bt") vplivajo na ugled zadruge (ta sodi med boljše v Sloveniji), naj bi - p(>irinenju nekaterih -prišlo predvsem zato, ker so eni prepričani, da bi morali biti p<.)goji poslovanja Zn^nje nekoliko drugačni kot za druge, čeprav so v da bo složnost zelo pomembna tudi v EU. Med drugim je še povedal, da je upravni odbor na sejah v obdobju lanskega do letošnjega občnega zbora namenil pozomi'st proizvodnji, poslovanju zadruge, cenam blaga v trgovinah. združevanju zadrug in novo ustanovljeni Govedorejski zadrug. Ša^tanjski in .ŠmarŠki župan MIlan KopuŠar in Alojz Poc^^oršek sta izrazila zadovoljstvo ob doseženih rezultatih poslm-anja z.a- druge. Upata, da Kido kmctijci kas tudi novim izzivom, ki prihajajo s priključitvijo Slovenije v EU. v nadaljevanju občnega zbora so opravili volitve, le so pritekale v dokaj napetem ozračju. Za predsednika upravnega odbora zadruge sta se potegovala dva kandidata, oba iz zadružne enote Šoštanj. ,|ožcHí>éníkiz Zavode n j je dobil řS4, njegov protikandidat Ivan Apat iz Gaberkpa53 glasov. so bili znani Še pre- ostali člani upravnega oia so podelili priznanja najzaslužnejšim članom zadruge. Iz zadružne enote Šmartnim ob P.bda se 499.00Û.OO OPEL ASTRA 2.Q DTi+ KLIMA reg.aprti OS. črna mrt Q1 2.mm.QÙ OPEL AS^ 1.4 CLUB reE^.aoril (M. srebrna 99 1.S99.QQ0.QQ OPEL CORSA 1.0 citv 3A feq.nûvefnbef 04. bela 97 783.QQ0.ÍK) VW6QLJ 3 1.6CL SAr feq.mal.nJeča VW 2 1.6D 3Ar fBQ.maL bela &6 1.099.DQ0.0Q B8 29S.DOO.OQ VW GQLf KARAVAN 1.9 Diesel ?elena met_96 1.198.DDO.OO T0YOTAYARIS1.0 g/y KLIMA. ?al.mrt_02/03 2.199.DD0.QQ RQVgR 4iei SAř req. fan.OS. ABS. KUMA, srebma 96 1.4SQ.OQO.OO gEATTQtlD01.6CLS/v reqavg.Q4. S4 39S.QĎ0.0Q SU7UKISW]FT1.3GLS3^ rep.mafBC 05. bela VOLVO 4601.81 GLE rEfl.|till| 04.. KUMA, ztf.met. 96 690.0QO.OO ŽKODAFELICIA 1.3 LXi 5Ar rep.lan.Q5..moûra 96 448.0QO.OO HyUNDAlACCENTI.SLS 3/v. srebmâ DAEWOO UNOS 1.5 S 5/v rsQ.ianiiâf 05. b&îa 9& 898.000.00 R "à S S I 96 449.000.00 97/96 596.000.00 *IIA ZALOGI ŠE VEfi KOT 60 VOZU RAZLIČNIH ZNAMKS * *KREOm * LEASING * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA* *OGLED VDZIL OD 6. D017. UAE * MOŽEN GOTOVINSKI POPUST* Pomi^ na Inlerr^efu IrOpy/www.avto-c^.sí, ^maû; /BbljdneeavbHete^ TURIZEM Vodni park Zora že vabi V naravnem /dravilišru Tevww Topolšic^a kopalci nav(luš(Mii nad novo |)i i(iol)il\ii(), \r(Hlno {>()() milijonov tolarjev - vlulri dan odprlih vrat - Za prlhodiije lelo narrliijejo nove naložbe Tatjana Podgoršek V naravnem zdravilišču Terme TopoISica so lani ob koncu gradbenih del iirSi javnosti poka/ali. kako dakO so v pri>^adc-vanjih /a obogaiiiev zunanje bazenske ponudbe, lukrai so tudi napovedali, da bodo vodni park Zora nasproti hotela Vesna predali svojemu namenu pred /ačelkom letoSnje kopalne sezone. »To se jc ludi zgodilo,« je podiriala v pogiworu direktorica zdravili.^^a Lidija Fijav^. Spťh in nadaljevala: »Od minulega ponedeljka dalje je vodni park /ora namrcC ie na voljo hotelskim gostom in ludi ostalim kopalcem. Odzivi so zelo dobri, saj so li nad pridobit- vijo navdušeni,« Na vprašanje, ali so zadovoljni ludi zaposleni. pa je Fijav^eva odgovorila: ^Zelo smo zadovoljni. Ocenjujemo» da smo s lem projektom zadeli wbljieo na glavico. Kijub te'.^avam smo v prizadevanjih za obogati lev ponudbe uspeli. Tako lahko danes v vec odprlih bazenih koristi zdravilno moČ termalne vode Se več ljudi. Za v.se, kijih zanima naAîi pridobitev, bomo j utri (v petek) pripravili dan odprlih vrai.« Vodni park Zora so uredili na 10 tisoC kvadratnih metrih» od lega zavzemajo trije vodni bazeni 1000 kvadratnih metrov povrSin, prav tako velika je tlakovana sončna terasa, urejene travnate površine pa se razpro- Vodni park Zora - Čeprav so pn/i odzivi zeto dobri, še niso retdi zadnje besede. stirajo na več kot 7000 kvadratnih melrih. Umeščen je v okolje, ki nima ravnih površin, zato je sestavljen iz treh etaž. V najnižji .so uredili tako imenwani zabavni bazen z vodnimi zanimivostmi, ma«ižmmi Šobami. V srednji eia^i je prelivni bazen oziroma ba7en s slapom, namenjen za več adrenalina željnih kopalcev. V najvišji etaži pa je mirni bazen. Nekoliko od njega so postavili lOOmdolg tobogan. So ponudbo, predvideno v vodnem parku že v celoti uredili? »Ponudbo, ki sodi k takšnemu parku, smo uredili. V mislih imam gostiaski del in parkirišča. Nismo pa rekli.še zadnje besede. Marsikaj nam je še ostalo, zadeve pa nameravamo pcxstoriti še v letošnji kopalni sezoni.« Naložba je veljala 600 milijo-niw tolarjev. Denar zanjo pa so pridobili 7 dokapilalizacijo družbe, ki sojo izvedli lani, precej so vložili tudi lastnega denarja. oblikovanega iz naslova lanskega poslovnega rezultata. Na vprašanje, kaj si obeiajo od pridobitve» je Pijavževa odgovorila. » Vsaj dvoje. Zadovoljnega hi^leLskega gosta, ki ima odslej na voljo kakovostnejšo in boga-tejSo ponudbo vodnih površin (tople in hladne bazene, bolj ali manj mirne ter zabavne vodne pcWTŠine) in več zunanjih kopalcev, ki do kopališča /a dc^poldan-sko ali p<)poldaasko kopanje ne bodo potrebovali uro ali več.« Kolje še ptwedala Lidija Fijavž Špeh, zaradi nwe pridobitve ne pričakujejo več hotelski gostov. lani so dosegli blizu 105 tisoč nočitev. Večjega števila slednjih jim pravzaprav ne omogt^Čajo nastanitvene zmog- ljivosti. Pričakujejo pa precej več dncvnili kopalcev, le bo nakup v?»iopnice za vodni parkstal 100 SIT več kot doslej. Naslednji koraki» ki jih načrtujejo v Termah TopolŠica. so, pravi Špehova, logična posledica obstoječega dogajanja. Na Ocepku je kmetija, ki naj bi jo uredili in z njo So obogatili gostinsko ponudbo, v parku pa je vrelcc, ki naj bi ga izkoristili za wallnes ponudbo. Letos naj bi pripravili potrebne projekte, naslednje lelo pa se lolili dela. Z roko v roki do večje turistične ponudbe Veliko možnosli vi(li}o zaposleiii v podjel )u (Josl v novem podjelju RT(; ilezero - Tudi letos se bo zgodila lradi( íoíialna Noe ob jezer u Mira ZakoŠek v preteklosti je bila dejavnost hčerinskega podjetja Gost Premogovnika Velenje zelo raznolika, na lanski slrateSki konferenci pa so se dogovorili, da se bodo ukvarjali s tislimi programi, ki st) najbolj rentabilni, Taktirko podjetja je z m^vim letom prevzela Sonja Krk, kije bila doslej v podjelju odgovorna za finance in ga torej zelo dobro pozna. S ÍÍW se torej sedaj, ko ures' niâijere nov konce p/, ukvarja vase podjetje? »Naša osnovna dejavnt^st je gostinstvo in turizem. Skrbimo za prehrano med delom za celo- ten poslovni sistem Premogovnika. To nam prinaša približno 45 odstotkwvseh naših prihodkov, restavracije in bistroji »prinesejo« v na^o blagajno 37 odstotkov prihodkov, ostalo pa Iloiel Barbara v Fiesi in turistična agencija." Eden vaših najlepših lokalov je Vila Široko v Šoštanju, ki .ste jo v zadnjem Času odpirali le za zaključene skupine, zdaj pa je spet odprla? vNa la lokal smo resnično ponosni, saj se v njem prepletala zgodovina in utrip sodobnosti vvrhunski kulinariki. Se naprej vanj rade zahajajo zaključene skupine ob različnih priložnostih, še posebej svečanih trenut- kih, odprli pa smo ga tudi za vse osiale goste. Ponudbo bomo seveda nenehno dopolnje-vah in taki^ privabljali tudi tiste najbolj petične in zaiitevne goste,« Kaj pa restavracija Jezero? »Z njo imamo ,še posebej veliko načrtov, saj je pravzaprav sredi Rekreacijsko-iuristične-ga cenira Jezero, ki ima v bodočih razvojnih projeklih tega okolja velike ambicije. Že .sedaj pa skušamo priiegnili goste v restavracijo z raznovrstno pt)-nudbo. Pravkar smo sklenili dneve špargljev, Moram reči, da so dobro uspeli. Zdaj pa se pripravljamo na še zahtevnejši projekt, dneve evropske kuhi- Prijazno vabljeni na DNEVE EVROPSKE KULINARIKE 0019. do 30 junija, Jedi je zasnoval in jiti bo z našimi kuharji pripravil gospod JOŽEF OSELI, edini siovensici kuhar, ki je član francoske akademije kuharstva. tlesKMo:«] ^ kxlroro ct 'M Sonja Hrk, direktorica podjetja Gost.' nOd največje prireditve Noč ob jezeru ob/s-kovaici veiiko pričakujejo. Ne bomo jih razočarati. nje. Ksodelovanju bomo povabili enega najboljših sloveaskih kuharjev Jořeťa Oselija (kuharja hotela Lev — pogasto kuha državnim gostom). Kasneje, v času praznovanja rudarskega praznika, pa bomo pripravili knapovsko kuhinjo. Restavracija Jezero je lepo urejena, lolili pa se bomo temeljile prcmwe kuhinje. Računam, da bo to v mesecu avgustu. Ta je namreč nespremenjena vse od otvoritve restavracije Jezero. torej do leta 1985.« Skrbite Utdi za iJotei Harhara Fiesi. Kako je tam v tem času? »Ilolel Barbara je lasi Premogovnika Velenje, mi pa ga upravljamo. Kijub temu, da nam letos vreme ni bilo naklonjeno in da tudi večina praznikov pade na sobote in nedelje, kar pomeni, da ni podaljfctnih vikendiîv, tam kar dobro piKlu-jemo. Seveda pa so na višku priprave na leino sezono.« Kaj pa področje turivm ? »Področje turizma skrbno načrtujemo v sodelovanj u / novo oblikovanim podjetjem TRC Jezero. Mislim, da nam bo uspelo skupaj t njimi pripravili dolîer t urisdčni koncept za to okolje. Vsekakor bomo delali z roko v roki.« ■ ENKRATNO NALOŽBENO ZAVAROVANJE NALOŽBENO ŽIVUENJSKO ZAVAROVANJE Želite nadaljevati varčevanje po Izteku Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme? Zavarovalnica Triglav, d.d. vam nadaljevanje varčevanja omogoča preko ENKRATNEGA NALOŽBENEGA ZAVAROVANJA 2 enkratnim vplačilom zavarovalne premije ali NALOŽBENEGA ŽIVUENJSKEGA ZAVAROVANJA z mesečnimi plačili zavarovalne premije. Z vplačilom premije združite ugodnosti življenjskega zavarovanja ter varčevanja vezanega na gibanje vrednosti enot premoženja v izbranih investicijskih skladih. Za vse informacije smo Vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 2864 ali na sedežu Območne enote v Celju osebno ali na telefonski številki 03 42 26181. Pokličite že danes. K£S 2(VUtN]( wrtciutl V4Í NOSr. trîglav ZAVAfiOVi^ ICATIUCLAV. ÛXL wwwjj^tr magali ludi pri pridobivanju sredstev in popesiriivi programa. Brez pretiravanja lahko reíemo, da so IcloR rcsniOno uspeli v mesto Velenje pripeljali vsa glavna iniena sloveaske književmisti. tako mlsidiaske kol odrasle, poleg tega pa st^ prav v Velenju prvič podelili tako imenovano Prel-najjevo nagrado, jiamenjenopo-.samezniku, ki je veliko prispeval k Širjenju slovenske kulture in literature po .svetu. Nagrajenca, avstrijskega prevajalca, urednika in založnika Ludwiga Ilartin-getja, je izmed številnih /a^lu/nih posameznikov izbrala pi'c^^bna komisija. Ime so razkrili kakšen dan pred podelil vij o nagrade. Ve-lij^aslno srečanje in sprejem v .^aleku z redkvico in soljo, domačimi dobrotami in sprejemom kc^njeniee je bila pika na i za udeležence, za nagrajenca pa prav zagotovo velika čast, ki so mu jo izkazali ludizvo?njoskoCij(^Ta ga jc ptîpeljala od Salcka do Vi-le Herberstein. kjer se je na vrtu zgodilo .^e zaključno dejanje književnlških druženj. Teden je bil za udeležence pester, tudi naporen. Trije strokov- Kdo je Pretnarjev nagrajenec? Lctas.se je /irija Pretnarjeve naunide, predsednik dr. Mulja/ Kmed. dr. Andrej Blalnik. dr. Vnnesa Mutujc. Tone PeriSak in predsednik Društva slovenskih pisateljev Vlad« Z-alM»t - razveseljivo stîglasno-odlocUa izreči največje priznanje avstrijskemu prcvajaleu slovenske poezije, uredniku, založniku in publicistu Liidwigu Ilartíngerju. Ludwig Hartinger (rojen leta 1952) že od t)semdeselih let s svojimi prevodi, knjižnimi izdajami in publicistiko vztrajno in predano skrbi za to, da sc slarcjSa in sodobna slovenska poezija glasno sliSi v nemSko govorečem prostoru. Njegov najljubši pesniški drug je Srečko Kosovel, ki ga je I lar-tingernemško-avstrijski javnosti prvič predstavil v prevodni antologiji Kosovclcive poezije leta im Pravvletcànjem letu je Kosv^vela v nemškem zve-nu predsiavil drugič, v zbirki Mein Cicdicht isi mein C5e-sicht. ob tem pa je tudi zaslo-venske bralce ponovno prcbr-.^kal Kt.)sovelovo rokt^Lsno zapuščino, presenetil z novimi odkritji in v sodelovanju z Alešem Bergerjem pri Mladinski knjigi izdal mogočno mo-nogralijo z nasltwom Ikaijev sen. Ludwig Hartinger je oh prevajanju širokega kroganaj-im prt.^ivncjSi h — m prcvaj aL^ko najzahtevnejših - slovenskih pesnikov torej nemalo zaslužen tudi za to, da .se v ev-r^^pski in slovenski zavesti znova in s podvojeno pozornostjo razkriva izjemna pesniška moč in moderntwt Kosovelove p(X2zije. Zncm-skimi prt'vo-di Kosovela jc Ludwig I lartin-ger v sodobno evropsko zgodovino literature vnesel ne-spregledljiv lok slovenske književnosti 20. stoletja, rcfc-rcneo, na katero w naslanja tudi sodobna slovenska knjižcvniisl na svoji poti v svet. ni simpoziji so bili izpeljani po načrtili, za diskasijc pa jc udeležencem celo zmanjkovalo časa. Tako domačini kot gosli smo lahko uživali v pestrem večernem pro^yamu prireditev, v sredo pa je bil prav poseben dan tudi za osnovni'>ŠoIce in velenjske gimnazijce. Pred Kullur-nico so asnovna^olci ob lizanju sladoleda pris I u hji 11 i zanimivim mladinskim pisateljem, .lanja Vidmarje bila več kol zanimiva ... Kar se večerov tiče, je poln vrt navdušil kabaret PiafEdit Piaf z odlično mlado igralko in pevko Vesno Pcrnarčič /.unie in Jožijem Šalcjem na klavirju, el-nokoncert ciganskc Lange jc spravil na noge tudi najbolj zadržane, petkovi .šansoni Světlaně Makarovjč, kijih je tokrat pela Janja Majzelj ob spremljavi Jožija Salcja. pa je bil spet dogodek za dušo ... Trelje 1 Icrbersleiaskt">-Literi-no srečanje je torej mijno. Pohvale organizalorjem še prihajajo. Po mt>jcm so iskrene. Zato se lahko prihodnje lelo na-dejam<') še bogatejšega programa in še več dí">godkov, ki bodo nizgibali kulturno vse bolj prebujeno Velenje. P/v/c smo Slovenci podelili Pretnarjevo nagrado za širjenje slovenske kulture in literature v svet Prejel jo je Avstrijec Ludwig Hartinger iz rok ministrice za kulturo Andreje Rlhter. Vsak večer je bil kulturna zgodba zase. Na petkovem se je igralk! Janji Majzelj, ki je ob spremljavi domačina Jožija Šaleja pela šansone Světlaně Makarović, na odru pridružila tudi sama samosvoja pisateljica, pesnica in šansonjerka. k/ je pevki takole predala svoje poslanstvo. "Umetnik ni megafon oblasti, ampak vest družbe" Ivn Stropnik, umetniški in orga-ni/acjjj.ki vodja llLS^SK: /daj. ko so dobri vtisi s 1 Ierl>erstein-sko-Liierinega srečanja slovenskih knji^evnikcw oz. 3. vseslovenskega knjiž.evniškega festivala. ki .smo ga od 8. do 11. junija (s polsto kulturnimi prireditvami, z vrhunskimi izvajalci in tako rekoč za v.sc generacije) uspešno izvedli v Velenju, še sveži, je najprimernejši čas za iKcno, ali lovr.stni festival v Velenju potrebujemo in zmoremo. Fe.stival IILSSKvnaša v kulturno podobo Velenja odpruží in gosioljubnosi za edinstveni državni kulturni program, ki je bil letos z aktualnimi simpozijskimi omizji izveden kot osrednje slovensko knjižcvniško srečanje, mestu gostitelju pa je ponudil bogat izobraževalni in umetniški spremljevalni program. Na reii temeljih bovprihodnjc možno velik(5 lažje gradili nadaljnja prizadevanja, ker mu ključni ktijižcvniški akterji iz različnih iiieclo iidi^JjoiujočUi.si kiugov sscxlelovanjem oz. ned^lanci-ranjem izkazujejo vedno večjo moč in pomembno moralno podporo; presenetljiv je medijski odziv na aktualno knjižcvniško problematiko, relleklira-no nallLSSK. Program je iLsti, kije razmeroma hitro prepričal kulturno ministrstvo, da ho grvli vendarle prevelik. Če svojim paradnim konjem-slovenskim književnikom - tudi v tej prizadevni obliki v/trajanja v slovenski književni besedi in zanjo ne odmeri p(Womosli in pndpore. In ker umetnik ni megafon ob' lasti, ampak vest družbe, se .slovenski književniki za visoko stopnjo razumevanja in p(Jkro- viteljsko podporo IILSSK Se posebej zahvaljujemo kulturno os"vcŠčeni družbi Ctorenje in lo-kiilni skupm)sti MO Velenje, ki nam že tretje Iclo pomagala, da lahko v parku vile llerbersiein v Velenju za nekaj junijskili dni spregtwori živa skwcnska umet- nosi ;n ob zaključku srečanja po lirsko nazdravi ambasadorju slovenske knjižcvn^li posvetu, kakor smo letos s podeljeno prvo Pretnarjevo nagrado nazdravili Ludwigu Harlingcr-ju, ki bo ime velenjskega književniškega festivala in nje- gtTvega globalnega bi-iiva ponesel mnogo dlje, kot jedolga, ozka in pralna ministrićinapoi iz Ljubljane do Velenja. - Na zdravje in hvala vsem pokroviteljem 1er t>Žjc sodelujt-ičim do naslednjega knjižcvniškega srečanja v Velenju. Prvi večer je bil v znamenju mlade literature. Preden je Ora^cd Breskvar, 25 lel urednica revije Mentor, dobila posebno priznanje HLSSK za svoje delo, so revijo tudi dobro predstavili. Pogovor je vodil tvo Stropnik, (foto: bš) R£:kl.i so l.udwiíj ilarlinijer; Pretruirje> n;i^nijer)ec. avstrijski prcvajalec slovenske pixîzije, urednik, zalo/nik in publicist, o nagradi, ki mu jo je dodelila posebna komisija za širjenje sloveaske kulture in literature posvetu, podelila pa ministrica za kulturo Andreja Rihier: "Nagrade .semzclo vesel. .Sem ti-holapec besed, že 15 let pohajkujem po slovenskih po-krajinah. bescdnili in kulturnih. Zame je lo zelo pomembna nagrada, prav v čast pa mi je, da .sem prvi nagrajenec, da odpiram nagrajevanje, ki (Tživlja ««eščinc. Ta Evropa, v kaiero je stopila tudi Slovenija, bo po mojem Evropa matemih jczrkiiv, bogatih jezikov, kol je slo-veaščina. Vl'Sel sem. da se to srečanje odvija v Velenju, ne v pa'.siolnici, pa st^ vseeno vsi prišli" Vlado Žal)ol. predsednik DnišOa sk>ve»-skih pisateljev: *'Na srečanju slovenskih književnikersicinu, so stara toliko kot moj mandai na ministrstvu. Rasla so, lako kot sama, ludi v preptvznav-nosli. Glede nato, daje udeležencem letos celo zmanjkovalo časa za diskusije in na vse» kar sem od njih slišala o letošnjem dogajanju, hUiko rečem, da jc srečanje res uspešno. Sedaj je resnično pognalo korenine. ZiUo ne dvomim, da se tudi drŽava in ministrstvo za kuUuro poleg lokiilne skupnosti in gospo-darslva ne bodo še bolj finančno navezali na ta druženja. Vesela sem, saj je to druženje med umetniki, pisatelji. pesniki, kritiki in dni-go strokovno javnostjo tislo, ki ga ljudje potrebujejo. Lahko rečem, da tudi tukajšnji ljudje živijo za ta srečanja. Vesela sem tudi, ker sva z županom prav danes podpisala pogodbo o sofinanciranju velenjske knjižnice. Ne dvomim, da bodo na policah vse knjige, ki so bile letos predstavljene v vrtcu Vile I lerberstein." JUBILEJI Petintrideset let zbora Svoboda Bli/u irislo jih je doslej pelo v !(M!i zboru - S()l)oliii korirorl piXM'oz 35-I(H!10 uslvai jalnosli - Pixxisiavili ol)lek(\ v kaicrlli so íiaslopaM - Dolfí aplavz že po prvi zapeli skladbi Milena Krstič - Planine SoSlanj - Dvorana doma kulture v Soslanju jc bila v soboto 7vcčcr polna energije posebne vrslc. Slavnostni kon-ccrl, prerez 35-lelne zgodovino Mešanega pevskega zbora Svoboda íoSlanj. je v dvorano privabil veliko Usiih. ki so ludi sami kdaj prepevali v njem. Zvrstilo pa sc jih jc blizu 3(K)l i'lani zbora so za vse poskrbeli sami. Pokazali so celo, v kakšnih oblekah so prepevali v kalerem obdobju. Vse pa seje začelo leta 1969. Zbor jc nastal iz eerkvcnega mladinskega zbora, ki se je lega leia vključil v kuhurnoprosveino druStvo Svoboda pod vodstvom Julija Pačnika. LeUi 1978 je za Šliri leta vodenje zbora prevzela Danica Pi-reênik. za tem, leia 1982, pa »naSa Anka«. Tako dirigentki Anki Jazbec, ki vodi zbor s posebnim žarom, pravijo njeni pevci. Danes jih v zboru prepeva blizu 60. Predsednik Ivan SevSek je povedal, da imajo vaje dvakrat tedensko, dobivajo se ob ponedeljkih in polkih. »Pred pomembnejšimi nastopi pa hc bolj pogosio. Vsako drugo leto se udeležimo državnega tekmovanja Nasa pesem, kjer smo bili doslej vedno uspeSni-« Anka Jazbec je dodala, da so pevke in pevci, kar se obiskovanja vaj îiie, zelo disciplinirani. »Malo manj pa na samih vajah. Prav vidim, kako pogrešajo druženje, kako komaj čakajo, da sc srečajo in o vsem pogovorijo.« Radi pojejo prav vse. »Običajno je lako, da kadar poješ česa preveč, .se lega naveličaS. /ato pazimo, da je vsega po malem. Prepevamo od narodnih, cerkvenih do Icijih del, ob katerih se kalimo in pokažemo svoje sposobnosti. Vmes pa je seveda veliko ludl zabavnih skladb.« Leia 1995 je zbor posnel prvo samostojno kaseto in zgoščenko ''Z,aljubiio se je sonce", leta 2001 so posneli drugo "To smo mi". Veliko nHSlopajo. Zadnje času bolj v okoliških krajih, bili pa .so ludi ze na gostovanjih v tujini, v Avstriji, Italiji, Nizozemski, Madžarski, Švici, Makedoniji. Načrti? »Delo leče spontano in pasebnih velikih načrlov si ne poslavljamo, /di se nam nekako lo^Čno, da bo vse, kar si zamislimo, lepo sleklo. Kar sproti. Prihodnje lelo nas spet čaka tekmovanje na Naši pesmi, kjer smo bili že dvanajstkrat. Tekmovanje je vsaki dve lell. mi pa smo eden rekih zborov, ki se lega tekmovanja nepretrgoma udeležuje že toliko let»« pravi zboro vod ki nja. Komana Sevčnikur je tista, ki je zboru zvesta že vseh let. «Zelo dobro se počuiini v njem, čeprav resnici na ljubo priznam, da me je že imelo, da bi pustila vse skupaj. Včasih dobim občutek, da sem žc predolgo zraven, a me kolegice in kolegi običajno hitro odvrnejo od lakih misli,« NiČ čudnega, saj jo zelo spoSlujejo. »('*la- Naši sogovorniiel. Vsakoletno oUprlje razstave likovnih dei, ustvarjenih v likovnem srečanju Extempore ali likovni koloniji, je ena od prireditev v okviru pra/nwanja dneva rudarjev z najdaljšo tradicijo. Prvo likovno srečanje je bilo leta 1981). Do 15. likovne kolonije se je le prireditve udeleževalo od 15 do 22 umetnikov, letu 1995 pa seje prireditev začela odpirali navzven in s tem seje pričelo povečevati tudi Število sodelujočih. Leta 1999 so gost ni že 130 slikarjev in pričeli so poslavljati razslave v Oni garderobi Muzeja premogovnIlva Slcjve-nije. Na takratnem odprtju so našieli tudi rekordno število obiskovalcev, in sicer 340. Ob lem likovnem srečanju se izmenjujeta dve obliki: ex-tempore in likovna kolonija. Na prireditvi Ex tempore lahko sodelujejo vabljeni likovniki in listi, ki so za prireditev izvedeli prek javnih medijev ali kako drugače. Organizator v razpi- su določi pravila sodelovanja. Samostojna žirija izbere izmed oddanih del najboljša, jih riizstavi in med riizstavlje-nimi znova izbere najboljima ter podeli nagrade. Nenagrajena likovna deia organizator vrne avtorjem. V likovni koloniji pa lahko sodelujejo le pwabljeni avtorji. Organizator nudi vabljenim avtorjem prenočišče, hrano, likovne pripomočke, po řeljl pa tudi likovnega mentorja. Običajno organizator obdrži eno likovno delo vsakega udeleženca v trajno iasi. Ostala likovna dela, po izbiri mentorja ali žirije, lali-ko organizator rnega studia N, od Štiriletnih plesalk, ki so se letos prvič preizkusile v plesnih korakih, pa do skupine srednjd^olk, ki so na odru že čisto doma. Novost leloSnje se/one je bila skupina iz Slovenj Gradca, ki je pod okriljem Plesnega studia N in pod vodstvom Mateje Rožič začela delovati v letošnji sezoni, ter skupina hip hopa, ki jo vodi Tanja pHvič. Poleg njiju Si) se kot koreografinje in mentorice predstavile še Rosana Štorgelj, Sara Stropnik, Dragica Mavec, Katja Raiizinger Coaler in vodja Plesnega studia N Nina Mavec Kren-ker- Program je bil sestavljen zelo pestro, saj so se korcograťinjc poigravale z različnimi plesnimi zvrstmi, tako da smo lahko videli sodbni ples, jazz balet, malo show dance a in hip hopa.z lastnimi plesnimi kreacijami pa so se predstavile tudi plesalke same. Plesni studio N Velenje bo plesno sezono zaključil juiri, ob 19.30, ko bo v domu kulture Velenje v organiza- ciji Plesnega Studia N in Knjižnice Velenje še plesni večer z naslovom ALI í'UTlí>?. Plesni večerje zasnovan na koreogralljalu v katerih nastopajo že zrele plesalke. V program smo vključili kratko ple.sno predsia-vo Sare Stn^nik Shvi zaprle oči sem videla t)blak. v izvedbi Plesnega teatra Velenje, Plesni studio N se bo predslavil v koreografijah Petre Teka- vec, ranje Pavič, Sare Stropnik in Nine Mavec Krenker, v goste smo povabili Plesno šolo llarlekin iz Celja v koreografij ah Rc*>ane Štorgelj. Plesni studio Kaly in Plesno Solo Spin. Nastopile pa bodo tudi Tja.^a Pejič, Iris Vrabič in Jerca Jerič, ki so na Republiškem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1, ki ga organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnemu, preieklosoboto v Celju zastopale Plesni teater Velenje in zasedle odlično 2. mesto z lastno plesno kreacijo TRIPITll. ■ bš * Plesni utrinek iz letošnjih stopinj na odru (/pto; avhiv Plesnega studia N) Znanje starejših je neizkoriščen potencial ♦ V V Na velenjski Univei'zi za Ujetje življenjsko ob(l(>l)i<^ se izobražuje že 700 slu(l(Milov, verinoina iipokojeiuHn - V novem šliuliiskern lelu še vee poudarka kvaliteli in zalilevnejšini lemani Bojana Špeget Velenje • Erika Veršec že sedmo leto vodi velenjsko Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki je tudi v državnem merilu sinonim uspeha in zgleda drugim. Takoj ko .se je upokojila, je sprejela ta izziv. / njo smo se pogovarjali ob koncu še enega uspešnega Študijskega leta, ki se bo izteklo prav v leh dneh s kre.sova-njem na Kavčnikovi domačiji. I*f> izphrazhi ste ekonotnis/ka. Kako l0y da ste se po upt^knjiivi podali v iz-nh raiera ine vode? •'Izobraževati in družiti izkušene, izobražene ljudi, je velik izziv. Ljudje so izobraženi na najrazličnejših področjih, zato je izziv usmerjati le sposobnosti v ustvarjalno delo in zadovoljstvo tako družinam udeležencev kot loku Ine skupnosti. Lep zgled pa mi je bila i udi prejšnja predsednica Valčika Žohar." Kako ste zadovoljni s svojim delom in delom univerze, odkar Jo vodite? Po zunanjih kazalcih smo uspešni. V iztekajočem študijskem letu smo imeli 55 skupin, kijih je obiskovalo okrog 700 ljudi, vodilo pa 37 mentorjev. Organizirali ali sodelovali smo na kar 48 pomembnih dogodkih- Pripravljali smo okrogle mize, razstave, družabne prireditve ... Univerza kot celota je dobila za svoje delo več priznanj na državnem in lokalnem nivoju. V.se pogosteje pa nas vabijo tudi kol sodelavce na različna predavanja, priredilve in raziskave. Letos jeseni bomo imeli kulturni in zabavni program v času fe-siivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. To jc veliko priznanje." V feh dneh s/e zfikfjučili Šludijsko le- to. Ste zodovoljni'/ ''Smo, a ne povsem. Ce pogledamo, kaj vse bi lahko ustvarili upokojenci, slari od 50 do 80 lel, ki imajo številna znanja in izkušnje, nisem zadovoljna. Ib je namreč ogromen neizkoriščen potencial, ki bi ga družba Erika Veriec: "Še veĆ t>omo vlagali v izobraževanje mentorjev". 7 dodatnim izobraŽevanjem morala vključiti v aktivno življetije. Mi smo zajeli le manjši del le populacijo." Kako se Jinancirate'/ **Težko. Izobraževanje starejših je še vedno novost, ki bo postajala vse pomembnejša z večanjem življenjske dobe in zmanjševjmjem natalitete. Zakonsko lovrslno izobraževanje še ni urejeno. Našim študentom želimo nuditi čim cenejše izobraževanje, zato vsako leto na novo iščemo vse mogoče načine, da pridemo do čim večjih finančnih in drugih sredstev. Kljub naklonjenosti lokalnih sponzorjev je takšen način dolgoročno neučinkovit. Zalo si bomo letos prizadevali, da dobimo nekaj dolgoročnih, stalnih sredstev. Nekaj v našem primeru pomeni minimum. To pomeni le zagotovljene brezplačne prostore in plačilo osebe, ki bo vodila administrativne posle. Vse ostalo smo pripravljeni plačati sami. Prizadevali si bomo, da nam bo nekaj prispevala lokalna skupnost, nekaj pa bi morala pri-makniti država." Kako sle se fntoncirali v izlekajoCem Študijskem letu ? ''Uspelo nam je pridobili prostore zastonj, administrativna in strokovna dela opravljamo preko javnih del in sofinanciranja MO Velenje, vsa organizacijska dela delamo zastonj, kar velja tudi za del strokovnih. Naši Študenti plačujejo članarino, sredstva pa poskušamo pridobivali tudi na javnih razpisih za tovrstno izobraževanje." Kaks/ii so konkretni nacrti za jesen'/ "Prihajamo v 19. študijsko leto, zanimanje za izobraževanje pri na-s pa se še vedno veča. Za cilj smo si zadali. da bomo gradili predvsem kvaliteto. To pomeni, da bomo več vlagali v izobraževanje mentorjev in animalorjev. Radi bi se še bolj povezali z lokalnimi organizacijami, še več pa bomo vlagali v ustvarjalno druženje naših članov. Program izobraževanja bomo tudi posodobili, vključili bomo več pomembnih tem za aktivno življenje starej.ših. Tako uvajamo ekok>Sko problemaiiko, pa cestnoprometno z obnovo znanj. Lončarji so v Topolsici kar tri dni kazali, kako in kaj delajo pod vodstvom Igorja Bahorja. Uvedli bomo recimo tek na smučeh, Športne plese ... V redno delovno razmerje bi morali dobili vsaj eno osebo, saj je obseg dela prezahteven za aktivistično delo.*" Kdo so pravzaprav rasi študentje? "Največ je žensk, povprečna izobrazba je srednja. Družimo ljudi naj-različnej.ših struktur, saj se trudimo, da je program prilagojen tako, da se najde za vsakogar nekaj, od sadjarstva, do ročnih del in učenja jezikov 1er računalništva. Moških je .še vedno malo. pa čeprav jih imamo 20 7e>. To je v primerjavi z drugimi univerzami po državi veliko, želimo pa si jih Še več." Pa mentorji? "Imamo zelo kvalitetne mentorje. Nekateri so Še aktivno zaposleni, nekaj pa je tudi upokojencev. Dodatno jih izobražujemo predvsem za to, da znajo delati s .starejšimi. To bomo še nadaljevali." Kako ste zaokroždi letošnje študijsko leto? ^Tudi letos smo pripravili številne priredilve, na katerih so imeli krožki in udcle/enci možnost prikazali svoje izdelke innova znanja. Nekaj prireditev je bilo tudi odprtega značaja; v TopolŠici so bile kar 3 dni demonstracije lončarskega krožka, v Ve-gradovi galeriji se predstavlja sJikar-aki krožek- Pripravili smo tradicionalno j a jčerijo, 19. junija pa pripravljamo.Še kresovanje na Kavčnikovi domačiji. V pripravi so tudi kar štiri raziskovalno obarvane knjige.** NASI KRAJI IN LJUDJE Uspehi s križi in težavami Svoj krajevni pra/:nik v pnhcjclnjih dneli pmsluvili tudi v krajevni skupnosti Rečicu »b Savinji. Prireditve so zaceli it minulo sobotu, ko so do* maci planinci pripravili prisrCen pohod za malčke iz tamkajšnjega vrtca. Nadaljevali so jih vûeraj s slovesno mašo, na kateri so so-mašcvali njihovi rcdski rojaki duhovniki, visck pa v soboto. Na Pobrežjih se bodo namreč najprej (18-CX)) na skupni slavnostni sejizbriiJi člani svela krajevne skupnosti in tamkajšnji gasilci, ki slavijo svojo 8i)-lclnico. uro kasneje pa bodo na osrednji slovesnosti s pe-stiim spoieUoin picUiili namenu še sodobno gasilsko vo/iio. Velikti krajevnih skupnosti pestijo križi in te/ave. pri čemer na Rećici niso nobena i/jema. Nalog je veliko, volje in uspehov 7 njo prav tako, žal pa v vreči redno zmanjkuje denarja za uresničitev vseh nalog in želja. »Morda praznik ni prava prilika za tarnanje, vendar je le treba omenili slabosti, za katere pa krajani nismo krivi. Trgovina v hlaslanju za dobičkom nima usmiljenja, zato smo v preteklosti že izgubili trgovino s tehničnim blagom, zaradi podobnih razlogov pa tudi poslovalnico Nove Ljubljpiís|jcvkaza]xul|>t»í o veliki naložbi v mozirsko osnovno šolo. zalo bo skupni občinski proračun v prihodnjih letih preobremenjen. Peter Kolenc: »Seveda imamo kar nekaj gradbenih odborov, ki s skupnimi močmi skušajo spravili v življenje posamezne naložbe. Trenutno nas najbolj žulijo cestni odseki v Spodnji Rečici in Šentjanžu ter javna rmvetljavavnovem naseljuv Varpoljah. Lotili smo se tudi gradnje nadstreška pri mrliški vežici, ki ho kmalu omogočil bolj spoštljivo slovo od krajanov.« Kakorkoli že. dovolj rjizlogov za slavje in sprostitev na sobo lni slovesnosti. ■ JP G^R^Nr GARANT d.d. Polzela lndustrli$ka prodajalna Polzela tel.: 03/ 703 71 30, 703 71 31 Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. -18. ure, sob od 8. -12. ure informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131 Ennail: infe@gafant.si, spletna stran: www.garantsi Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. mm PROGRAM ZA OPREMO DN^ IH II ' »J ri SOBOUKA Kî^lit^i! e sestavljiv program e izvedba bukev in češnja e moderne linije e takojšnja dobava e v delno prenovljenem salonu na ogled 12 sestavov iz programa OLJKA Cv K ' • t; v Pesju skrbijo za dobro otrok Velenje - Društvo Prijateljev mladine Pesje je pripravilo strokovno predavanje za starse, babice in dedke otn)L Na temo Prva pomoč pri ne-otrok je predavala Tanja Kontih iz velenjskega zdravstvenega doma. čeprav udeie/ba ni bila prav velika (poslali so 130 vijbil. udeležencev je bilo le 9), so bili lis(i, ki so prišli, več kol zadovoljni, saj je bilo dve in pol uri dolgo predavanje izjemno dobro pripravljeno in i/vedeno. DPM Pesje. kije lani ponov-nt> osivelo in moćno povečalo šleviii> dogodkcw, se je odločilo oi^aiii/iiali vsaj eno picdava-nje letno za starse. V prihodnje bo predavanje v jesenskem času. da bo večji odziv. Predavtuijeje bilo zelo ztmimi- RADIO vo, zelo poučno, lahko dojemljivo, prikazano naluikah, pro sojnicah (îlavnalcma-kako naj stiU'si rírvnajo pri nezgcv dah olrok ali odnislih. Starši, ki imaj(î različno stare otroke, so tudi veliko spraševali in dobili strokovne (îdgovorc. V društvu so sicer maja pripravili letni občni zbor. Ugotovili so, da je za njimi uspesno lelo. Čeprav pogrešajo večji odziv starsev, so si začrtiili ambiciozen plan dela. Želijo si predvsem, da bi se jim pridružilo več staršev, ki bi delali tudi prostovoljno. Otroci pa so željni dogodkov, kar dokazuje tudi odziv na prireditvah, kijih pripravijo zanje. Prvo taksno naj bi bilo v času aktivnosti krajevnega praznika, ko pripravljajo tradicionalno risanje na asfalt. Med počitnicami bodo nadaljevali počitniške delavnice, jeseni pripravili kostanjev piknik. od oktobra dalje se začnejo zopet ure pravljic ... ■ ds gorenje Klimatske naprave mo). tV9|. dom. 'J V£L£NJ£ Tel; 03 S99 19 44 w w w, gori n j c .com Tretja knjižica Mercacorjevih kuponov ugodnosti! Od 21. junija do 18. julija. v teh dneh smo Izdali novo knjižico kuponov s popusti ob praznovanju 55*letnic6 Mercatorja. V njej smo zbrali izdelke, po katerih vlade pred poletno sezono Že posebej veliko zanimanja. Upamo, da je med n;imî tudi kakšen, ki si ga želite vi. Zato vas vabimo, da ste pozorni na akcijske letake, ki jih prejemate na dom (v njih ]e namreč tudi knjižica s kuponi), izkoristite ugodnosti in se nam pridružite v prodajalnah skupine MercatorI Ko Mercator praznuje, svoje kupce ra zvezek j uje Î ^^v dndiifthjrrmh ifuAt Mercator LastMlnute Center* ILIRIKA TURIZEM, Veleblagovnica Nama; Šaleška 21,03/897 34 50, www.lastmlnutecenter.si POREČ, UMAG, M. LOŠINJ/ KRK...._ .CRES, KRK KRIŽARJENJE PO JADRANU Hotel3*,7dni,polpenz)on P Hotel 3*, 7 dni, po I penzion ' Ladja3',7dnI,polnlpenzlon ZAKINTOS l^^SOOýlí Hotel SireneScAuštralia 10dnf,zajtrk« l^lzU iKRF 49*900 sft studio Omirikon 2, to dnl^nočhev, ladja KRETA TURČIJA 6^.900 srt Hotel z*, 7 dni, zajtrk, ^cIzU 64*900 srt Hotel Blue Flsh3\ 7 dni, polpenzion. ^^IzU Vse Last Minute počitnice in letalske karte lahko plačate na l^^^brokov ! 17. junija 2004 R/UDOJSKO IDO i/ï\S®POsDÛI Glasbene novičke Povej na glas! Tako sla svojo polurno oddajo na Valovih radia Velenje poimenovali mladi vc^dileljici, obe Se dijakinji. Mateja TVap končuje drugi letnik srednje turistične šole v Velenju, Dnnijvl» T«mSepa isli Iclnik na velenjski gimnaziji. Obe sta si od nekdaj želeli doiati na radiu, začeli pa sla kol voditeljici rubrike Tri-lrač v mladinski oddaji Mladinski boom. Simpatični in nasmejani dekleti sla si, polni novih idej. 7:ažcleIisvt)jo oddajo. In urednica Mira Zakošck jima je dala možnost. Sedaj vam krajšala cas vsak lorek. oddaja pa se prične ob 18. uri- Čeprav se bliža čas počitnic, sta poskrbeli, da bo oddaja na sporedu tudi poleti. "Seveda greva napočiínicc,avsaka zase. Poletise bova lotevali lahko t nejsi h. icinemu Ca^ in počitnicam primernih tem. ludi sicer se drživa načela, da spremljava dogodek okoli naju in da iščeva zanimive gi«le. Doslej sva mcddru^mi vsrudiu gostili pogrebnika. go-go ple.salko... Idej jima vsekakor -še ne zmanjkuje, leme so včasih resne, vča.sih mladostno hudomušne. In veseli sva. ker je odziv vedno večji. Najini vrstniki med oddajo večinoma pošiljajo SMS sporočila, manj telefonirajo. Skupaj s tehnikom - ponavadi de- lata z Draj^Hnom licrkertjaeevičcm, včasih pa z MarjHn<»m Slapnikom. pa pcxsku^ajo tudi izbrati glasbo, ki s<^di k oddaji. Tako Danijela kol Maleja se tudi v prihodnosti vidita v mc-dij.skili vodah. Morda si bosta celo izbrali Studij, kiju bo tja vodil Še bolj naravnast. ■ b$ Danfjeta fn Mateja sta prijateljici zasebno fn v studiu radia Velenje. Zatû ufiàta govórití ňa gtas. EIBÎk) «•• nfl krotko «•« ALYA Njen prvenec Alya je kmalu po izidu dosegel zlato naklado ?a 5.0i)0 prodani)! izvodov, kar ji je prineslo tudi posebno priznanje založbe Menart. PATETICO Kvartet, ki je nase opozoril s skladbo v reklami za enega od domaćih operaterjev mobilne telefonije, je izdal EP - plo§č(> s petimi po-.snetki. Dva sla siara jugo álagerja, trije pa Lradiciona-li. RES NULLIUS 20. junija bodo kol pred-skupina nastopili na razprodanem konccriu legendarnih Pixies v ljubljanskih Kržankah.Velenjčaiie so za predskupino izbraD glavni nastopajoči sami. DREAMWALK Končno je izžel prvenec skupina DreaniwâlL Datum uradnega izida albuma z naslovom Three Days Later je 16. junij. Album je iz^l v sa-(tíozaložbi, distribucijo pa je prevzela Nika. NOVA SCENA 2004 27. julija bo polekal na Titovem Irgu v Kopru že deveti ťeslival Nova scena. Znan je že seznam sedemnajstih nastopajočih imen. med katerimi je tudi mlada-Velenjčanka Maja Oderlap. \hío S.saioli pirdsla>l)a|o nov Ijiiiil Ra^ Çhaijcs Po tem, ko so Naio Ssaion s svojimi nedavnimi uspehi v tujini dodobra pretresli tudi slovensko gla-sbcno sceno, se jim v prihodnjih mesecih obeta obilica poniembnih dogodkov. Množični slovenski publiki se bodo predstavili tudi kot pred-skupina na koncertu Lcnnyja Kiavitza, 21. junija na bežigrajskem stadionu. 16 priložnost si želi skupina kar najbolje izkoristiti, zalo sť» se odločih. da na ta dan laiisirajo drugi single z njihovega albuma numcdia. Naslov nove skladbe je SMS. s? T v 74. letu starosti je minuh četrtek. K), junija, umrl ameriški glasbenik Ray Charles. Kol je povedal njegov tiskovni predstavnik. je Ray Charles umrl na svojem domu na Beverly Hill-su, obkrožen z družino in prijatelji. Vzrok njcgťwe smrti naj bi bila odpoved jeter. Ray Charles je bii eden najvidnejših predslavnikov gospe-la in bluesa, nastopil pa je tudi pri nas. nazadnje pred leti na festivalu Lent v Mariboru. Bilje tudi avtor šlevilnih uspešnic, kol 50 Hit the Road Jack. Whaťd I Say in Georgia on My Mind, kije kasneje po-slala nekakána himna te ameriške zvezne države, čeprav je v resnici bila namenjena dekletu s takim itnenom. Vraia sc Vlhdii Kiidan Po skladbah Laure ni več in Julija, ki sla dobesedno obno-reli Slovenijo in postali nekakšen simbol plesne glasbe, se na glasbenoscenospet vrača Miran Rudan. Veliko vrnitev napoveduje s komadom Ce v meni te ni, ki gaje v domačem radijskem etru že mogoče slikati. Miran za prihajajoče leto napoveduje izid albuma, ki naj bi izšel pri založbi Iliper-sound Records. Šlo naj bi za nekakšen The Best of. ki pa bo vključeval tudi nove skladbe. Za eno od skladb je že posnel videospol (dogajanje je postavljeno v romantično okolje otoka Visa) in v kratkem ga bo že moć videli na televizijskih postajah. Menai love nagrade Pri zaUíŽbi Menart so minuli teden delili priznanja za najbolj prodajane plošče. Poleg kopice priznanj za dosežene zlate naklade (5.000 izvodov), so podelili tudi kar nekaj platinastih (za LO.DOO izvodov) in celo najžlahtnej^ih, diamantnih, za prodanih zelo spoštljivih 25.UOO izvodov. Slednjo so si zaslužili Ciame Over za svoj pr- O V 3 Skoraj počitnice! Tako je: maj in junij sla zaokrožila 14. dneve mladih in kulture. Upravni odbor in osiali dmkjevski sodelavci so prijetno utrujeni in zadovoljni zopravljenim dek)m. Med 29. julijem in 4. a^uslom si !x>do nabirali novih moči na znanem labt)rniškem placu v Ribnem pri Bledu. Zraven ste seveda vabljeni vsi šškjev-ci, ki vas mika razburljiv, dijiajuičen in poceni oddih. Več informacij o .^ŠK-jevem ítudenLskem taboru boste kmalu naSli na klubski spletni strani www.ssk-klub.si. Da šaleški študentke in Študentje, navajeni pestrega dmkjev^kega živžava. zaradi pomanjkanja d>brc gla.sbc in kulture ne bi padli v medin poizpitno depresijo, upravni odbor obljublja, da bo v sodelovanju z Mladinskim centrom ludi med poletjem pripravljal zanimive koncerte in zabavne klubske večere. Še vedno pa velja povabilo vsem, ki v svojem izpbraževalnem procesu potrebujete računalnik in dostop do interneta. V delovnem času Mladinskega centra se lahko taiu oglasite in zasedete prasto računalniško učiUiico v prostorih ŠŠK-ja. ■ ko venec Igra za dva. medtem ko ao za drugi album Višja sila dobili platinasto priznanje. Z diamantnim priznanjem pa se po-na.^a tudi ena najtrofejnejših domačih skupin, Siddharta, ki si je diamantno ploščo prislužila za svoj album Rh-. lAMin> kmalu v ljubljani Konec maja je imel sloviti Lenny Kravitz Se zadnjo javno vajo pred pričetkom evropske turneje, na kateri bo predstavljal svoj zadnji albura Baptism in v okviru katere bo v torek, 22. junija, obiskal tudi Ljubljano» kjer bo nastopil na siadionu za Bežigradom. Lenny na turneji na.sto-pa z enajstčlansko zasedbo, s sabo pa tovori kar dvajset kitar. Poleg novih skladb z zadnjega albuma. med katerimi je trenutno najbolj popularna Where Are We Running, bo.ŠtiríJesiletnik odigral tudi bogat repertoar uspešnic iz njegcwe dolgoletne kariere. Rock polořek v parku pred velenjsko gimnazijo bodo vrli mladinci jutri, v pelek, 18. juniju, pripravili tradicionalno prireditev Rock pc)toček. na kateri bodo nastopili trije lokalni bendi: Skink. Imakandi in Unpleascd, Med drugim hodov parku organizirali tudi heki tekmovanje, s stojnicami se bosta predstavila Mladinski center Velenje in Šaleški Študentski klub, kuhal pa se bo tudi golaž. Organitza-lor prireditve je Dijaška sekcija Mladinskega centra Velenje v sodelovanju s Šaleškim študentskim klubom. Dogajanje se začne ob 13.00 uri. Zvečer, ob 21.30, pa se bo dogajanje preselilo v Mladinski center kjer bodo nastopili punk-rockerji Multiball iz Celja in noisc hardcore bend Chang rfos iz Zagreba. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE : Izbor poteka vsaKo soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko ^ slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 ^ in po poročilih ob 18.30. ^ * I.JULlOIGLSSlAS-ElBdoalao * 2.EAM0N-F**kl( * 3. USHER-Yeah • Tokratni ^nagovalec je sia- • ri borec, prekaljeni maček • in izvajalec latino pop pes- • mic» nesoleni nogomeûil ^ zvezdnik in veliki ljubimec ^ - Julio Iglesias. Čeprav se ^ zadnja leta na področjti po-^ pa precej već govori o nje-^ govih potomcih, pa iLdlJj- lio dokazuje, da se ni za _ staro šaro. LESTVÍCA ima mmn Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Nas čas. Tel.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26 Takole ste glasovali v nedeljo, 13.06.2004: 1. KfiESf^IlČKE: Ko se vname stari panj 2. ANS.ŠTRK:Veseii Pilek 3. ALPSKI KVINTET; Rad moja Imam konjiča 4. KRANJSKI MUZIKANTI: Bodimo prijatelji 5. SAVINJSKI MUZIKANT JE.: Pozdrav Savinjskih muzikantov Predlogi za nedeljo, 20.06.2004: 1. BENEŠKI FANTJE: Zvezde žarijo 2. ČUKI: Šmentano dekle 3. MIHA DOVŽAN: Ujemi me 4.J.+FPIRŠ: Poljčanski utrinki 5. ŠENTJURSKI: Marička iz Šentruperta Vili GraĎn^J VRTILJAK Prijateljski objem dveh velenjskili slikar- ^ iev je zavajajoč. Uroš Potočnik je na ljubljanski akademiji se študent slikarstva, Ajija Jerčič pa je prav v teh dneh zagovar* jala magistrsko nalogo na isti akademiji, prav tako iz slikarstva. Zagotovo je Uroš Anjo vprašal: "Kaj pa sedaj?". Najprej na letošnjo slikarsko kolonijo Premogovnika, ki letos gosti res priznana imena slovenskega slikarstva, potem pa ... Še ne ve. Vsekakor je Anja zadnje čase več v Velenju kot Ljubljani. To pomeni, da se bo vrnila tudi ona? Takih je sicer bolj maiOf sploh na umetniškem področju. Zakaj le? Stane Gruber, Boris Močilnik in Janko Lukner. Beseda se vrti okoli nogometa. Ne evropskega, ampak domačega slovenskega - šaleškega. Vse tri občine, ki so nastale iz nekdanje občine Velenje, bodo imele v drugi ligi svoje predstavnike. Rudar in Šmartno, ker so se sami odločili za sestop, Šoštanj pa, ker se je sam želel povzpeti višje. Če drugega ne, bodo s tem prihranili vsaj pri vožnjah na gostovanja. Iz Velenja skozi Šoštanj, do Šmartnega ob Paki še vedno vozi vlak. Skupine pa imajo popust Matjaž Emeršič, Bojan Pavline in Rudi Rožič, ïïije, ki se tudi ob otvoritvi imenitnega med-podjetniškega izobraževalnega centra niso mogli izogniti besedi ali dvema o tistem, kar jih druži. To je glasba. Prva dva se trudita pri Rudarski godbi, tretji pri Zarji. VtT (ienar|a nr pomeni seksH P(wscm resna Študija najvcCjc-gH HQK'riSkcga inšlllula za ekonomske raziskave ni poirdila po-vezave med boga^^ivom in scVsom Revc?j scksajo pogosiejc. Razlskovajci.kiíiopmuřili pixla-tke 16 lisoC Anicriianov, so do svojih ugotovitev prišli v okviru večje Studije o "empiriCnih določilih sreCe na področju ekonomskih kazaleev". Prvić doslej sn raz-iski^'aii ekonometrične modele sreCe, v kaieriii je spolna aktivin«! neodvisna spremenljivka. Ugotovili so. da si 'V, višjim do-iiodkom ne pridobimo več seksa, nili veC sp^Mnih parinerjev". Pm'-preCen American tako scksa dva do trikrat na mescc. Štiri ali vcCkrat na teden scksa 19 odstotkov Američanov z najnižjimi dohodki,medlem kojih to počne samo 8 odstotkov tistih 7. najvišjimi doiiodki. Studija ni pokazala povezave med višino dohodka in spolno ak-livnosl}^). Z več denarja kol kaže ni mogoče "kupiti" več spolnih partnerjev, Poročeni seksajo pt>gostejc kol symski. ločeni ali ovdoveli, in najvišjo stopnjo i^bčutka sreče imajo ljudje, ki to počno ženim partnerje m. l\orvc/.ani prepovedali kaiciije v javnih prostorih Norveška je postala druga država na svciu, ki je uvedla državno prepoved kajenja na javnih mestih. E*rva na svetu se je za prepoved kajenja na javnih mestih marca leuv; odločila Irska« ki je nad učinkom odločitve i/redno nav-duiena. Norveška vlada meni, daje bila prepoved nujna za zaj(čilo zaposlenih ljudi v barih in restavracijah pR'd negativnimi učinki pasivnega kajenja. Ankete so pokazale, da večina prebivalcev Norveške podpira prepoved- Dojemajo jo kot pozi-tivno spremembo na zdravje drî^iivIjancA'. Norveški minister za zdravje Dagfinn Iloybraten je pcyasnil. da prepoved nikakor ni usmerjena v 7manjšanje števila kadilcev, vendar bi) Wi nedvomno dobrodošel sekundaren učinek. Ka/aa )c najpopularnejši program na i nt omet ti Brezplačen računalniški program, ki se uporablja za shranjc-viinje datotek, je pt^tal največkrat up4>rab]jen software v zgodovini računalništva. Program, imenovan Kazaa, omogoča uporabnikom najti in na jivoj računalnik prenesti glasbo od drugih uporabnikov interneta. la in drugi podobni programi so zaradi enostavne uporabe povzročili veliko jezo zabavne induslrije. Pri Sharman Networks so povedali» da je bil njihcw program do sedaj prenesen na druge račama-Inike več kol 2.10 milijonkrat. kar gaje na listi med vsemi programi za prenos informacij vseh Ča.sov postavilo pred programom lakojš-njih novic ICQ, Slevilo prcnostw morda al natančen odsev števila, kolikokrat je bil program dejansko nameščen na računalnik, vendar so analitiki prepričani, da .s<') številke realni odraz popularnosti glasbenih datotek tega programa. kako je bilu poseljena Polinezija Znanstveniki so s pomočjo ana-liz DNK podgan ugotovili, kako RO predniki današnjih Polinezij-cev poselili področje, na katerem živijo danes. Obstajala dve teoriji o tem. kako je bila pi>scljena skupina otcv kov, ki jih sestavljajo Fiji, Tonga in Samoa. Ena i/mcd teorij nakazuje na hi' tre migracije izven jugovzhodne Azije, medlem ko druga pojasnjuje minimalne migracije in na.sia-nek kulture Lapila (siaro polinezijsko ljudstvo) iz domorodcev, Sedaj je razJskovalna skupina z Univer/e Auckland zakljtičila, da resnica najverjetneje lei?,i nekje med obema navedenima teorijama. Raziskovalna skupina je proučila miiociiondrial DNK podgan. ki so prišle v nekatere dele oločja na čolnih ljudstva Lapita že pred 3.500 leti. Odkrili so namreč, da se je DNK. ki se s Časom spreminja, razcepil v tri skupine. Eno izmed teh treh skupin je nn^oče najti le na področju, znanem kot Oddaljena Oceanija, ki vključuje otoke Vanuatu, Fiji in Samoo. Tako so raziskovalci zaključili, daje hitra poselitev pťídročja z azijskimi prebivalci precej malo verjetna. Še vedno menijo» daso bili otoki kasneje kolonizirani, vendar ljudje niso prišli 7. bližn jega Salomonovega otočja ali Nc»ve Cîvine-je, ampak prov iz središča Azije. Sleklo, ki se risi i samo_ I__I Revolucionarna oblika slekla, ki ima spí>sť>bnost samoči.^čenja, bi za vedno lahko odpravila nevarne kemijske preparate za čiščenje steklenih povj^in. Sleklo Pilkingion Aeiiv ima posebno, ekstremno tanko prevleko iz mikrokrisialov titanovega oksida, ki reagira na dnevni svetlobi. Ta reakcija brez vsakršnega preparala za či^enje odpravi umazanijo stekla. Tako sc. ko sleklo pride v stik z vodo, ustvari hidrofilni učinek, ki odpravi umazanijo. (»re za eno izmed štirih novmli iz finala eminentnega tekmovanja za nagrado MacRolxjrt. ki se podeljuje za posebne dosežke v tehniki. Zmagovalec bo prejel denarno nagradíw vrednost i 50.000 angleških funtov. Preosiale tri novitete. ki se potegujejo za prestižno nagrado» vključujejo: preklopne 2D-3Ddispleje,ekološko prijazen vbrizgalni sistem goriva in prc^amsko oprem ki powzu-je večslsiemske računalniške ploSC-e. Novost je rezuliat skoraj desetletje in pol trajajočih raziskav in razvoja raziskovalcev s Cejiira za tehnola^ke raziskave v Piikinglo-nu. Člani raziskovalne skupine upajte da btxlo nekoč novi izum uporabili za razgradnjo bakterije nivinc ni mačji kaSclj. Ob koncu ledna je irc- fvan Pudgar piše pesmi. Tristo jih je zbranih v posebnem zvezku. Andrej Lenko z več kot sto tet starim »kamfom" Goličnikova l^arlja, po domaće PoČivavniimva, je biia ena tistih, ki jih je spravita skupaj. ba še kaj posebno dobrega skuhati- Domov pridejo hčere, pa koga pripeljejo zraven. Včasih jih je za mizo enajst. «Vesela sem. da smo stopile skupaj, /akaj ne bi ljudem pokazale, kaj delamo?« Ljudje pa so se ustavljali in občudovali. Vsi po vrsii in vse po vrsti. Fa-nika Petkovnikje navdu.sila z vezeninami na doma stkanem lancnem platnu, kije danes rcdkosi. Lan marsikje doma Se scjcjo. a ga imajo, kot jc povedala ena od njih, bolj za okras kol /ti rabo. lam zadaj sc je sam /ase dr^al in ves čas mu jc na smeh vleklo slarejl^i gospod, Ivan Ptidgar. I/kazalo sc jc, da jc pesnik. Njc-g(A'a je bila pesem, ki sojo dekleta in :^enc zapele na otvoritvi. Note ji jc dala pa učiteljica Zhilka. (»ospod jih bo jeseni napolnil devetdeset, pesmi pa pi.k', kar pomni. Več kot Iristo jih?c Ima, zbranih v posebnem zvezku, ki ima 200 sirani. >»A vete, najprej napišem naslov, Šele polem |K-scm.« jc zaupal-Kdaj jc napisal zadnjo? »Včeraj- Pa Se ni gotova. Naslov je Naš balkon.« Zakaj pa tak? »Ker ga na^i rihiajo, da bo lep in si zasluži pesem.« Kako pa gre? »Če bi prej povedali, bi se jo naučil, tako iz glave jo pa res Belovojčanke so pripravite prijeten večer. ne vem.« Vse pesmi so napisa- nija. Poglejte si jo, čeprav je ne na roko, / velikimi tiskani- škoda, daste v četrtek z am udi- mi črkami... li prijeten večer. R;iystava bo na ogled do 22. ju- ■ Razstava je prava paša za oči Sprejem za mlade raziskovalce in odličnjake Šmartno oh Paki, 15. junija -i'.upan občine i^martno ob Puki AIoJ/ Po(lgori5ek je pripravil sprejem za mlade raziskovalce in odličnjake tamkajšnje osnovne šole bratov Letonja. '/. raziskovalno dejavnostjo sc je naSoli letos ukvarjalo 14 učencev, ki so za svoje delo prejeli ra/Iične nagrade in priznanja. Kt^t je naglasil Podgoršek, jc bil nad njihovim delom pri-jctno presenečen-»Čeprav sodi naSa občina med manjže v Sloveniji, pa .smo glede uspehov, kijih dosegate učenci» kar visoko.« 1/razilje upanje, da bodo vztrajno in odločno stopali po začrtani poti ludi v prihodnje. Občina jim bo pri tem po svojih močeh stala ob strani in jim pomagala. Bazena jim za le-twni obljubil, obljubil pa jim je otvoritveno slovesnost oh obnovljeni telovadnici. Prav tako jih jc sc seznanil, da so pogovore o ureditvi skale parka že začeli. V spomin na raziskoval- no delo v tem šolskem leiu jim je podaril knjižno delo Vinka Smajsa. i^csl učencev šmarškc šc^le, ki so bili vsa ta leta odlični, pa se bo sj'iominjalo srečanja z županom ludi po knjigi Vstop v poslovni svet. Na sprejemu jim jc Alojz Podgoršek čestital za uspeh in med drugim podčrtal: «Ne dvomim, da ne bi zmogli premagali ovir, s katerimi sc boste srečali na vaši nadaljnji življenjski poti. Zapirajo se vam ena, odpira- jo pa druga vrata. Upam, da boste pridobljeno znanje znali uporabili in ga nadgraditi.« Ziiž-elcl jim je prijelne počiinicc in obilo novih moči jih čakajo. za napore, ki ■ tp ... in miadimi raziskovalci ftr»2pl»£n» objava S srečanja z odiičnjaki... 2ak^ ne bt pomagali pri uspešnejše»»! otikriVanJu raka << Rdeča kapica, pa ne navadno» ampak si^dobno, ki rola proti balnCini hiSici.vmes pase ji dogajajo zanimive slvari. Ne samo» da sreCa volka, sreća luili junake iz drugih pravljic, koga, vam ne i?:dam. Oe pa je vaša radovednost vclika.se nam laliko pridružitev Vinski Gori, naiancncje v Kersnikovem domu, 18. junija ob 18. uri. Starši smo se poigrali z igrico, jo malo preuredili in seje naućili. Ne samo, da želimo pcidariti lo igrico naJIm otrokom, poklanjamo jo vsem, ki uživale v igrah. se raJi družite in vam otroci polepšajo dan. Zalo bi jim to podarili tudi sami. Obenem pa to igrico z vsem spoštovanjem podarjamt) obema vzgojiteljicama, gospe ma Mon t a ni in Zori, ki sia vse leto delali z našimi otroki, jim bili vzornici, vzgled in v ptv moć, kadar so ju potrebovali. Starši se strinjamo, Ja jima pripadala posebna pohvala in za- hvala, ker sta naše otmke vse leto mt)tivirall. vzgajali in učili spretnosti za nadaljnje št>lanjc In življenje, bili sla dnigi mami. Naši vzgojiteljici delata s srcem in du.^o, naSim otrokom stap^idarili vse, tudi del sebe, nas starše pa spretno vključevali in nas obveščali o napredku našili olri>k. Z vsem spoSu»-vanjem zanju! Vabimo, da sc nam pridružite in so prepričate sami. kako enotno deluje naŠ drugi dc»m. vrtec Vinska Gora. Hvala za v.sc. dragima V7gi>jitdjicania gospe zori in gospe monlani ■ Mdjda Ježovnik Srečanje šestdestletnikov Skale - Hra sloveč, 29. maju - Edo Kod run je bil ti- bograč. Nazadnje so se srečali pred desetim j leti, sti, ki je na zadnjo soboto v maju pri brunarici v znova pa se bodo. so si obljubili, čez deset let. ko Skalah »spravil« skupaj šestdesetdesellctnike iz bo na vidiku nova okrogla obletnica. Škal in Ilrastovca. Poskrbel je zii zabavo in okusen ■ Za spomin na srečanje skupinski posnetek. Mnenja în odmevi ^Kamnolom trcbujc nekaj pojasnil. V kričečem nasprotju z najasnovnejšimi pravili n^winarskega poročanja je avtorjeva i^dločiiev, da se pri pisanju omeji zgolj na listo, o čemer je na občnem zboru sam razpravljal. Za svojevrsten posladek pa temu doda še nekaj povsem Izmišljenih In netočnih podatkov, ki jih na omenjenem srečanju zagotovo ni mogel slišati. Pisma bralcev so potemtakem edina rubrika, kamor bi se s lak.šnlm pisanjem lahko oglasil. Pomembna podrobnost je tudi dejstvt^ daje drugi del omenjenega zapisa (po vmesnem naslovu) korekten povzetek pogovora, ki ga je z mano opravil novinar .îanez Plesnik in ne .îanko Goričnik, ki se je podpisal pod članek v celoti. Tak konstrukt zagotovo ne bi zasiužjí nikakršnega odmeva, še posebej zato. ker ni prvi v kar dolgem nizu nogometnih člankov podobnega kalibra Izpod peresa istega avtorja. Čc ne bi šlo za povezavo s tako pomembnim dogodkom. NesmiselnosI in protislovnost nekaterih avtorjevih navedb sta tako v nebo vpijoči, da niti površnega bralca ni treba opozarjali nanje, nekaj njegovih »ugot(witev« pa je vendarle preveč Škodljivih, da bi lahko ostale brez objektivnega dodatka, .lanko Goričnik lako med drugim navaja, da klub ne izpolnjuje pogojev NZS. kar naj bi po njegovem veljalo predvsem za garderobe In sedeže na tribuni. In doda misel o zavajanju javnosti glede garderob, ker da se od sezone 98-99 ni nič premaknilo. Ciarden^be, upajmo, kmalu ne bodo več sporne, saj objekt že stoji in se je torej stvar zelo opazno premaknila. Re.s pa je» da bo polrebn\>Še krepkozavi-hati rokave, dii se pravoča.sno dokonča, med lem, ko je klub v postopku pridobitve licence poskrbel tudi za nadomestno začasno rešitev, Tudi za to se je treba pošteno potruditi, kot jc na svoji koži občuli-lo Še nekaj slovenskih nogometnih klubov, .favnost je že večkrat slišala- in ludi .îanko Goričnik lo zelo dobro ve-daje največja infrastrukturna ovira za nadaljevanje tekmovanja v l.SNL v Šmarlnem ob Paki dodatna Iribuna za tisoč sedečih gledalcev. Pisec nadalje ugotavlja, da klub tudi za igranje v 2.SNL nima usirczjiih pogojev, nič pa ne pojasni, na katerih informacijah gradi lakŠno trditev, Tudi takrat ne, ko pravi, da klub nima vizije in načrta za naprej, pri lem pa pozablja, daje bil občni zbiT v pretežnem delu namenjen prav obravnavi konkretnega načrta in odločanju v zvezi s lem. Krepko čez skrajni rob znosnega pa stopi z oceno, da ludi glede mlajših selekcij ni načrtov in vizije in da bo »>zaradl nepravilnega vodenja kluba in zapravljanja denarja prepuščeno cvsti okrog 200 otrok.« Kolega Janko, tale Izmišljotina z ne vem čigavega zelnika pa premt^no diši po grobi d Is kredi tac ij i .s povsem prepoznavnim namenom popačiti rcsnico na najbolj občutljivem segmentu dejavnosti kluba. Ker si dolgo delal z mladimi nogometaši in z njiho- vimi starši, bi moral znati sam (x;enili, kako škodljive posledice lahko ima takšna neokusna domislica ne glede na dejstvo, da vsi vemo, kako zmoina in zato v svojem bistvu zlonamerna je. Čeravno je bilo v zadnjem času že večkrat pavedan<'» jasno in glasno, naj bo še enkrat. Prav delu z mladimi se bo v prihodnje namenjala Še izdalncjša skrb kot do-slej. Pa Še nekaj, da bo Iwlj jasno, za kakšne neročnasti in zavajanja gre. Nihče na občnem zboru ni omenjal desetdnevnega roka zj sklic izjedncga občnega zbora. In nihče ni odločal o odstopu petih članov predsedstva (Janko Gc^riČnik ga imenuje upravni odbor) ter predsednika kluba Jožeta Krajnca. Občni zbor je sklenil, da bo o napovedanih odstopih nekaterih dosedanjih članov predsedstva razpravljal in odločal skupaj z imenovanjem novih članov na izredni skTipščini. To in nič drugega! O imenovanju ali razrešitvi predsednika kluba pa občni zbi^r sploh ne cxJloČa. íb pristojnost ima v skladu s statutarnimi določili predsedstvo kluba. NI diwolj. Če statut nosiš pod pazduho, včasih je dobro tudi pogledati vanj. ■ Jože Krajne, Šmartno ob Paki Odgovor na pismo slanovalťcv Oankarjcve 2 (Objavljeno v tednikn Naš áis v četrtek. 10. junija m4) Uvedba plačnega parkiranja oziroma t. i modrih con v javnosti vedno sproži mnogo polemik, ki se z večjo ali manjšo Intenziteto ponavljajo. Stališča so pogosto nasprotujoča in rešitve izključujoče, tako da vsem in v celoti nI mogtKc ugoditi. Na eni strani se pojavljajo zahteve po popolni prepovedi dostopa drugim - razen slanovakem - in na drugi težnje po čim večji dostopnosti do storitev v centru In lokalih. V Mestni občini Velenje .smo se za uvedbe^ modrih con odločili, da bi odpravili prometne/parkirne zagate, ki nastajajo v središču mesta: s tem smo zagotovili dostopnost docentralnlii predelov In stanovalcem mt^žnost parkiranja. Coni A in B nista identični. V cono B je vključen le I stanovanjski blok. v cono A pa vsi bloki ožjega centra (11 blokov s približno 520 stanovanji). Ob nobenem od blokov ni zadostnega števila parkirišč, je pa na območju znotraj cone A diwolj parkirišč tudi za vse sTanovalcc. Blok na naslovu Cankarjeva 2, pod<'>bno je tudi pri ostalih blokih v coni A, neposredno ob sami zgradbi nima zadostnega Števila parkirišč. Ni jih dovolj niti za vsako stanovanje po eno In ne za druge lastnike lokalov in poslovnih prostorov. Ob tem sc moramo zavedali, da ima Čedalje več družin po dva ali več avlomcîbiUw, novih parkirnih mest pa v kratkem času še ni mogoče Izgradili. Na razpravah, okroglih mizalî in sestankih, na katerih smo omenjeno problematiko obravnavali, izrazitega nasprotovanja uvajanju modrih con nI bilo. Seveda so se med občani pc^javljale zahteve, ki pa jih ni bilo možno uresničiti. Svoje zahleve so imeli tudi podjetniki. V začetni fazi smo se odločili /.a plačno parkiranje za dve uri, kar pomeni kompromis za ohranitev dostopnosti do centra in možnost parkiranja stanovalcev. Abonma pomeni možnost parkiranja na katerem koli parkirišču znotraj conc A, Sllsko parkiranja smo želeli reše\'ali na način, kot so to storile po velikosti in številu prebivalstva primerljive oWIne. Boljše rešilve in predloge bomo upoštevah. Ob zadostnem st)gla.sju la.stnikov ■ Župan Srečko Meh Protipraven vsiop v proslore Kep uhlí kaiucv s sirani ushi/hencev IVIcshic Ohrhie Dne 3. 6. 04 naj bi v objektu na Šaleški 19 a. kje imajo Republikanci najete (prostore insedežstranke, urejali alarmne naprave. Čeprav jim je bila dobro znana tel. Številka predsednika stranke, so samovoljno vlomili v prostore, zamenjali ključavnico In zasegli vse strankino premoženja, skupaj z dokumentacijo. Danes okoli 14. un? je bil protipraven vstop odkrit in o tem obveščena policija. Ob prihodu delavcev kriminalistične službe so prišli tudi uslužbenci MO Velenje, vendar pa pristojni delavec ni Želel odkleniti pmstorov stranke. Obrazložitev je bila, da naj bi potekla najemna pogodba, vendar pa pred tem stranka na to ni bila nikoli opozorjena, nikoli ni bilo s strani najemodajalca izdan pismeni ali ustni zahlevekza izselitev iz najetega prostora. Sploh pa Uslužbenci MO Velenje niso nlll poskušali pastopaii po zakoniti poti in zadevo, če bi že bila sporna, urejali po pravni poti, po pristojnem sodišt-u. S lem župan MO Velenje g. Srečko Meh in ZLSD kol najmočnejša koalicijska stranka ponovno dokazujeia, da pravno državo sptí.šiu-jejo le na papirju. Od občanov in občank zahtevajo spoštovanje zakonov, medlem ko se sami nanje požvižgajo. Ker uslužbenec MO Velenje tudi ob pristnosti policije in predsednika -slrajike ni hotel odkleniti strankinih prostorov, s čimer je zopet dokazati, da ga pravna pot ne zanima, mu je predsednik Republikancev Adolf Šlorm an, prav tako protipravno, dal eno zaušnico- Policija pa menda nI pristojna za reševanje tovrstnih sporov niti se s protipravnimi vstopi v tuje prostore ne ukvarjajo, ker v tem primeru naj ne bi šk> za tatvino. 7x\o hitra ugotovitev, glede na dejstvo, da v prwtore nismo vstopili, da bi sploh lahko ugotovili, ali je bilo kaj odtujeno iz strankine dokumentacije. Nihče se ne vpraša, koliko denarja, pripravljenega za jesenske volitve, je sploh bilo na sedežu stranke In nihče se ne vpraša, ali Republikanci morda ne potrebujemo dokumentacije in vsega ostalega, kar je potrebno za nemoteno delovanje stranke. V pravni državi vladavine ZLSD in LDS, lokalnim In državnim organom očitno nI potrebno spoštovati nobenih zakonov. Ko občinski uslužbenci razkazujejo mišice in nastopajoz argumenti moči, to menda ni kaznivo in v nasprotju z zakonom, ko pa predstavnik stranke uporabi mišice In prav tako nastopi z argumenti moči, seveda takoj ugotovijo napad na uradno as-ebo in kaznivi-» dejanje, Če odštejemo uporab*^ dvojnih meril, lahko ugotovimo, da sla kriminali,sta opravila svoje delo korektno. Velenje, 14.6.04 ■ Za Republikance Adotf Štorman Opravičilo Astronomskemu društvu z osnovne Šole Antona Aškcrea .se opravičujemo, ker smo v prejšnji številki narobe zapisali njihovo ime. ■ Uredništvo 17. junija 2004 Priznanje Velenju ob tednu gozdov Zadnji leden v m]ixVno področje. LcloŠnja i»rcdnja tema so biii primoslnl gozdovi oňnma go/d v mojem mcslu. /alo smo osrednjih priredi lev Območne entv te Nazarje pripravili v Velenju, v illdíwiiem okolju parka viic Iler-hersiein. V torek . 25, maja. je Mestna ohCina Velenje v Ljubljani na cï^ivd-nji dr/.ivni priredili ob lednu Jtwj'srejela priznanje kot prizadevna lokalna skupnbrc volje-M(îj gozd Vsako leto ob tednu gozdov dobijo priznanja in praktične nagrade najlx;i^i gospodarji gj^dtn/ izvseh petih krajevnih enc.H zimuJa di»ve; leti^nji nagrajenci so bili: iz krajevne enote Lu^e Afcš Kle- nufiSťk, pt> dt>maCe U'kžekar iz Uv garske doline, i/ enolc Ljubno .Alojz Kumprej, Gk>boCnik iz'lêra, izgomjegrajske entrte Fninc l*rek, Mavric Iz Florjana pri Cîornjem Cîradu. iz nazarske Alojz Kokov-nik,/avršniks( rele, in iz^tanj-ske encHe Ivanjuvan ml., po maie f.ohsr t/ /avodenj. Priznanje >^naj gozdarja« oh-moćne enote Nazatje je iz rok velenjskega /Ojpana prejel Tranci SlrmSek, revirni gozdar in vodja krajevne enole Gornji Cîrad Prireditev r<.> s kulturnim programom popestrili učenci osnov7ies(Me (forica. (îo/dHr|i /cHimi», da fw (»»menit /jjveddmr» vse leto in nu li: ol> tednu gozdov ! ■ Milsn Pogorelčnik Seminar o varnem delu z motorno žago /avod gozdove Slovenije je v okviru rednega izobraževanja lasl-nikgcv/^arskoi>oloizPi^stojne dvtidnevni seminar o varnem delu zm<,'>tomo žag.'». Število nesreč pri deluvgozdu iiudismrtnib)uvržCa Skweni}t> v sam evn^pski vrh. zato so laki seminarji kako dobrodošli. Sedemnajst la»inikov gtîzxlov {naj-mkijs>i je imel 15, najslarej.^i pa 51 let ),je prvi dan poslašaio tcore lični delo mouimili žagah (sesiavni deli. čišćenje, vzdrževanje, bnii^nje) in pritlobljeno znanje preizkasili na svojih motornih žagah. Nato je na pripravljenem pi'iligonu.slevlilprak-liëni inštruktorjev prikaz pť>dfra-nja, klet^enja in premagovanja drevesa. tečajniki pn so prikaziina dela p(>nttvili. V drugem dnevu seminarja pa je sledila prava akcija-deb v gozdu. V tri .^kupine razdeljeni lečajniki so teorijo prenesli v praks<.\ saj so morali pbolo, 29. maja, smo se učenci literarnega kluba in Uiri.slične vv^oje OŠ Aniona Aškerca Velenje p<"id vodMvom nasviit učiteljic, Meike Ucman in Marline Hrií)er-nik odpravili na sln^^kovno ekskurzijo po Avstrijski KomŠki. Pridružili so se nam ludi učenci turistične vzgoje OŠ Bibc Ročka iz Š<'«ilanja. Pot nasjevxxliiaprekoDravogra-da do mejnega prebi^da Vič. ki pa je tokrat Že kaz^I znake Evropske unije, saj na meji ni biki več carinske kontrole. Najprej smo obiskali grad Hocbosterwitz. Na lem gradu je zbirka orožja iz ILin 13. slolelja. Rodbina šc živi in prireja vitejike turnirje. Sledil je ogled romairske cerkve Gospe .Svete. Ogledali smo si ludi vojvodjiki prestol na («-«pos-vei.skem polju. Sestavljata ga dva sedeža, vojvixlski. ki je nekoliko višji in lepše izdelan, ler palatin-skc^-gnifovski. ki je obrnjen proli zahodu. Knežji kamen je od leta 191)5 naoglcdvDežclnem muzeju. Kamen simbolizira Karanlan-sko državo in nato koroško samo- Ranžirna postaja v Mimimundusu, zadaj Kat^raia Sv. Edšmiadzina siojnosi ter de mokr a ličnost podelitve oblasli vladarju. Nato smo se odpeljali v Mini-mundu.v. Imenujemo ga tudisvel v malem. V njem so pi>manji>ane postavljene na ogled skoraj vse svetovne zna menita t i in Še vedno dodajajo nove, Pc^selwj ziini-mive razstave vlakcfv. železjiic in ladjevja. Na klancu je sledil.Še ogled plane-tarijain terarija. V planetariju smo si s pomočjo leleskopov ogkidali planete,v lerariju pa mnogo živali. med katerimi je tudi .199 lei stara želva. Po okrepčiiu. ki nam je zelo teknilo, smo sc polni prijelnilivlisov vrnili domov. ■ Tadej Kramar. 7. f Kulturni dan malo drugače Včelrlek, K), junija, je bil za učence 7. razreda dcvetk-Mke OŠCiorica organiziran zadnji kul I um i dan v tem šolskem letu. Na otroškem igrišču v središč u mestaso mladi li-k(WTiiki slikali, risali in oblikovali z glino. Molive za svoje izdelke«» izbrali kar na igriíču sa mem. Delt> je bilo 5e posebej zanimivo, ker so ustvarjali skupaj s. člani likovnegii kfi-)žJva Univerz^i za tretje življenjske» obdobje, katerega mentorica je učiteljici likiwne v-zgoje na Šoli Danica Arzcnšek. Članom kr<^žka je bilo deli> z mladimi v/ylv in v veselje, svi »je Jek) pri kaižku pa radi pokažejo tudi širši javTK">sti.saj sovia namen pripravili razstavo v galeriji Vegrad. Dopoldneje minilo v prijetnem delovnem vzdušju in st^žil-ju med naia^^ in starejšem generacijo./adtwiîljnismcî se vrnili na.Çolo, kjer bt^mo pripravili ra;&tavo najbolj uspeliii izdelkov. Kako pa je polekalo delo, si lahko ogletlale na spletnih sirsmeli OŠ Gorica. ■ Novinařili Ídpeljali proti središču dogajanja v Brdih. YuiW nasje p<.>i vtxlila v Brda. kjer smo si pogledali eno izmed največjih vinskih kleti v Sloveniji, klel Dobrovo. Tu leino pridelajo okoli It) milijonov litrov vina. v svoji arhivi pa imajo shranjena ludi vina. stara skoraj 50 leT. Po kozarčku Rebule in kosilu smdnev-nega življenja, ki so jih domi.sel-no uprizorili na iiaktorskih vozovih. Manjkale niso nili 'ermarket T — Več kot 250 imetnikov Er/ne kartice je preživelo čudovit dan na Prazniku češenj maž<>retke, godba na plhaJa 1er seveda kraljica češenj, ki je na koncu razrezala pito velikanko. Na Šlajersko smo se vrnili v poznih večernih urah,a piilni lepih, novih vtisov. »Nismo pričakovali takšnega i^d-zivii naših imetnikov kartice za izlet, /agolovi^ jih je navdušila deslinacija, pa ludi cena. Vsa mestaso bila razprodana v manj kol irch urah, na lliriki, agenciji, ki nam je pomagala pri organizaciji izleta, pa so bili nad odzivom ludi več kot presenečeni. Veseli nas, da se ljudje radi družijo, da so dt>bre volje in da spoznajo, da je druženje z Cro ludi izven prodajaln lahko več kot zabavDO. Tudi v prihodnje bomo pripravljali takšne izJete, želimo si, da bi poslali kar Ira-dicionalni, Ť.c konec mescca pripravljamo nov izlet v Kekčevo deželo, ki bo navdu.šil predvsem mlajše, pa tudi njihove slarŠe. saj izlel v svet dt^mišljije še kako paše tudi nam«, jeptwedala Katja Kerin. ki je v Eri odgovorna za odnose z javnostmi. Skok V poletje VErinih pro prijetne počil nlske dni s prireditvami, ki st> jih naslovili Skok vpoletje. V giwie so piwabili priljubljeno pevko Nušo Deroida. ki vedno poskrbi za prijelno petletno vročici^ ne glede na vreme. Za najmlajše so pripravili poligon vame vožnje s pravimi mini motornim i vozili. Prevenlivni prt^tam varne vožnje jc gotovo Erin pcv zilivni doprinas k vzgoji in obnašanju naših najmlajših v prometu. Prireditve se v preieklih vikendih že dni skupini, l/id O : O na prvi tekmi v Šaptanju sicer ni obetal dobrega zaključka, vendar so Šošlanjčani v nedeljo na povra(ni tekmi vLendavi doka/ali svojo vrednost in se z zmago 2:0 uvTSUli v drugo ligo. V naslednji tekmovalni sezoni se torej ljubiteljem nogometa v Šniarinem, Šoštanju in Velenju obela kopica sosedskih derbijev, kar bo nogometni utrip v dolini le§e poživilo, v kolikšni meri pa je smotrn nastop kar treh bližnjih sosedov v isli ligi, je seveda drugo vpražanje. No^i^omcUii kliil) K(i-sedanjemu vcxl-stvu ni uspelo najti pokrtwhclja, ki bi bii pripravljen zagotoviti manjkajoča sredstva za nastopanje v družbi najboljših skwen-skih moštev. Vodstvo klubaje torej v torek lekmcfl/alni kt'imisi-ji N/S poslalo prijavoza nastopanje v drugi ligi. Takšen sklep je seveda zelo razočaral igralce s trenerjem na Čelu, pa tudi Rudaijeve navijače. To zlasti zaradi tega, ker so Ic-laijije Rudarjevo moštvo, ra/en treh, scslavljali samo igralci, v/gojeni v Rudarjevih vrstah. Novi pr^lsť^e pred letom dni - da bo p Jcl Irentr Drago Kostanjsek? »Povsem normalno. Mi smo po Športni plati naredili vse, uprava pa se je odloČila, kol se je. Uprava je tista, ki ima mandat za Slin leia, mi pa smo lahko ic jutri kje drugje in zato nimamo pravice govorili, kaj je prav in kaj ne. V upravi so gotovo naredili, kar je bilo največ možno, predstavili so dejanske razmere, in lako je.« lu kditj trenerju poteče pofiod' ha? »Naslednjo sezono, vendar zdaj sploh ni pomembno, kdo bo trener. Veliko bolj pomembno je, kateri igralci bodo ostali in s kakšnim moštvom bo Rudar nastopal v novi sezoni. Dejsivčali, kje nadaljevati. Osel'ino seveda razmišljam oodluxîu, in če ne bo zapletov z upravo Rudaija, se bo lo verjetno kaj kmalu tudi zgodilo.« (Vo^omotni kliih Sostilllj: Kc^ so Inli najholjši Nogometaši So,šlanja so po prvem mestu v severni skupini Iretje lige v dveh kvalillkacijskih tekmah za napredovanje v drugo ligo premagali Nafto iz Lendave. Po izidu O : (i na igrišču v Šoštanju so v nedeljo v Lendavi slavili z 2 : t) in dokazali, da so res najboljši. Trener Ervin l^>lovšiik se po neodločenem izidu na domačem igrišču ni preveč vznemirjal, ampak je pogumno napovedal, da bodo SoštanjČani v Lendavi zmagali .s 3 : 0: «Res sem bil velik optimist- Vedel sem tiamreč, da nam letos igra na domačem igrišču nikakor ne sleče in da veliki) lažje igramo v g<»teh. Napc> vedalsem naŠozmagi")s3 :0, bilo je »samo« 2:0, karje seveda tudi lep izid. Vsekakor smo Žli v Lendavo po zmago in napredovanje. Fantje so upošlevali vse napol ke. zaigrali so odlično, odgovkirno ter s srccm in željo dokazati, da smo v lej ligi res naji)o]j.ši.« Veliko so vam pomagali navi-javi? »Res. Hvala jim za podporo v Šoštanju in .še posebej v Lendavi, kjer so imeli domači trinajst igralcev. Dvanaj.sti je bil sodnik, trinajsli pa seveda njihovi navijači. Vseeno smo bili precej boljši- Pričakovali smo njihove napade, zato smo strnili vrsle in čakali na nasprotne napade in prvi zadetek. Po lem je bilo v.se lažje« Sie uspeh primerno proslavili? >»Ni bilo časa in prilike za veselje. Večina igralcev je zaposlenih, bila je nedelja in domov smo sc vrnili jiozno. V tem tednu bomo še nivmalno trenirali, od jutri naprej pa bodo fantje dobili vsaj 14 dni počitka, ki si ga vsekakor zaslužijo.« Vodstvo kluha seje odločilo za na ' stopanje »' dnt^i lif*i. V njej haste nastopali kar trije sasx'^ni klubi? »Vsekakor bo zanimivo, saj se nam olieia kopica siviedskih der-bijev, kar pomeni sosedsko tekmovalnost inveliko navijačev na tribunah.« ■ jPf vos Odločitve ven-dorle še ni Po zmagi nogometašev Šoštanja v Lendavi, ki jim omogoča v novi sezoni igranje v drugi ligi, se je na hiiro sešel upravni odbor kluha. /.di pa se, da se je znašel v podobnem yx>lo?.aju kot Vele njča ni in imarčani- Direktor Marjan VrCačnikje namreč na Nprašanje, ali bodo v novi sezoni igrali v drugi ligi, (xlgovtiril: »Na seji smo sklenili, da gremo v loliko želeno drugo ligo, če bomo izpolnili pogoje, ki jih zahteva vodstvo tekmovanja. Predv.sem so neustrezne naše garderobe, p^^skati pa bomo morali še nekaj sponzorjev. Čez nekaj dni se bo t^dbor sjvl sestal in ledaj bomo sprejeli dokončno odločitev.« NK Šoštanj: nastop v dnsgi ligi še ni zanesljiv, (foto: vos} Med najboljšimi v Sloveniji Igralci nazarskega kluba malega ntv gomeia sov minuli tekmovalni sezoni navdušili svoje številne privržence, ki na vsaki tekmi napolnijo nazarsko športno dvorano, siij so se v obeh najmočnejših tekmovanjih uvrstili med Šliri najboljše klube v Slcweniji. Na sklepnem turnirju zaskwen-ski pokal so dokaj nesrečno izpadli v polfina-lu.vkončnici prveastva v prvi državni ligi pa s(5 .se zanesljivo uvr>lilivpol-finale, kjer pa so ostaD pred visoko (îviro, saj so bili njihov nasprotnik igralci ekipe Svea Lesna Lilija, ki v letošnjem prvenstvu lekjnccem niso oddali niti ene same točke. Naslednja tekmovalna sezona se bo začela v septembru, ven dar v klubu ni pravega zatišja, pissebej ne glede sestave moštva. rtVodsivo kluba ocenjuje, da smo z uvrstitvijo med .štiri najboljše v pokalu in prvenstvu b.tr/ili največ, kar se je dalo, zalo smo zelo zadovoljni. ZiičTiane cilje smocelo nekoliko presegli, letošnje dosežke paželimo v naslednji sezoni vsaj zadržali. V pokalu smo dokaj ne.srcčno izpadli v polllna-(u, zato je naš prihodnji cilj finale, sicer pa za tako dobrimi rezultati nihče ne joka- Pred naslednjo tekmovalno sezono želimo zadrzaii većino domačih igralcev, vendar nisem prepričan, če nam bo to v ccloti uspelo. Že .sedaj nekalen klubi v svoje vr-ste snubijo nekaj naših igralcev, karje v.seka-kor priznanje za naš klub in za naše načrtno delo z mladimi, po drugi strani pa lahko nastopijo ležave. Zato bomo v našem okolju še naprej iskali in uveljavljali mlade in nadarjene nogometaše, saj je lo prvi pogoj za uspešnost na dolgi rok,« pravi predsednik kluba Dohrinko Dannjevič. i^e nekaj je, s čimer so zadovoljni. To so številni Ijulntelji malega nt^gome-ta, ki na vsaki lekmi napolnijo nazar-sko špportnih užitkov. dt^mačini pa sl(wij(5 po dobri organizaciji podobnih prireditev. Smrdelj in Gjuha zmagala v Kopru Sezona v tekmovalnem avto .športu za slovensko državno pr-veastvo je že v polnem razmahu. Odpeljane so bile že tri gorske hitrostne dirke (Polhov Gradec, Sevnica in Ro-gla) in pa rcli Koper. Vozniki Avto kluba V-Raeing Velenje so dosegli nekaj odličniii rezultatov, lako da se klub uveljavlja tudi na tekmovalnem področju. Na avtomobilski gorski hitrostni dirki "GlID UNIOR Rogla 2m'\ ki je bila v Siroto, 22. maja, in katere organizator je bil velenjski klub, si) k dobri rga-nizaciji vozniki dodali/Ic dobre rezultate: Franjo Merkač je v diviziji I dascgel 3. me.sto (vozilado 14(K)ccm)in I.mesto v pokalu Yugo. Borut Smrdelj je v diviziji 111 (vozila A in N od 14()U do 2000 ccm) dosegel 2. mesto. Matej (irudnikjev SiemensSeicento Yunior pokalu d<')segel 1. mesto med novinci, točke h klubskemu uspehu pa je prispevala tudi Ncvenka Merkač. V raAT- Na reliju Koper, ki je bil 28. in 29.maja. jc nastopala posadka Borut Smrdelj - Aleš ('juha (na stitvi klubov so Velcnjcani osvojili (xílično 3. mesto med 17 nastopajočimi drui^tvi. fotografiji)z Renault Clio Rag-notti v diviziji 11 (vozila A in N do200()ecm)in uspelazmaga- ti, voznika pa sta zmagala tudi v mednarodni konkurenci v skupini A3. V skupni uvrstitvi med 95 nastopajočimi sta dosegla 7. mesto in bila najboljša posadka z vozilom skupine N z dvokolesnim pogonom, na dveh hitrostnih preizkušnjah pa sla do.seglii celo drugi najbolj.ii čas. Na uvodni krožni hitrastni dirki v Logatcu jc v SSJP pokalu spet zmagala Asja Zupane, odlični 4. in 5. mesti pa sla dosegla Dani (ioltnik in Matej Grudnik- Matej je bil tudi tokrat najboljši novince. V diviziji 1 je zmagal Marjan Nagi>de,vdiviziji 11 ^gor Dekleva, v diviziji III pa Slavko Komel. Velenjski vozniki se bodo 27. junija pomerili na gorski hitrostni dirki (lorjanci v Novem mestu, 9. in 10. julija pa še na reliju v Mariboru. Velenjčani najboljši Minulo soboto so se delavci komunalnih podjetij Slovenije zbrali na .îesenicah na 20. Komu-naliadi 2004. Ta srečanja imajo več pomenov. Poleg druženja je to tudi priložnost za izmenjavo izkuj^enj in pogovor o poslovanju teh podjetji, o prizadevanjih ter razumevanju vloge lega dela gospodarstva. Leio.^njc srečanje je bilo jubilejno, 20. po vrsii. Na njem je nastopilo 74 podjetij. Tekmovalci so merili svoje moči in spretnosti v 13 športnih disciplinah in v Štirih de I ovnih« zvrsteh: vodovod, odvoz, kanalizacija in iUipek. Komunalno podjetje Velenje je zastopalo 70 tekmovalcev, osvojili pa so prvo mesto. ■ Košarkarska ekipa Komunalnega podjetja Velenje: Cveto, Oejan, Branko In Marko Bosi veselo na Goro Oljko Osemčlanski odbor b(jsih iz Velenja je letos že trinajstič zapored izvedel pohod bosih na enajst ki lome trski poti iz Velenja na Goro Oljko s ciljem na nadmorski višini 633 metrov, Večina udeležencev je bila tokrat iz Velenja in okolice, trije pa so priSli iz Loč pri R^ljčanah. Letošnja udeležba je bila nekoliko manj.^a od predhodnih, verjetno zaradi jutranjih padavin» vseeno pa se je dolgo pot brez čevljev podalo 36 bosih pohodni kov. Pri gostišču OstrovrŠniksose zbrali ob 8. uri, po treh urah hoje po raznoliki poti in po dveh vmesnih postankih pa so brez težav pri.šli na želelni cilj, .saj jim je bil vseskozi v »podporo« tudi vaSki harmonikar. Na Gori Oljki so organizatorji večletnim pohodnikom podelili bronaste, srebrne in zlate značke. Se pred tem so po-hodniki oddali listke z osebni- mi podatki, ki so bili nato v vrečki za žrebanje praktičnih nagrad sponzorjev pohoda. Da pohod ni bil preveč zahteven. »GasUski« posne^k in nafo pot pod bose noge priča dejstvo, da so pohodniki bodo pohod nadaljevali tudi v na Gori Oljki tudi zaplesali. Ob prihodnjih letih, slovesu so pohodniki skupaj z ■ 8- M. organizatorjem zagotovili, da NAKRATKO Prihodnji tcck^n dižavno prveiislvo Velenjski konjcniSki klub bo od 24. do 27. junija izvedel letošnje držiivno prvenstvo v preskakovanju /aprck. Žc teden dni kasneje, torej oi} 2. do 4. julija, pa še držiivno prvenstvi'' za mlade konje in slovenski pokal. Državno prvenstvo bo štelo za mlajše mladince posamično, za mladince in člane pa posamično in ekipno. V četrtek bodo tekme začeli ob 14.00, v petek ob 10.00, v soboto ob 14.ÍKI in v nedeljo spel ob 10.00. Lop iispoti Ivano Zora in Mília Kljajic^a Tudi namiznoteni.Škim igralcem velenjskega Vegrada Tempa se sezona pc>časi približuje h koncu, a so kljub temu zlasti igralci v mlajših kategorijah Še zelo aktivni. Vsoboio, 12. junija,so se tako Benjamin Klaužar, Patrik Rose, Dejan Lamešič. Jaka Go-lavšck. Miha Kljajič in Ivana Zcra na Hrvaškem udeležili 21. mednarodnega prvenstva Rijeke v namiznem tenisu, intrik Rose jc v kategoriji mlajših kadetov osvojil drugc^t mesto v predtek-mtwalni sk'upini in se uvrstil med osem najboljših igralcev turnirja v tej kategoriji. Enak rezultat je v kategoriji kadetov dosegel DejHn Lamešič. Miha Kljajicje v konkurenci mladincev ost al neporažen vse do finala, kjer je izgubil z I : 3 (dva seta na razliko), a kljub temu dosegel zelo lep uspeh. Še uspešnejša je bila edina Vclenjčanka na tem tekmovanju Ivana Zcra, ki je zmagala tudi v finalu in tako povsem zasluženo osvojila mednarodno prvenstvo Rijeke v kategoriji kadetinj. V novo sozono z novim piograinoru Deveta sezona ŠoLske košarkarske lige bo uradno sklenjena prihodnji teden, v teh dneh pa so vse slovenske Šole že dobile razpisno gradivo za jubilejno deseto sezono. Rdeča nit projekta bo ostala enaka, sprememb pa bo deležen tekmovalni program. P^^ novem bo namreč tudi prvi del tekmovanja izločilen - v preteklih devetih se?x»nali je bil zasnovan na ligaškem sistemu tekmovanja -, ker imajo šolarji čedalje več obvezjitjsti in hi jih Številne ickme dodatno obremenile. Drugi del tekmovanja pa bo potekal lako kol dcxslej in bi^ končan z aprilskima finalnima prireditvama. Srednješolske tekme ne bodo več v četrtek ampak v torek, spremenjen pa bo tudi tekmovalni čas srednješolcev, saj bodo po novem vse četrtin e dolge deset minul {prej 10 -t- 5 -h 10 + 5). Organizator bo vsak teden izbral eiu^ osnovnošolsko in eno srodnje«-)!-sko prizorišče, kjer bo pi^skrhljeno za pravi krv oz. lokalni dogodek, ki bi ga bilo škoda izpustiti. Na teh tekmah se bodo namreč žcvprcdtekmc^vanju merilc ludi plesne, navijaške in akrobatske navijaške skupine, mladi člani krožkov pa bodo poskušali astva-riti pravi medijski dogc»dck.Razpisno gradivo in prijavo je mogoče najti na spletnem naslovu www.skl.si, kjer lahko zainteresirani najdejo tudi vse druge j^odalke o projektu. Tiirílií' za i'ekr(>alJvro leniški center AS Velenje bo od 23. do 27. junija pripravil 3. turnir rekreativcev z nagradnim skladom 300.0IX) tolarjev. Prijavo sprejemajo do srede, 23, junija, do 17.00. Informacijo os na voljo na številki 041-649-5.S6, Regijsko v lovu i ib Ob Škalskem jezeru so se na regijskem tekmovanju v lov rib s plovccm merili moči mladinci, pionirji in članice. Pri mladincih (ckipno)je slavila ekipa RD Šempeter pred RD Mozirje in RD Velenje: pri pionirjih posamezno Matej Ledinek (Poka Šoštanj) pred Markom Mikcem in /anom Fludovcrnikom (oba RD Velenje), pri ženskah pa .ložica Švajgelj pred Ireno Berzelak (obe RD Velenje). Smurarski skoki Tudi minuh konec vikenda je bil bogat s tekmovanji v smučarskih skokih- V Tržiču st^ tekmovali v solo skokih in nordijski kombinaciji. Skakalci SSK Velenje so ponovno dosegli zelo dobre rezultate. Pri mladincih do 16 lel so tekmovali z mlajšimi dečki nin rezultat jc bil: Klemen Omladič 15., Gašper Berlot 16. in Marjan .lelenko 29. V nordijski kombinaciji je zmagal Berlot. Pri mladincih do J8 let je slavil Anže Obreza, V. je bil Robert ilrgota. 12. Igor Žižek in 20. Žiga Urlcb. Vsi so tekmovali tudi v NK, v kateri je zmagal Obreza, Hrgola pa je bil 4. V kategoriji dečkov do 13 let jc Tomaž Žižek osvojil 8.. med dečki do 15 let pa so bili Klemen Omladič 5., GaŠ|Ter Berlot 7. in Marjan Jelenko 24. Najmlajši so tekmovali na velikem mednarodnem tekmovanju v Roihenburgu v Nemčiji, kjer so od predstavni kov velenjskega kluba zmagali MalevžSamec v kategoriji najmlajših, pri dečkih do 11 lel Urh Krajnčan in pri dečkih do 14 let Žiga Omladič. V isli kategoriji je Mihael Gaber osvojil 7., Miha Bergle/ 8. in Jan Koradej 10. mw>io. Za celinski pokal v smučarskih skokih, ki bo vskakalnem središču ob Velenjskem gradu 9, in l0.julija,pasose že prijavile reprezentance Japonske. Avstrije in Nemčije. LJUDJE Uspešni strelec izdal loijigo Kíijiíj^ Slřvljaiiin z zraniini orožjem in analiza sislrnia SOAIT Velcfijcana Reiiata Šlci mana Ik) kmalu izšla tudi v angleščini Mitena Hrstič • Pfanlnc Slrelskcmu Aportu jc predan z du5o in iclcsom. VclcnjČan Rc-naio Šíerman, ki je zadnji dve leii ludi predsednik sporincga društva Mroi^ Velenje,je izdal knjigo» kije in še bovvciiko pomoč ircnerjcm streljanja in tekmovalcem samim. Štcrman jc med strclcc »zašel« v osemdesetih letih. Pred tem se je preizkušal v tenisu in plavanju. Oboje mu jc bilo vSeO, a streljanje gaje prevzelo na poseben način. Dobesedno zasvojilo gaje. »Gre za Šport, pri katerem najbolj pride do izraza obvladovanje samega .sebe, v kaicrcm se jc treba znati kontrolirati do popolnosti,« pravi, Bilje UApeáen Športnik, tekmovalec. PonaSase z naslovom jugoslovanskega in slovenskega prvaka ter prvaka Alpe Adria. Pot iet,do leia 2000, je vodil slovensko slreJsko re prezent a neo, /daj je vodja njenega strokovnega tima. Posebej rad delaz mladimi. V klub, ki šteje danes 70 članov, prihajajo vse mlajši. / njmii jc ireba posebej vestno. Športno dru-Uvo Mrož pa se že vrsto leî ponaša tudi z izvrstnimi tekmovalci. Ta sezona p« je bila najuspešnejša doslej. Na zadnjem državnem prvenstvu so bili boljši od Mroževih samo še strelci Olimpijc! Zasluge imajo tekmovalci in trenerji. »Pa tudi Mestni občini, ki nam je omogočila, da samo prišli do lepih in sodobnih prostorov. Ti so šele spodbudili razcvet,« skromno doda. V teh prostorih je ves dan Živahno. »Pridite kak dan in videli boste, daje res tako. Dopoldne so tam upokojenci, invalidi, popoldan selekcije vabi. Krilna njegove navezanosti na strelski šport in spremljanje vsega novega, kar se na tem podroCju dogaja, je izid knjige .Streljanje z zračnim orožjem in analiza sistema SCATl', ki sta jo založila Fakulteta zašporl in Inštitut za Šport. Renato Šterman jo je spisal poln bogatih izkušenj tekmovalca, Šporlnega trenerja, sodelavca Inštituta/a šport ter Strelske zveze Slovenije. 1 Ivaležen S60s 0.5EI IHl>li STREUANJE Z ZRAČNIM OROŽJEM An analiza sistema SCATT^ RenatO'Sterm 00:00:30-3 Renato Seermaa* »Knjiga je že prevedena, Izšla naj bi v kratkem.» (Mo: Stane VovkJ jc športnikom, ki so mu dovolili spremljati njihovo tehniko, ki je snov za gnetenje in oblikovanje. Knjiga je namreč rezultat meritev približno tri.stotih strelccv v obdobju dveh let. Merjeni so bili strelci različnih starosti in kalegorij, vsi v svojih kategorijah med najboljšimi v Sloveniji. »Na začetku svoje športne poti si gotiwo mnogi ni.so predstavljali, da bo sodobna tehnika od-grnila eno zadnjih tančic skrivnosti tehnike športnega streljanja in dovolila vpogled všport, v katerem smo tekmovalci in trenerji doslej lahko za uspešno streljanje skrivah svoje majhne skrivnosli,« pravi avtor. Resnicoljubno jc dodal, da so trenerji strelstva, tudi on sam, dolgo zavistno opazovali kolege iz drugih športov, ki so s pomočjo videokameře lahko razrešili mar-sikakšcn tehnični, taktični, psihološki ali drug problem svojih varovancev. V strelskem Športu tega dolgo niso mogli. Vse dotlej, dokler v nckddnji S^ivjctslu ?:vczi v začetku tíU. let ni začel nastajati sistem Scatt. Predstavlja tisto kamero iz drugih športnih zvrsti, ki omogoča vpogled v strclčcvo tehniko oddajanja strelov. Knjiga ho izŠla tudi v angleščini. Prevedena je že. Vzbudila je zanimanje pri Američanih, .s katerimi se je avtor spoznal na enem od strokovnih srečanj- Na njihovo željo so jo tudi prevedli. Novice iz SAO Marko Lihteneker smučal z Denalija 18. maja je na pol proti najvi.šji gori ZDA - De nali - krenila skupina slovenskih alpinistov in smučaijev. Vodja odprave je bil Dďvo Karníčar, ki uresničuje svoj načrt s.nučati z najvišjih vrhov vseh kontinentov. Poleg Marks) Lihtenekerju sta bila zraven še ťrane Ocfertap in Janez Krek. Cilj odprave je bilo smučati z vrha McKinleya, kol sc ta gora drugače imenuje, lakoj po prihodu na Aljasko in trov, Od tod sta Davo in Marko sestopila do 4..1011 m po reševalni smeri, medtem ko je Janez Krek v taboru prespal. 26. maja so se iz spi^dojega tabora proti vrhu odpravili Davo, Marko in Franc. Vzpenjali so se v smeri normalnega pristopa in po desetih urah dosegli vrh 6.193> melrov visokega Denalija. Janez se je začel vzpenjati z vrhnjega tabora» a je zaradi mrazn obrnil na približno vo presmučal celotno goro. Marko je snel smuči za približno 300 višinskih metrov, ker je hil tovor, ki si ga je oprtal, pretežak. Naz.aj v Talkeetno so se z letalom vrnili 28. maja, povratek prej zaradi slalîega vremena ni bil mogoč. Da je Denali gora, ki si jo želi osvojiti veliko ljudi, priča 1.3U0 akrediiacij za letošnjo sezonOi Toda vsakemu vzpon no uspe: »Migamo in še bolj bomo!« V Planinskem dnislvu ŠniaiHio ol) Paki bodo namenili posebno skrb sirokovnemu kadru in elansUii - Slednjemu naj bi se med družini približali s ponovno uvedbo dežurstva Pred nedavnim so na rednem občnem zboru ocenili opravljeno delo v minulem letu 1er se dogovorili o letošnjih prednostnih nalogah člani Planinskega društva Šmartno ob Paki. Na njem so med drugim izvolili tudi novo vodstvo. Zd«nko Verzelakje na predsedniškem mestu zamenjal Marko Barhelli. »Težko bi komentiral dosedanje delo in morebitna razhajanja med nekaterimi Člani. Dejstvo pa jc, da smo se preveč odtujili. Migamo siccr še, a bomo v prihodnje zanesljivo Še bolj. Novo vodstvo društva seje namreč dogovorilo, da bo poskušalo poiskati tesnejši slik s člani in tudi drugimi ljubitelji gora in po-hodništva. V ta namen bomo od julija dalje znova uvedli v naši brunarici v Martinovi vasi ob železniški postaji dežurstvo. Vsako sredo, od 18. do 20. ure, bo na voljo za informacije in za poravnavo obvezjiasti kdo od članov najožjega vodstva društva. Vabimo vse, da se oglasijo,« je v pt)govoru podčrtal Marko Barbet-ti. Brunarico so postajali lani, letos pa bi jo radi »usposobili« za družabna srečanja CHcde na preskromne 1'inančne možnosti bodo poskašali pri tem poiskati pomoč pri donatorjih. Poleg izletov v gore (vsak mesec načrtujejo vsaj enega v slove asko sredogorje, dva v leiu pa tudi v sosednjo I Irvaško- Nacionalni park Medvednica in Bele stene Velebita) so med letošnje prednostne naloge zapisali še skrb za strokovni kader - vodnike, markaci-ste. Svoje vrste bi radi okrepili s čim več novih članov. S planinsko sekcijo Športnega društva Gavce - Veliki Vrh se bodo paskušali dc^govoriti o tesnejši povezanosti, skupnih izletih, na katere vabijo sedaj vsak zase. »Naš podmladek na šmarški osnovni šoli in v tukajšnjem vrtcu dobro dela in upam, da bodo mentorice to dejavnost tudi v prihodnje dobro vodile.« V društvu, ki Šicje skoraj 200 članov, so se obregnili tudi ob višine članarine (3800 SIT). »Previsoka je. Zato se bomo poskušali s Planinsko zvezo Skwenije dogovoriti, kako s to v prihodnje, siccr se bojim, da bomo (^lali brez članstva, ljubitelji pohodništva, narave pa brez užitkov, ki jih nudi tovrstna dejavnost,« je sklenil pogovor mm predsednik Planinskega društva Šmartno cb Paki Marko Barbettl mtp Marko Barbetti na ledenik pod Denalijem so začeli poslavljati Šoiore. Najprej so jih postavili na višini 4.300 melrov in nato ob slabem vremenu in sneženju Še na vrhnjem taht)rij, na višini 5.200 me- 6.000 metrih. Va dan je vrh naskakovalo več plezalcev, a jih je večina zaradi slabega vremena obrnila. Z vrha Denalija sta smučala Davo in Marko.s tem daje Da- rangerji v naravnem parku so slovenski ekipi zaupali, da je do tedaj uspelo doseči vrh le IS % vseh, ki so poskušah na gori. Tenis tečoii za otroke Začetni tečaji za otroke od 21. do 24. junija, vsakdan od 17. do 19. ure. Cena 4.500 sit. Vpis In Informacije v Tenis centru As ali po tel. 041/649-556. 17. junija 2004 Prepir zaradi vojašicih hlač se je končal z umorom Volcnicaiii še vocJíh) močno pretreseni zaradi unioi a 2()-leinofia Tomaža Vavpolira, slrojne^ja lohiiil04:30 tnKri^j] $0^3 zraka TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki PireUci) Tétofon/tex: Od/ 572 80 80 Pmjvo,tîi.572B090 P9s}s.t8i.8919140 www. trgovioB-koarics-šikSl $-m9il: kofencBMIfi.net 3.000SiïinS6 soóek^ v nagadnem žrebanju 30.6.20041 RASTL. OLIE FRIOLA 5 L PVC t.19C,00 KAVAGAf^IDÛG 159,90 PRAŠEK ARia 9 KG samo 3.490,00 KOPALU£ BRISAČE 75X150 CM IN TORBICE te 2d 390,00 ORANŽADA FANY 1,5 VEZ samo 499,00 MQKA mt 25 /11 KG samo 92.90 HRANA ZA MUCE PETTY COMPLET 2 KG s^mo 549,90 PORTIANDSKI CEMENT MB 450 50 KG samo 1.249,00 KRMA KORUZA 1 KG samo 51,90 KRM.M0KAKAT1C40/11KG S8mo39,90 KROMPIR MLAOI5/11 KG samo 139.90 CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZAUDGI ZA VEČJE NAKUPE • BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM I *KDOR VAilČUJE V KOŠARICI V PERHOVEM IN V PESJU KUPUJE!* Ne lepite po svoje! Velťfije. Ljui)lJ:m» • V zadnjem éasu se v cesinem promelu pojavlja vse več motornih vozil, ki imajo na starih, vedno veljavnih registrskih tablicah, nalepljene kupljene modre nalepke z /nakom Evropske unije in Jiapis Slovenija. PosodahJJiinJť starih tablic /. modrimi nalepkiinii ni dovuljenuî Za tovrstna dejanja je v 178. ćlenu Zakona o varnosti ecstnega pro me la predpisana denarna kazen v vi^ni 5.000 lolarjev. Poli-eisii opozarjajo vse, ki so si te nnlepke namestili na stare registrske tablice» da jih snamejo. V kolikor želijo imeli pred iztekom registracije novo tablico, kije sedaj v uporabi, morajo stare tablice vrniti, da jih bodo uničili, in kupiti nove. S starimi regisirskimi tablicami lahko 5e vedno potujete v države Evropske unije oziroma države zunaj Evropske unije. Seveda pa morate imeli na vozilu prilepljeno tudi helo nalepko z oznako Slovenije. Z motorjem v avto Velenje, 9. junu^ - Vsredo ob 6.45 se je na regionalni ccsti v naselju Velenje pripetila promeina nesreča» v kaleri seje ena oseba huje poškodovala. 25-letni voznik osebnega avtomobila, doma iz okolice Žalca, je vozil z dvorišča stancwanjske hiše s ( este na jezero proti mestnemu stadionu. Koje zapeljal v levo, na regionalno cesto, je nameraval približno po sedmih metrih ponovno zaviti levo proti mesinemu stadionu. Pri lemje vozil po smernem vozišču, namenjenem prometu iz nasprotne smeri. V listem je iz Škal proii Velenju pripeljal / neregistriranim motornim kolesnim 26-letni voznik okolice Velenja. Slednji je skui^al preprečiti trčenje z zaviranjem in umikanjem v levo, a je kljub temu prišlo do trčenja. V njem je motorist uirpel hude lelesne poškodbe. 13-letnîk zopeiial s ceste Velenje, 9, junija - Vsredo ob 15.30seje na lokalni cesti Vinska Clora-Dobma zgodila prometna nesreča, v kaleri se je huje poškodoval 13-lctni voznik kolesa z moiorjcm. Vozil je po lokalni cesli iz smeri Vinske Gore proli Dobrni. Zunaj naselja Prelska je pri vožnji po klancu nav/dol izgubil oblasl nad vozilom in zapeljal desno izven vozišča, kjer je trčil v kup opeke ob stanovanjski hL^i. Nesreči botrovalo prevelika hitrost? Velenje, 11. junija -V pelek okoli 21. ure je prišlo do promel ne nesreče na cesti proli jezeru» v bližini kinološkega drušiva. Nesreči naj bi botrovala neprilagojena hitrost. Voznik in sopotnik sta bila v nesreči ranjena, oba so odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Povozil policista in odpeljal naprej Pernovo, 10. junija - Nekaj minut pred prvo uro zjutiaj je patrulja Policijske postaje Žalec na relaciji Velika PireŠica-ííalicija, v naselju Pernovo na območju ?,alca, opravljala kontrolo cestnega prometa. Policist jc z rdečo luČjo pravilno ustavljal neznanega voznika neznanega osebnega avtomobila celjskega regislrskega območja, rdeče barve. Voznik ni astavil, temveč je zapeljal proti policistu. Zaviom je trčil vanj, daje padel po vozišču, neznance pa je z nezmanjšano liitrostjo odpeljal s kraja. Policista so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je bil v nesreči hudo poškodovan. Policisli in krimmalisti še zbirajo t)bveslila za neznanim voznikom, zato vse, ki bi lahko karkoli vedeli o dogodku, prosijo, da jih o lem obvestijo preko najbližje policijske poslajc ali pokličejo po lelefo-nu 113 oziroma na anonimno leleIonsko Številko 080 1200. Zanimalo sto ga denar in tobak Šoštanj, H. junija - V noči na torek je bilo vlomljeno v trgovino na Trgu braiov Mravljakov. Storilec je odne.scl denar in tobačne izdelke v vrednosli okoli 130.000 tolarjev. Vlom Pod smrekami Šempelvr« 10. junija -/alskepolicLstc so obvestili o vlomu v vozilo v ulici Pod smrekami v Šempetru. Nepridiprav je iz avta odnesel digitalni fotoaparat, nekaj opreme vozila in prometno dovoljenje. Lasiniku je povzročil za kakšnih 60.000 lolarjev škode. Vlomilci brez oddiha Velenje, I !. junij» - V petek, zgodaj zjutraj, je neznanec vlomil v prost ore gostinskega lokala Lipa v Šaleku. Iz lokala je odnesel blagajniški modul in 10.000 tolarjev gotovine. Na Kardeljevem IrgU je isto noi neznanec vlomil v lokal King Pub, kjer lastniki pogrešajo menjalni denar in nekaj alkoholne pijače» vse skupaj naj bi bilo vredno 8.000 tolarjev. V noči na soboto, je bilo vlomljeno v restavracijo Jezero. Nepridiprav je iz nje odnesel večjo količino cigaret in žgane pijače. Z dejanjem je povzročil za okoli fiO.OOO lolarjev Škode. meM Uši iu. i t.ft. a niuji TV SPORED ČETRTEK, junija SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07,00 Dobro julfo 09.00 P0ft>čil3 09.05 Male sive celice, kviz Od.SO Rf&ânka 09.55 Zgodbe iz školjke 10.30 živlienjevgorah, dok. odd. n.20 Svet divjih živdil. 3/10 11.50 Fašizem pod Sk)vencL doku m. retrospektiva 13.00 Por^ôila, šport vfeme 13.15 Mozzzeteznomasko.filin 15.05 žíváoofinamora. dokum odcfaja 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport vœme 16.50 Enajsta §ola 17.25 Štafea mladost! 18.10 Sadovi narave 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Osmitfan 21.30 Knjiga mene bhga 22.00 Odmevi, šport vreme 22.50 Glasbeni većer 00.10 Dnevnik, šport 01.05 Dnevmkzamejsketv 01.20 Štafeta mladosti 02.00 Sadovi narave 02.30 Tednik 03.25 Osmi dan 03.55 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Evropski magazin 09.35 Mostovi 10.05 Dick van Dyke, 103/158 10.25 Infokanal 10.45 Ep vncfQomelu; Žpani|a • Grfiija, posnetek sledi Portugalska • Rusija, posnetek 15.10 Iniokanal 15.40 Tv prodaja 16.25 Videospotnice 16.55 Skozi čas 17.10 Dick van Dyke. 104/158 17.35 £P v nogometu, Anglija- ŠvKd. prenos 19.55 2god. evropskih prvenstev v nogometu 20.20 ÊP v nogomelu, Francija • Hrvaška, prenos 22.45 EP v nogometu, Anglija- Švica, povzetek sledi Francija - Hrvaška. povzetek 23.00 Smešni Felix, franc, iiim 00.30 Vkleospotnce 01.00 Iniokanal 07.55 RicMLake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Klon, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Moja Sofija, nad. 11.50 Družinske vezj, nad. 12.45 f^a kraiu zločina, nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 RfckiLake 15.00 Dolžinske vezi, nad. 15.55 Moja Sofija, nad. 16.55 Klon, nad 17.55 24 ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.35 Prlialelji, nan 22.00 f^a kraju zločina, nan. 22.55 XXL premiere 23.00 Mâpadi spanja. oddaja 00.15 24 ur 01.15 f^očna panorama kaii*H 27 46 62 09.00 Pop Com, ponovitev 10.15 Vabimo k ogledu 10.20 Odprta tema, ponovitev 11.20 Najspotdneva 14.00 Vklecstrani, obvesllia 17.55 Vabirrto k ogledu 18.00 Ustvarjajmo skupaj, otroška oddaia 18.40 Regionalne no\nce 18.45 Iz olimpilsklh krogov 18.50 ZQlavonazâbavo, reportaža, ponovitev 19.10 r^ai spot dneva 19,15 Vkleosirani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Na ot)iskj... pn Bernardu Seštu 21.00 Regionalne novice 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Predslavliamo: iztok šmais • Muni, dokumentarna oddaja 21.30 f^aiviža; gostje: Hannonikarsld orkester Bartara. Loize Slak 22.45 Nai spot dneva 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Vkieo strani, ot)vesll1a PETEKt 18. junija SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 AH Capone štraih trio 09.40 Oddaja za otroke 10.15 Enajsta šola 10.45 Štafeta mladosti 11.25 Revija otroških in mlad. pevskih 2bom 11.50 Sadovi narave 12.20 Vmitevvpreteklosl, doku m. oddala 13.00 PonD čila, šport, vreme 13.15 Infokanal 13.25 Osmi dan 13.55 Cecilija ali šola za može, drama 15.00 Vsakdaniih in praznik 15.55 Mosbvi 16.30 PonD čila, šport, vreme 16.45 Pteme, 24/26 17.10 Iz popotne torbe 17.35 Nationalgeograptiic,12/18 16.30 Žrebanje deteliice 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šp^ 20.00 Najšibkeiši člen, kviz 20.55 Slačenje, 8/20 22.00 Odmevi, kultura, špofl 22.50 Polnočni Mub 00.10 Dnevnik, šport 01.00 Dnevnik zamejske tv 01.20 Nationalgeograptiic. 12/16 02.10 Vulkan, nemški film 03.50 Polnočni k^Lib 05.00 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.30 Tv prodaja 10.05 Dick van Dyke, 104/150 10.30 Infokanal 10.45 EP v nogometu: Angiija- Švica, posnetek sledi Francija-Hrvaška, posnetek 15.10 Infokanal 15.40 Tv prodaja 16.25 Videospotnice 16.65 Skozi čas 17,10 Dick van Dyke. 105/158 17.35 EP v nogometu: Danska- Bolgarija, pœnos 19.55 Zgodovina EP v nogometu 20.20 EP v nogometu: Italija • Švedska, prenos 22.45 Danska-Botgariia in Italija -Švedska, povzetek 23.00 South park, 15/17 23.25 Ixdane skrivnost, ang. film 00.50 Infokanal f _ . 07.25 08,15 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.45 22.15 23.10 23.15 00.55 09.00 10.00 10.05 11.20 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 18.55 19.15 19.55 20.00 20.40 20.45 21.20 21.25 21.30 22.20 23.10 23-15 23.20 Ricki Lake Maščevanje ljubezni, nad. Kton, nad. Tv prodaja Moja Sofija, nad. Družinske vea. nad. Trenja Tv pnDdaja Ricki Lake Družinske vezi, nad. Moja Sofija, nad. Kton, nad, 24 ur • vreme Maščevanje l|ubežni, nad. 24 ur Taktični napad, amer, film Pazi, kamera! Teksaštd mož postave XXL premiere Tekmovanjevkaraleju3, amer, lílm f^očna panorama O kAnoli 27 4« 62 Dobro jutro, informativno« razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Naj viža, glasbena oddaja, ponovitev Nai spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža Regionalne novice Iz olimpiisidh krogov Naj spol dneva 2 glavo na zabavo, reportaža, ponovitev Videcstrani, obvestila Vabimo k ogledu Oospodarstven^i. Vladimir Polič, dok oddaja Regionalne novice V harmoniji z naravo, kmeUjska oddaja f^aj spol dneva Vabimo k ogledu Odkrito povej naglas Iz oddaje Dobro iutro Vabimo k ogledu Naj spol dneva Vidoosfrani, obvestila SOBOTA, 19« junija SLOVENIJA 1 07.00 Zgodbe iz školjke 07.40 Male sive celice, kviz 06.30 Mail navihanec, braz. film 10.00 NajšiDkejši člen. kviz 10,45 Polnočni klub 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport vreme 13,25 Čokoladne sanje, 9/10 13>55 Harvey, amer, film 15.30 O žívaliti in ljudeh 15.55 Slovenci v Italiji 16.30 Poničila, šport vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare 17,20 Divji svet prihodnosti 17,50 Slovenci magazín 18.15 Oofko Cof, 15/26 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Čokoladne sanje, 10/10 20.35 Mia Žnklarič, konceá 21,30 Prvíindrugi 21.50 Sprehodi z baronom 22.50 Poročila, šport vreme 23.25 U|etnik,2/17 00.15 Dnevnik, šport 00.45 Dnevnik zameiske tv 01.05 Na vrtu, tv Maribor 01.30 Divp svet prihodnjosti 01.55 Slovenski magazin 02,20 K(ute. amer, film 04,00 Prvíindrugi 04.20 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09,15 Glasbeno jUtro 09.35 Mostovi 10.05 Infokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Infokanal 12.15 Tvprodaja 12.45 EP v nogometu: Danska- Bolgarija, posnetek sledi Italija • Švedska, posnetek 17,10 Skozi čas 17,35 EP v nogometu: Nemčija • Latvija, prenos 19.55 Zgodovina EP v nogometu 20.20 EP v nogometu; Nizozemska • Češka, prenos 22,45 EP v nogometu: Nemčija-Latvia in Nizozemska -Češka, povzetek 23.00 Sobotna noč 01.00 Infokanal 5- . TV/^ 07.30 Tvprodaja 08.00 Mala Kitty, ris, serija 06.10 Zeleniavčid. ris. serija 06.50 Moj prijatelj Roki. ris, serija 09.00 Super punce, ris. serija 09.25 Katka in Orbi, ris. serija 09.35 Mjav, mjav. ris. serija 0945 Izgubljeni svet ris, fílm 11.05 Beyblade, ris. serija 11.30 Zenki. ris, serija 12.00 Lepo je biti milijonar 13.25 Nevarnemisli. amer, film 14,50 Preselitev šfmpanzov, dokum, oddaja 16.00 Dan šakala, dokum. oddaja 17.10 24 ur-vreme 17.15 Deček, ki je rešil božfč, amer, film 19.00 24 ur 20,00 Formula 1, prenos lœninga 21.10 Najinimostow, amer, film 23.40 Kraljevi riUč, amer, film 02,10 24 ur, ponovitev 03.10 Nočna panorama ^^ kanali © s 09,00 Z glavo na zabavo. reportaža s priredHve 09.20 Vabimo k ogledu 09,25 Gospodarstveniki: Vladimir Poiič. ponovitev 10.05 Naj spot dneva 14.00 Videostra ni, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 16.00 Ustvarjajamo skupaj, otroška oddaja, ponovitev 16.40 Naj spot dneva 16,45 V harmoniji z naravo 19.15 Po Ikn roll. glasbena oddaja 19.40 Vkleostrani, obvestila 1955 Vabimo k ogledu 20.00 1284. vrv magafin 20.25 Kultura, info, oddaja 20.30 ^INH20SHOW- posnet^ plesne prir^itve 21.40 Bh) Magi, svetovalna odd. 22.40 Prava stvar, kulinarična oddaja • izvajanje kuharskih veščin za različne priložnosti (5) 23>10 Vabimo k ogledu 23.15 Naj spot dneva 23.20 Videostra ni, obvestila NEDEUA, 20« junija SLOVENIJA 1 07.30 Živžav 09,25 O živalih in ljudeh 09.55 Sledi 10,25 Med valovi, tv Koper 10.55 Svet dh/jih živali. 4/10 11,25 Ozare 11,30 Obzorja duha 12.00 Ljudje fn zemlja 13,00 Poročila, šport, vreme 13,10 Infokanal 13.25 35. tabor slov. pevskih zborov 14.40 [)o ku mentama oddaja 15,10 46664 koncert Mandela 16,30 Poročila, šport, vreme 16,50 Avloportrtí 17,35 Vsakdanjik in praznik 18,30 Žrebanje bta 18,40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalo tedna 20,00 Moja soseska 21,50 Potov ka, portr« N. Maurer 22,40 Poročila, šport, vreme 23,20 Ctovek leopard, amer, film 00,30 Dnevnik, šport 01.00 Dnevnik zameiske tv 02.40 Dokum, oddaja 03.10 46664 koncert Mandela 05,05 Infokanal SLOVENIJA 2 06,30 Infokanal 08.10 Tvprodaia 08.40 Ep v nogometu: Nemčija- Latvija, posnetek 10.55 SP v veslanju, prenos 12,15 Tvprodaja 12,55 SP veslanju, prenosi 15,30 EPv nogometu: Nizozemska • Češka, posnetek 17,50 Zadetek, ang. fîlm 19.45 Skozi čas 20,20 EP v nogometu: Rusija • Grčija, prenos 22.50 EPvnogometu: Portugalca • Španija, posn^ek 00,55 EPvnogometu: Rusija- Grčija, posnetek 01.00 South park, nan. 01.20 infokanal 07,30 Tvprodaia 08,00 Mala Kity, ris. serija 08.10 Zelenjavčki, ris. serija 08,40 Moj prijatelj Roki, ris, serija 08,50 Super punce, ris, serija 09,15 Katka in Grbi, ris, serija 09.25 Mjav! Mjav!, ris. serija 09,35 Časovni stroj, ris. film 10,55 Beyblade, ris. serija 11.25 Zenki, ris. seriia 11.55 Lepo je biti milijonar 13,00 Resnični svet. dok. oddaja 13.30 Ko pomaga smrt, film 14.55 Oh, ta osemdeseta, nan. 15.25 Na deželi je lepo, nan. 16.25 Mestece za vedno. nan. 17.15 JamiejaOlivervkuhinji 18.25 24ur-vreme 18.30 Formula 1, prenos 21.00 24 ur 21.40 Kvartopirci. amer, film 23.50 Formula 1, povzetek 01.00 Nočna panorama kanali iT 4e 92 j PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA I SPOREDA [ 09.00 Miš maš, otroška oddaja : 09.40 Iz pon. oddaje Dobro iutro [ 10,30 1283, vrv magazin 1 10.50 Kultura, info oddaja • 10,55 Športni torek : 11.20 Izolimpijskih krogov t 11,25 Športnigost, pogovor i 12,05 Vabimokogledu I 12.10 Naj viza; gostje: [ Harmon ika rski o rkester : Barbara. Lojze Slak • 13,25 Iz sredine odd. (Dobro jutro i 14.15 Videostrani, obvestila : 17,55 Vabimokogledu i 18,00 1284.VTVmaga2in i 18.25 Kultura, info, oddaja I 18.30 Izpetkoveodd. Dobrojutro 1 19,20 Pop Com. glasbena oddaja I 20.35 Opozicijski pogledi na I gospodarsko in politično : dogajanje v Velen|u : 21,35 Vid eostran i. obvestila PONEDEUEK, 21. junija SLOVENIJA 1 06.45 Zrualotedna 07,00 Dobrojutro 09.00 Poročila 09,05 Iz popotne tort)e 09,20 Oddaja za otroke 09.35 Pleme, 24/26 10,00 Afnafriki, 1/12 10,30 Moja soseska 12.25 PrviJndrugl 13.00 Pon:ičlla, šport, vreme 13,15 Obzorja duha 14,05 Ljudje in zemlja 15,00 Vsakdanjik fn praznik 15.55 Dober dan, Konjska 16,30 PoročHa, šport, vreme 16,50 Radovedni Taček 17,00 Afnafraci, 12/12 17,35 Sk^n v mestu, dok oddaja 18,25 ŽrebanjeAstra 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Klinika pod palmami, 2/10 20.55 Svetovni izzivi 21,25 Opus 22.00 Odmesi, šport, vreme 22.50 Vzpon zla, 1/2 00,25 Cokoladnesanje. 10/10 00,55 Dnevnik, šport 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.10 Sbn v mestu, dok oddaja 03.00 Svetovni izzivi 03,30 Opus 03,55 Falot, franc, film 05.55 Infokanal SLOVENIJA 2 06,30 Infokanal 08.30 Tvprodaja 09.05 Primorski mozaik, tv Koper 10,05 DickvanDyke, 105/158 10,30 Infokanal 10,45 EP v nogometu: Rusija • Grčija, posnetek sledi Portug^ska-Španija. posnetek 15.10 Infokanal 16,20 Tvprodaja 16,50 Sbzičas 17,10 DickvanDyke. 10&158 17.35 Sladka Inna, amer, film 19.55 Zgodovina EP v nogometu 20.20 EPvnogometu, Francija- âvica, prenos 22,50 Anglija • Hrvaška. posn^ek 00,55 Francija - Švfca, povzetek 01.00 Vkleospotnice 01.30 Brane Rončel izza odra > _ 07,55 08.45 09,40 10.30 11.00 11,50 12,45 13.40 14,10 15.00 15,55 16,55 17,55 18.00 19.00 20,00 21.00 21.55 23,10 22.15 00.10 01,10 Ricki Lake Maščevanje ljubezni, nad. Klon, nad, Tv prodaja Moja Sofija, nad. Družinske vezi, nad. Na deželi je lepo, 13, del Tv prodaja Ricki Lake Družinske veď, nad. Moja Sofija, nad. Klon, nad. 24 ur • vreme Maščevanje liubezni, nad. 24 ur Sedma nebesa, nan. Naša sodnica, nan. Samo za ženske, nad. XXI premiere Urgenca. nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama kanali 27 4« 52 TOREK, 22. junija SLOVENIJA 1 06,30 Odmevi 07,00 Dobrojutro 09,00 Poničila 09,05 Radovedni Taček 09.25 Marsupilami, 21/26 09.50 AfnaFriki,12/12 10,15 Sprehodi v naravo 10,35 Slon v metsu. dok. oddaja 11.25 Mia Žnidarič, koncert 12.20 Slovenski magazin 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Opus 13-40 Svetovni izzivi 14,10 Potovka, portret 15.05 Klinika pod palmami, 2/10 15.55 Mostovi 16,30 Poročila, šport, vreme 16.50 Sončnica na rami 16,55 Mladi virtuoz 17.10 Knjiga menebriga 17.40 Kako živijo slovenski gradovi 16,10 Prisluhnimo tišini 16,40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pn^odnost Slovenije 20.55 Pod žarometom 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Kuga na zahodni fronti, dokum. oddaia 23,40 Jurij, drama 01-10 Dnevnik, šport 02,00 Dnevnik zamejske tv 02.20 Kako živijo sk)venski gradovi, dokum. oddaja 02,50 Prisiutinimo tišini 03.20 Prihodnost Slovenije 04-10 Podžarometom 05.05 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Glasnik, tv Maribor 09.35 Dober dan. Koroška 10,05 Dick van D^e. 106/158 10.30 Tvprodaja 11.00 Zabavnt infokanal 11.45 Nogomet Francija-âvica in Angliia • Hrvaška, posnetek 16.10 Infokanal 17.20 Tvprodaia 17.50 Videospotnice 18.20 Skozi čas 16.35 DickvanDyke, 107/158 19.00 Vnovič v Bridesheadu, 10/11 19,55 Zgodovina EP v nogometu 20,20 EP v nogometu, Italija • Bolgarija, prenos 22-50 Danska • Švedska, posnetek 00.55 Italija-Bolgarija, povzetek 01.30 Infokanal 07,55 08.45 09,40 10,30 11,00 11,50 12.45 13,40 14,10 15.00 15.55 16,55 17-55 18,00 19,00 20.00 21,00 22.40 22,45 23-40 00.40 09.00 Dobro iutro, infonnativno • i 09.00 razvednina oddaja • 10,00 \ 10.05 10,00 Vabimo k ogledu 10.05 1264. VTV magazin i 10.35 10.30 Kultura, info, oddaja i 14.00 10,35 Naj spot dneva i 17.55 14,00 Videcstrani. obvestila ] 16.00 17,55 Vabimo k ogledu I 18.30 18.00 V harmoniji z naravo i 19.30 : 19,35 i 19,55 i 20.00 ' 20.20 18.30 Regionalne novice 18,35 Magic Velenje • čarodeji: D, Tominc in M. Sevšek 18,55 Naj spot dneva 19.00 Zglavo na zabavo i 20.25 19,20 Vkieostrani, obvestila j 20.45 19.55 Vabimo kogledu 20-00 Župan z vami: gost Srečko Meh, župan MG Velenje I 21.30 21,00 Regionalne novice j 22.00 21.05 SP1NH20 SHOW- posnetek plesne prireditve \ 22.30 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Vabimo kogledu i 23,20 23,25 Naj spot dneva i 23.25 23,30 Videostrani, obvestila i 23,30 Ricki Lake Maščevanje ljubezni, nad. Kion, nad, Tv prodaja Moja Sofija, nad. Družinske vezi. nad. Sedma nebesa, nan, Tv prodaja Ricki Lake Družinske vezi, nad. Moja Sofija, nad. Klon, nad. 24 ur • vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur Preverjeno Zgodba Lorette Cla^ome, amer, film XXL premiere Urgenca. nan, 24 ur, ponovitev Nočna panorama kanili 27 46 «a Župan z vami Vabimokogledu Avto šok : GHD Sevnica in GHDRogla Naj spol dneva Vkleostrani, obvestila Vabimo k ogledu Poikn roll, glasbena oddaja Na obisku... pri Benardu Sešlu Naj spot dneva Videostrani, Obvesbia Vabimo k ogledu 1265. vrv magazfn Kultura, Info, oddaja športni torek ŠporbiigosL kontaktna oddaja Šu kliam • za soncem, oddaja o življenju Romov. 3. TV mreža Kmetijski razgledi, izobraževalna oddaja Gospodarstveniki : Vladimir Polič Nai spol dneva Vabimokogledu Vkleostrani, obvestila SREDA, 23. junija SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09,00 Poročila 09.15 Pip8i,ia'26 09.35 Smer vesolje, 18/26 10.00 Sončnica na rami 10.05 Mladi virtuos 10,20 Knjiga mene briga 10.45 Kako živijo slovenski gradovi 11.15 Pnsiufinimo tišini 11.45 Stedi 12,15 Med valovi, tv Koper 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Na vrtu 13,40 Divji svet prihodnosti 14,05 Prihodnost Slovenije 15,00 Podžarometom 15.55 Mostovi 16,30 Poničila, šport, vreme 16.50 Podldobukom 17.25 Volkovi, čarovntee in velikani, 20/39 17.45 Skale kot odprta kniiga 16.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Reševanje vdove Grace, ang.tilm 21.30 Pogled stvari, igrani film 22.00 Odmevi, kurtura, šport 22.55 Omizje 00.30 Dnevnik, šport 01.20 Dnevnik zamejske tv 01,40 Skale kot odprta knjiga 02,30 Boginja, av^tr. film 04.25 Omizje 05.55 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.35 Mostovi 10.05 DickvanDyke, 107/158 10.30 Tvprodaja 11 45 Ep v nogometu, Italija - Bolgarija, posnetek sledi Danska-Švedska, posnetek 16.10 Infokanal 17.10 Tvprodaia 17.45 Videospotnue 18.15 Skozi čas 18.30 DKkvanDyke. 108/158 19.00 Športni tilm 19.55 Zgodovina EP v nogometu 20,20 EPvnogometu, Nizozemska • Latvija, prenos sledi Nemčija • Češka, posnetek 00.55 Nizozemska • Latvija, povzetek 01.00 Videospotnice 01.30 Infokanal I _ _ 07,55 06.45 09.40 10.30 11-00 11.50 12,45 13,40 14.10 15,00 15,55 16,55 17.55 18,00 19.00 20.00 21,45 22.40 2145 23,40 00.15 01,15 09,00 10.00 10.05 10.25 10.35 11.00 14,00 17-55 18.00 18.30 18.35 18.40 19.10 19,55 20.00 21-15 21.20 21.25 21,30 22.30 23.20 23.25 23.30 Reki Lake Maščevanje ljubezni, nad. Kk?n, nad, Tv prodaja Moja Sofija, nad. Družinske vezi. nad. Preverjeno Tv prodaja Ricki Lake Družinske vezi, nad. Moja Sofija, nad. Kton, nad. 24 ur, vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur Nevarni verzi, amer, film Na kraju zločina, nan, XÂl premiere Urgenca, nan. Seks v mestu. nan. 24 ur. ponovitev Nočna panorama kanati 27 4« 62 Dobrojutro. informativno razvedrilna oddaja Vabimokogledu 1285-VTV magazin Kultura, informativna oddaja, ponovitev Športni torek Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimokogledu Tralalaja. otroška oddaja Regionalne novice Naj spol dneva Obisk v muzeju v Kropi Videstrani. Obvestila Vabimokogledu Pop Com, kontaktna glasbena oddaja Regionalne novice Naj spot dneva Vabimo k ogledu Odprta tema; Materinski domovi in vame hiše Iz oddaje Dobro iutro Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani, obvestila 17. junija 2004 «fl^CiiSj ^.FToro.kon Oven ed 21.3. de 20.4. i*"' Nekál napornih dni le a vami 2 mislimi sle brodili po pret€klosli. predvsem po dogodl^ih. Id so vss prisdeli. Še nekaj ^ ^^ * dni ne boste v laklni kondiciji kol ste vajeni Odrezavi in lećni znate ^ pit), le redko tudi veseli Tohrat vam ptav nlt>če ne bo amenl. Vselokoi ^ ✓ pa poskrbite, da to ne Po (rajalo m Iraialo. Saf vesle, da ljudi, ki se kislo dtžljo, nihče nima rad v svoji blf^nl. (Načrti za prihodnost, ki jih bosls s pertner-[em de^ia v pnhodnjih dneh. ne Poda obroditi želienih sadov, ti ne bosla v îelja^ zelo realr^a Pariner lo zna, vas pa rado zanese med sanjače. Bik od 21*4. do 21*5* ■ s Neteir&s lepihdnl je pred vami. Čakavassreča na kvadrat, deliiipa ^^^À Íobo3leleznajtili8iml.úaježívljenjereslepo,boslespo2i^l(dar>es. Dogodek Po çt^ poset)8n, zato ne tH) nič Ôudno. Poćulje bo še nekal ^P dni odlično, har razganjal o vas do od energije indobievolje. Morda ^^^^^ partner ne bo čisto zadovoljen i vsemi vašimi reakciiami, povedal pa vam zaenkjat tega še ne bo. Dvoicka od 22*5 do 21*6* Poiniposleželja, kipodoskoraj vsepovrslineuresničl|lve Sajse M ^^^^ lega zavedali, a sanjali Posle naprej. In upali, da se Podo ^i spremenili, dogodKi pa obrnili tok, ki Po na va^ mlin. A še prei vâs še pred poletnimi pocilnicanij. na katere letos res težko Calste, spojiafi, da se nekatere slvari v vašem življenju tulijo kot hišica iz kart. Zelo verjetno je, da bosie najprej s^lno jezni, sledilo bo ra-zoćaranie m potem celo žajost Bojite se r^kega večanja. Tudi alo. ker si želile, da bi se nanj lahko odpravili vdvoje. Rak od 22e6e do 22*7« Nâ delovnem mestu vas Caka neprijelna sprememba. Vanjo boste hoOešali nočeš, vpleteni tudi vi sami. Precej stvari se bo zelo semenilo. Nekoliko la^e vam bo, ker boste vse to pričakovali, zato ne boste mogli nič pomagati. Posiošaite svoj notranji glas, pa bosle videli, da se bo vse izteklo bko. kot je prav. četudi morda ne bo šlo zelo na hiiro. Na čusNenem področju bo zijala rahla praznina, na finančnem f»3v tako Še najbolj zadovoljni boste zzdravjem. Lev od 23*7e do 22*6* Sami sle boleli, se^j imate. Uspelo vam je repično narediti pravo zmedo iz svojega vsakdanjika Ce si človek postavi visoke cilje, 4 «J^ drugače ludi biti ne more. V^i pa so sedaj že kar visoko leteči. In ^ sedaj se bosle čudili in si brili norca fz samega sebe, ludi na glas V resnici pa vas bo vse skupaj tako močno morilo, da se zna zgoditi, da vam jo bo zagodlo zdravje. Kaj. ko bi ludi vi raje maio popustili In si priznali, da ste pretiravali, če se boste siaPo počuliii, rte odlašajte z obiskom zdravnite. Drugače pa raje zavihajte rokave in mislite na čas. ko Po projekt že za vami Dovico od 23^8* do 22*9* r' ^ čeprav si tega ne bosle želeli, boste morali v nalednjih dneh pre- f našali ljudi, ki vam gredo krepko na živce. Nikar ne mislite, da bo hitro minilo. Ne bo, ludi zato. ker vi ne boste tn ne bosle mogli najti razlo^ovapoljše počutje indobro voljo Veliko bosterazmišijati ^^^^ o menjavi službe, čeprav se globoko v s^l avedale. da je to boi| žel-[a kot pa izvedljiva rešitev. Vprašajte se raje. će je za v^ slabše počutje res kriva služba, ali Pi lahko razloge iskali tudi pri sebi in situaciji, ki jO ïenuino imate doma. into že i^ čas. Poletje sicer ne Po čas za veitke ^remembe v vašem Svljenju. Tohtnica od 23*9. do 22«fO* Vsem težavam pri delu bosie te^o kijitovali, saj vam bo zmanjkovalo moči. Ni dvakrat za reči. da bo zaostanek vsak dan večji, a kaj. ko sf ne boste 3^11 pomagati. Ne bo vam padla krore iz glave, če boste zaprosili za pomoč m priznan, da ste precenjevali svoje sposi^os-ti. Pazite le, da tega ne poveste komu, ki bi znal lo uporat^lti proti vam in v lastno korist. Da vsi ljudje mso vredni vašega zanimania. pa tako dobro veste Predobro, izkusnie so Pile že doslel mafsikdaj knjte. Zalo pa imate toliko bolj 7do kožo. Skorplion od 23*10« do 22.11. ^ V teh dneh boste naredili nekaj, na kar ste se pripravljali resnično dolgo. Čeprav so vaši bližnji slutili. (Ë van bo »ikral čisto vsega do- volj in da se Po to resnično zgodilo, se Podo sedaj čudiit. Imeli bosle občutek, da vas za pomemben In nepriljubljen žrvijenski korak celo obtožujejo Najbolj hudo bo vam. Ko boste opraviti s svojO slabo vestjo. bo sicer vsak dan boljše A ne bo prišlo čeznoč. Staro Posle pusiiiiza sapo, novo pa na začetku še ne bo lepo. Pa ćeprav se po že kazalo sonce, in toplina v vaii duši Nihče vas ni mogel prisiliti, da ohranjate kar je vsša duša že zdavnaj zavrgla. Strolo< od 23.11* do 21.12. f ^^ N Dogodki preteklih tednov se bodo vlekli za vami. Kar ne boste se znali sprostiti, čeprav si boste to silno želeli, iskali boste napake na In v sepi. si celo očitali m se zalo počutili vsak dan stalile Kaj, ko ^f bi si končno prizrtali. daste vredni liubezni In da vam lega nihče ne ^ bo poUat, će se ne boste imeli radi iMli sami'' Da vas imaio, včasih dv«Ttile, a v i^aslednjih dieh vam Podo dokazali. (Ë je tako. Pokažite jim, koliko ^m pomenijo Več kot stokiai se vam Podo vaše delo in dejanja povrnila že kmalu Kozorog od 22*12« do 20.1. Na zunaj boste še naprej kazah zadovoljen ot^raz, a tisti, ki vas do-bro poznajo, bodo vedeli, da z vaSo notranjostjo nekai rte šlirre. In res vas bo nekaj močno vznemirilo, a si nikomu, niti partnerju, ne V t^is uiaii nič povedati Redvsem zato, ker se boste Pali. da preli-^^^^ ravale.Miminebosle.dokl€rneugotovite,kajsedoc0jazvami Zato neodtaiajle. Prijateljica bo lista, ki vam Po vlila močiza prvi korak, potem pa bošlo že lažje. Neka pomembna poslovna odločitev bo padla, ^ boste kaj rekli ali ne. Tok dogodkov je namareč tako močan, da pravega vpliva ne boste imeli. Vodnor od 21*1. do 19.2* Ugotovili boste, da vas obkroža zelo malo ljudi. ki jim resnično lahko zaupale Nikar ne mislite, daste vi popolni Včasih namre&ssvo|im molkom izpadete zelo vzvišeni, ^ to ne drži. Jokal vas bo razočaral dc^er znanec, presenetil, zelo pozitrvno, pa dober prijatelj. Ki bo že kmalu dokazal, da je več kol vreden zaupanja, pomempen projekt. ki bo končan v prihodnjih dneh. bo več kot uspešen Še sami Poste presenečeni nad kritikami, ki bodo tokrat izrazito pozitrvne. Ribi od 20.2. do 20.3. Končno se vam bo izpolnita velika želja, ki ste [o, čecnav nezavedno, že nekaj časa Itačiti v podzavest Ne le. da boste končno spel bolj zadovoljni sami s sabo. tudi počutili se boste iz dnes'a v dan boljše. To. da ne boste več čakali na boljše čase in da si boste znali vzeli prosti čas ludi, če ob vas ne bo svetil peitner pa Po tako na-fvečjl korak naprej. Da ga nepolrebujete vedno ob sebi. tako že veste, dolgo pa ludi ne zdržite brez mega Pa čeprav boste ravno v leh dneh nan| jezni ko hudič Zgodilo se je... 0(118. (I()24. junija v nede[Jje in Knjigarna Kultur niča Odprtje ra2stav8 stik Lojzeta Zavo lovska Velenje 1É-0Q Kerstnikov dom v Vinski Gofi Koncert cerkvenega pevskega zbora iz Akureyrija Sreda, 2[i. juniju Mladinski servis Velenje Dan odprtih vrat • spoznavanje počitniškega dela 17.QQ Knjilnica za mladino Špeline ure pravljic: Počrtmce male fižolice (J. Wallace) Presneto lep dan (C. Keicke) 17.00 Vila Rotte v Sončnem parlai Odprtje razstave likovnih del (avtorjev slovenskih likovnih društev) kolonije Paski Kozjak Čelrtek, 24. junija 9QQ-18.00 Konjeniški klub ob âkalskem je2eru Državno prvenstvo Slovenije v preskakovanju ovir 19.00 Galerija Velenie Odprtje razstave 3. inventura Umetrtiške gimnazije Velenje 20 00 MtadinskicenterVetenje Filmski večer 2a dodatne in^rmacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-infor-macijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/89618 60). Koncert Pihalnemu nrkvstrd Premogovniki» Velenje, kije l>il predviden za 14. junij, lio 29, junij». Ali čutiš? Veleiye - Plesni veCcr 7. naslovom Ali Custiš? pripravlja jutri, v petek, ob 19..10vdomit kulture Veleúje,več plesnih skupin. Nastopile Ix^do plesne skupine iz Velenja - Plesni studio N, Plesni Teater Velenje, Plesni studio Kaly, Plesna htÏA Spin- in Celje - Plesna Sola Ilarlekin, v koreografijah Rosa-ne Slorgelj, Sare Stropnik, Pelre lekavec, Tanje Pavič. Moj-ee Rabic, Miljanc Kolonič-Kaly in Nine Mavec Krenker, Petnajsta Kolonija diplomantov ALI Velenje - Na grajskem dvorii^u se je v ponedeljek zaCela že tradicionalna kolonija mladih slikarjev. Kolonijo že vse od /aČelkcTV podpira Mestna občina Velenje, Gorenje, d. d., in Akademija za likovno umetnost Ljubljana, organizira pa Muzej Velenje- Cîalcrija (prej Kulturni ecntcr Ivana Napotnika -Galerija), Letos na grajskem dvorišču ustvarja devet mladih slikarjev, njihova mentorica je prof. Metka Kiasovec. Ustvarjalni teden bodo v Vcienju zakljuêilî juiri ob 12. uri. Strokovna î^irija v sestavi dr. Nadja /gonik. Marko Košan in Milena Koren BožiCek bo izbrala tri nagrajenec in od vsakega udeleženca po eno sliko za zbirko galerije. 2. julija ob 19. uri pa bo v galeriji odprtje razstave slik udeležencev XV. ko- ■ M.K.B. MESTNA OBČINA VELENJE Nlilil^ Obvestilo za javnost ObiKïva križišča Prešernove in Jenkove t esle Mestna občina Velenje obvešča občane, da bo v torek, 22. junija 2004» podjetje Ceste mostovi Celje začelo obnovitvena dela na križišču Prešernove in Jenkove ce.sie v Velenju. Dela, ki zajemajo zamenjavo cestnih robnikov in asfalta na vozišču, bodo predvidoma trajala deset delovnih dni, to je do 6. julija 2004. V tem času bo na tem odseku veljal poseben režim prometa» saj bo po-.siavljena polovična zapora cest. Promet bo delno moten, zalo občane prosimo za razumevanje in strpnost. OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka ^HflM Á KKISTIIS()\ (drama) Rezija: Mel Gibson Vloge: James Cavezel, Monica Bellucci Dolžina: 127 minul Četrtek, 17.6.. ob 20.00 Petek. 18. 6.. obZO.OO $ob<3ta,19.S..ob20.30 Nedelja. 20.6,. ob 18.00 Pofí€íJeli€k.2tB.. ob 20.30 Sre(íd.23.Ů,.ob17,30 Film prikazuie zadniih dvanajst ur živlie-nja Jeiusa iz Nazareta. Uvodni prizor pri-kdzuie vrt oljk. kamor se je Jezus zatekel po zadnji večerji, da bi molil. Jezus se upira hudičevim ^ušniavam. Juda Iška-rijot ga je izdal, Jezusa pnmeio in odpe-Ireio v Jemzalem, kjer ga obtožijo bogo-kletstva. zato je ol)sojen na smrt. Pnpe-l|ep Qa pred Ponciia Pibt3. kateremu po-vsdo za obsodbo. Ker se je zbal poíitičníh kontliktov. je zadevo prepustil lealju Herodu. Hfirod nato vrne Jezusa Pilatu, ki da liudstvu možnost, da obercjo med Jezusom in razboinikom Barabo. Množica se odloči, da (zpustijo slednjega. Jezusa prepustijo na nemilost rimska voiakom. ki ga bičajo, Nerazpoznavnepa ga zopet prepeljejo Pilata, ki ga c^r* ne i^oti množici, kot bi želel reči: 'Ali nJ dovolj?' Ni bilo Pilat ukaže svojim možem, da stonjo, kot želi mno2ca. Zato Jezusu na hrbet pokjžijo križ. ki 9a mors nositi po ulicah Jeruzaiema na 'goro' Kalvanla (Golgota). Tam ga pribiiejo na križ, kjer je podvržen zadnji skušniavi • strshu, da 93 je zapuslil Oče. Strah premaga, poglei^a Manio, mater božjo, in izreče stavek, ki ga lahko razume le ena: Izpolnjeno je.' Nato umre. Nagnil je glavo in izroči] dufvi. Kli/A lUII) Kuža Bud je zvesi m razigran zlali prinas-alec. ki ima izreden smisel za skupinske športe Njegova lastnica skuša priti do denar]a, saj bi rada obiskala svojo najboljšo prijateljico, ki se je odselila v Ka-lifcmijo. Ponudi se ii pnioinost, če bi elô-pa. v kateri igra odtojko, zmagala na tur-nirju z bogatimi denarnimi nagraóami. Ekipa ni ravno kaj posebnega, a izkaže se. da je Bud pravi moister in z niim ie vse mogoče. Toda tik pred prvenstvom pride do velike kraie draguljev in vse sledi vodijo k Budu. Bud mora sedaj tudi dokazati, da je dober detektiv, odkrili sk)-rilce. na to pa pomagati svoji ekipi do zmage. STAKSKY IIUTCII [akciiska komedija) Režija: Todd Phillips Vloge: Ben Stiller, Owen Wilson. Snoop Dogg, Vince Vaughn Dolžina: 101 minuta Petsk. 18.6.. Ob 18.00 Sobota. 19.6..ob23.0Q Ponetielfek. 20.6.. ob 18.00 Tortk.21.B..ob18.00 Starski in Hutch sta policista, tako zelo različna, da je njuno sodelovanje skoraj nemogoče, toda ravno zaradi tega ju načelnik policije pojavi za par. Sta nezdružljiva policista, ki bi se r^ajraie kar požrla, če ju ne bi čakalo nadvse pomembno dalo. Na ob^i namreč najdeta napiavljeno tr^jplo preiskava |u pripelje do premožnega poslovneža Reesa, ki pa mu ne rroreta ničesar dokazati. Zato se ssvojimi nevsakdanjirrii prijemi in ne-pogreštivim rbečtm avtom podata za pnćami in informacijami, tudi v ječo... ris ugrabi lepo Heleno, ženo spartanskoga kralta Menelaja. Ta zaprisaže maščevanje, pomaga pa mu njegov brat, kra| vseh Grt(ov, Agamemnon. Pred obzidjem Troje se tako zbere nepregledna vrsta vojske, a trojanski kralj Priam se je ne ustraši,saj ga ie njegovo obzkije rešilo še pred vsaldm napadalcem. V vojski mu pomaga tudi niegov sin Hektor, največji trojanski junak, toda na drugi strani )e velik junak AHI. Po dolgem vojskovanju, ko je izid bolj kot ne neodktčen, pa se grški junak Odisej domisli prevare, kako bi tenta nTrc^arK«, kar le vedno velja za naj-več|o vojaško ukano vseh časov. Ena naj-večiih bitk Človeštva za čast, ^avo in ljubezen ! ^iOKli.Ci STAKts (iOSPh; (črna komedija) Režija: Elhan in Joel Coen Vloge: Tom Hanks. Irma P. Hali, J.K. Simmons, Tzi Ma Dolžina: 104 minute Torek. 22.8., ob 20.30-premiera pred slovenskim staitom Šariat^ski dr Goktlhwait Oorr prepriča staro gospo Munson, da mu odda v najem sobico v svoji hiH in prepusti klet za vaje svojega orkestra. V resnici gre za načrtovan rop igrain^e na ladji, ki ie zasidrana na reki blizu njene hiše. Orkester pa so pravzaprav specialtstt na svojem področju, ki bodo ta rop tudi izvedli. Zvrtali bodo rov do sefa na ladji, ukradli ig-ralniški denar, potem pa zasuli rov m (družinska športna komedija) Režija: Mike Southon Vloge: Katija Pevec. Jake O.Smith Dolžina: 88 mfnai Četrtek. 17. ob 18.00 IKOJA (zgodovinski wini spektakel) Režija: Wolfgang Petersen Vloge: Brad Piti. Oriando Bloom, Eric Bana, Peler OTool DolžinaM60 minut Petek. 18.$.. ob 22.30-glasno pfBd- vajanje $obota.19.6., ot 17.30 Hem^. 20.6., ob 20.30 Leto 1193 p. n. š : troianski princ Pa- Kino nograiuje naročnike Našega casa Izžrebali smo; Marinko Crepulja, Koroška 8/b, Velenje: Marija Borula, Kardeljev trg 5, Velenje in Marica Zidam, Podkraj 66, Velenje. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p. Mlinska ulica 22 Maribor KREDITI!!! Do 6 let, za vse zaposlene In upokojence (01,09). možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Star kredit nI ovira. Tel.: 02/ 252-4a>26 041/ 750-560 Nagradna križanka Vzajemna pobegnili. Preprosto, a soočrti se bodo morali i eno veliko težavo. To je zelo simpat(čr>a. radoliva, pogumna gospa y rokavicah m s klobukom, ki redno te-di v cerirgsinizacy() »IraviiiŠke IKimn^i in pre>o/.ov •ponicK- svojccm olíolelejja uii pmkodi^vaiiťga *plaćito Mmskov iskanja in ri'scvanja y^ivanivaiica •ndvťtříiskc siorifvc •nujne »jMízdravstvťne slor»t\c NaŠtf ccn« so konkurenčne, mreža Izvajalcev po vsem svetu pa jc zelo ra/vejana. Skupinam nudimo ugodne popuste! Zavarovanje laliko sklenete vsak dan na zâ^îopslvy v Vçlçnjii in Mozirju, v Velenju se nahajamo v zdravsivcnem domu v n,nadstropju, pokliCctc pa nas lahko na telefonsko številko 03/898.18-35 aliO.Vit98.18-34. Zavarovanje lahko sklenete tudi na fplcUiih simnch Vzajemna \wAv.vzajemna.si, najmaiy tri dni pred odhotloin v tujino. Ke>cm» krlŽARko pošljite riig-kHsiK^ic a 2». Velenje s pripisom "Vziýťmnii". I//rehali bomo tri nagrade: na-hrbmik, mikico in o/emalnik za eitruTie. A III O V L 1: J 1: ČETRTEK, 17. juni)a: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6 .45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. PETEK, U.|unija: 6.00 Pozdrav; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje, 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski btim; 19,00 Na svidenje. SOBOTA, 19. juni|a: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 5 .45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; IS.OOAktualno; 16.30 Poročila; 16.00 Kdaj, lqe, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA. 20, jumio ■ 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8,00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; L blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 17.30 ft/tinute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. P0NEDEUEK,2î.|um|u: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8,30 Poročila: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov Jporl; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 22, lumin 6.00 Dobro jlitro; 6.30 Pomčiia; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski dzuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmeti-jsid nasveti; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 18.00 Povejte na glas; 19.00 Na svidenje. SREDA, 23.iuniia: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7 .30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 19.00 Na svidenje. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO spoštovane zavaromke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. di je tel.: 112 rezermna za službo nujne meúicinske pomoa. /Va to te-iefonsko iteviiko pokiičite SAMO V NUJNIH PRiMERtH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medimsko pomoč, f^ovore na tej šieviiki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko šleviiko 8996-478, dežurno službo pa na 8995-445. Zoboidrtnmiki; 19. in 20. junija • Majda Budna, flr stem,, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje (od 8, do 12. ure). Lekdn» v Velenjo: Lekarna Center Velenie, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil In zdra-vil na recepte, predpisane Istega dne. Ob nedeliah in državnih praz-nitóh je organiziran odmor za kosilo od13.00 do14.00, telefon 89Ô-1880. Veterinarsko po$taio kstanj: Od 18. do 20. junija • Simon Mi- klavžin, drvel. med.. gsm; 041/633-S76. Od 21. do 24. junija • Tibor Stu- par, dr vel. med., gsm: 031/671-203. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenie Smrti: f^udoli S^inšek, roj, 193$, Oelje, Na otoku 6; Marko Bonač, roi. 1919, Velenje, Tomšičeva c. št. 6; Šalim Žaćirović, roj. 1949. Plelivec 35; Juli|ana Plevnik, roj. 1911, Šenjtru pri C^ju, Oesta Miloša Zidanška 8; Janez Došier, roj. 1949, Šempterv Sav. Dolini, Ob Rimski nekropoli 10; Neža Lednik, roj. 1915, Podvin 6; Franc Ocep^, roj, 1912, Podgorje 3; Ilija Kekić, roj. 1929, Log18;Jakob ZIdarn, ro|. 1938,Podkraj pri Velenju 66; Jožefa Kobale, roj, 1922, Šoštanj, Trg bratov Mravljakov 11; Milja Avsec, roj. 1980, Velenje, Šer-cerjeva c. 6; Jožefa Paônik, roj. 1917, Ravne 57; Stanislav Žerak, roj. 1925, Sv. Rorjan 94; Janez Solar, roj. 1923, Plac 2, Ljubno ob Savinji. 17. junija 2004 «fl^CiiSj mali OGLASI IŠČEMO samostojne prevoznike na področju Velenja In Celja. Ponudbe pošljite na naslov: Yellogistics, d.o.o., Meljskd C. 84, Maribor telefon: 02/238-0520. NUDIM pomoč v gospodinjstvu. Gsm: 041/435-524. TIKI IN POZNANSTVA SIMPATIČEN in urejen intelektja-lec, star 44 let, si želi spoznati žensko ali mamico staro od 30 do 42 let. Možna resna zveza, Gsm, 041/248-647, Ag. Alan. VITKA, 39-)etna ženska, doma med Velenja in Slovenj Gradcem, s srednješolsko izobra^o, si želi spoznati molkega starega do 53 let Gsm: 041/248-647. Ag. Alan. NiPRIMIČNINi LEPO dvodružinsko hišo, v Rad-mirju, s 4.500 m2 zemlje, ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. STARO hl§o, s 1.600 m2 zemlje, v Varpolju pri Nazarjah, ugodno prodam. Gsm: 040/876-633. DVOSOBNO stanovanje, 65 m2, v Velenju, pri TrtnicI, zelo ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. TRISOBNO stanovanje v Velenju^ Goriška cesta, na lepi lokaciji, prodam. Gsm: 040/876-633. NA LEPI lokaciji v Velenju (Godca) prodamo stanovanjsko hišo. Gsm: 031/633-295. NOVO dvosobno stanovanje. 84 m2, na Glaziji v Celju prodamo. Telefon: 03/713-2617 TRISOBNO obnovljeno stanovanje, na Foitovi v Velenju, prodamo. Gsm: 031/807-009. NOV opremljen apartma na Mari- borskem Pohorju - Bolfengu prodamo. Tíáefon: 03/713-2617. TRISOBNO stanovanje, 80 m2, v naselju Gorica - Velenje, prodamo. Telefon: 03/713-26 17. SADOVNJAK, 500 m2, vinska trta in sadno drevje, na sočni legi, prodam. Tdefon: 571-5764. NA SONČNI legi. v mimem kotičku, prodamo zemljišče z elektriko in nadomestno gradnjo dveh objektov. Gsm; 031/774-335, V MALEM VRHU prodam zazidljivo parcelo, 1000 m2, cena po dogovoru. Telefon: 588-5966 ali gsm: 031/290-073. 3-$OBNO stanovanje v Velenju, delno opremljeno, oddam. Gsm: 041/389-319. NEOPREMLJENO garsonjero v centru Velenja oddam za dve let Telefon: 586-8086 ali gsm: 031/731-533. GARSONJERO Oddam starejši gospe. Telefon: 586-5935. PO SKLEPU sodišča smo v prejšnji številki objavili opravičilo za izrečene besede, Spomčamo. da ne gre za Ljudmilo TamSe iz Podgorja 6 a, Velenje. ISKRENO se opravičujem gospodu Andreju JevSnlku, Šalek 84. Velenje, zaradi moje napake in neprimernega obnašanja na cesti in se mu hkrati zahvaljujem za razumevanje. David Verd nik. NAJDITELJA slike Portret na platnu lepo prosim, da pokliče na telefon: 586-8624. VRTNO uto. 8-kotno in les za gradnjo prodam. Gsm: 041/881-218. CAMP prikolico Adria prodam. Gsm: 041/617-613. UGODNO prodam drobilec vej Alko in 2 otroška kolesa po simbolični ceni Telefon: 586-2863 ali 031/626-058. UNIVERZALNI avtoradio - Panasonic ugodno prodam. Gsm: 041/670-814. OTROŠKI voziček Pegperego Atlantico z amsko vrečo ugodno prodam. Telefon: 897-4897. OTROŠKI športni voziček, avtose-dež od 9 do 20 kg in zložljivo posteljico prodam. Telefon: 587-0969. RIDILKI P 'à ŽREBIČKO staro 6 mesecev, domače slivovo žganje, jabolčnlk iz neškropljenih jabolk In cviček prodam. Gsm: 041/344-883. n IVAil KUPIM bikca mesnate pasme (si-mental. limuzin aii šarole) težkega 80- 100 kg. Gsm: 041/393-278. PIŠČANCE domače reje prodamo. U KOMUNALNO POOJ€Twbna Iskrena hvala gospodu Kralju» dr. med. ki ji je tlolga leta nesebično •žico ovita, monhi 'âjSal trpljenje, pevccm ter darcivaia'm svec in cvetja. so sc U nebiišku VTCiici oiifJiiu taiu. Žalujoči: hči Iva, vniiki Aljoia, Monika, Pia, Franci, Inua in \bhntina 1er ostah /gorî's/ veàio sorodstvo liomo skiiivij. wwwdKisccisxoin mafe OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ported eljkâ, do IS. ure. 8; 898 17 SI Očiščene za 550.00 sit kg ali neočiščene za 370,00 sit kg, Naročila sprejemamo na telefon: 02/818-3526 ali gsm: 041/849-966. KOZLIČKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon: 586-5935. PRODAJA nesnic In petelinov v nedeljo. 13, junija, od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. KRAVE, sivorjave. celo čredo dobrih pašnih molzr^ic i AP kontrole prodam. Telefon: 839-1811 ali gsm: 051/355-787, PRAŠIČE, težke od 25 do 30 kg^ prod«mi. Lahko tudi z dostavo, Gsm; 031/786-990, i: OŽILA RENAULT 5 campus. 1.92, mišje sive barve, i nekaj opreme, prodam. Gsm: 041/452-448. CSUE Oespoil* ulice 7 com «M. ll« VM IP" po^liêa dwtzê ÍMÍZMÍ g fHAIMft^ ^ ^^Vedeževanje 24 ur 090 4417 ZAHVALA Tiho nas je po liiidi liolezni zapu.stila ljubljena žena in mati ANA MARIJA DVORNIK S Cankarjeve 6 v Šoštanju 14. 3.1932 - 4. 6. 2004 Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem In znanccni, ki so iiam izrekli ustno in pisno sožalje ter jo pospremiti na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje in svece. Iskrena hvala gospodu Pirtovšku, dr. med., in zdravniškemu osebju Bolnišnice Topoišica, predvsem gospe Kočar, dr. med., za njeno zdravljenje in pomoć v težkih trenutkih. Iskrena zahvala i^womiku gospodu Kolarju, kakor tudi gospodu dekanu Pribožiču za lepo opravljen obred, izvajalcu litine in pogrebni službi. ÝmIujocí vsi njeni v SLOVO našemu članu in prijatelju TOMAŽU VAUPOTIČU -VIMPUU Imel si rad košarko in lepo nam jo je bilo igrati s teboj. Za vedno hoš ostal v naših srcih. Uprava iu člani lOfsarkarskega kiufm Velenje r - i - A ZAHVALA V 60. letu s!ar(\sii nas jc zapustil dragi mož, oče in stari ata FRANC OCEPEK iz C'irkovc 25 31.8.1944 • 6. 6.2004 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pc^premili na zadnji p(ni, darovali cvetje, sveie in za svete raa.^e ter vsem, ki ste nam v leJ^kem trenutku izkazali soCuije. žalujoči: iena joijca, sinos'o Frand in Joie z lirutinania ter oslalo sorodstvo Usoda je v.loiniiu še tííí cvot, gii vzgUi '/oso. Kako je tumiman ta sviil? 0}itajU! /ft spomin in v njem /.ivi phjulolj 7M vse časG. ř^aloslni sporočamo, daje tragično umrl naš dijak 4. S-razreda TOMAŽ VAUPOTIC 7.2.1984-11. 6.2004 Spominjali fie ga bomodijakiin učiUlji Poklicne in tehničku strojne ^de Sitlskef^a centra Velenje c\ ÝÁvljenje celo si ganil. 7M dom in domačijo vft'ti si dai Sledi ostdJe so ixn'sod od dala tvojih pridnih tvk ZAHVALA v 92. letusiarosli nas je zapasiil dragi oče, stari oěe,pradedi in stric FRANC OCEPEK, sL iz Pc^dgorjâ 8.8.1912-10. 6.2004 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem. ki ste nam v trenutkih slovesa siali ob stranu nam izrekli sožalje, darovali cveljc in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji p^^ti. Píísctíejse zahvaljujemo gospodu Zupancu, dr. med., za lajšanje bolečin, ilvala govornikoma gospodu Vcdoiiku in gospotlu Brun^ku, družinama Deberšck in Poiak. pi^grebcem, pevcem, §aleSkvmu irol^ilnemu kvarietu, gospodu duhovniku za opravljen obred in pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. ÝMiujoči vsi njeiiovi Veselje na bazenu Prvi (lan se je v šoštanjskein bazenu l)rez|)larii() hladilo 250 obiskovalcev - V peU^k pripravili dan s polapljari Míjena Hrstič - Pianinc .S<>.slanj. 10. in 11. junij» —Paso ga odprli! Šoiianjski bazen jc prvi dan sprejel blizu 250 ohladi I vc željnih. »Žcpoiradidji jc prvi dan kopanje brezplaino. Cene pu tudi vprihodnjc ne bodo preiirane. Olroei 2i)iK odrasli 61K) tolarjev.«jc bii kratek in 7adtwoljen upravnik Ljuhomir ol. pripravili zanimive ure opolaplja-nju. Zaairakcijo-riizstavopod vodo-jc poskrbel Milan To-ma^.in. član slovenske polap-lja.ške A'eze in dra^U'a za podvodne dejavnost). »Slike so narejene pod vodo in pod vodo so ludi na ogled. Ljudje si jih lahko n^edajoz maskami o-/ir("»ma očali.« Podobnih ra/.siav je do- Z zanimanjem so prisluhnili potapljačem. (Fotografije: vos) .slej posiavij že kakSnih iridesel. »Odziv je precejšen. Ljudem piv nujamo nekaj novcgîi. Omogočimo jim, da sc polopijo in si pod vodo ogledajo lisic, kar je pod vodo ludi nastalo.« Na bazenu je bil skupaj s kolegi ludi predsednik potapljaškega drui%lva Deep blue Velenje, ki deluje pod okriljem slovenske polaplja{>ke /veze, Murko Kolene. »Za otroke ze trcijičza-povrsijo tukaj pripravljami> dan polapljaj^lva. Seznanimojihspiv lapljanjem na dah, podvodnim ribolovom in potapljanjem z opremo.« Otroci so bili nav-du.^mi. Med njimi Miha Bala nt, ki rad obišče bazen skupaj s .starSi. Plavali pa že /na. V pei-ek mu je bilí^ zaniniivt^ in novo prav vse. Tako kol sošolcem. / njimi je bil profesor telesne vzgoje Boris Planil)ťr^ťr, ki je povedal, da so laki dnevi d<^^ro-dosli. saj na njih olroei dobijo pri Slik s podvodnimi dejavnasi-mi. Bazen v Šoštanju bodo v juniju odpirali ob lOh, v juliju in avgusti pa že uro prej, ob yh in zapirali ob IHh- Adrenalinska tekma pred vrati Tekma se l)o odvijala od 25. do 27. junija s slarlom in dljern v Ve Icjijii - Ponieiilo so bo kar 39 ekip i/ 12 držav Vťlťíije - Le ^ leden dni, pase bo začelo. Slovenski pustolovski spektakel leia, edina lovrsi-na pusioUwska lekma v Sloveniji-ADVENTURE RACE SLOVENIA - VELEN.IE 2004 (ARS),ho letos polekiila drugič, ponovno pa je organizaiof Dru.sivo tabornikov R(5d Je/crski zmaj i/ Velenja. Letošnja 24Í) kilometrov dolga proga bo potekala po Salcski dolini, Korálkem in Pohorju. Discipline, v kateri se ho preizkusilo rekord no Število lekovalnih ekip-kar 39 i/ 12 evropskih dr?av, pa bc^do plavanje, pohodnl^tvo, kajakaštvo, kolesarjenje vzpenjanje in spuščanje po vrvi 1er jamarstvo. Ekipe bodo same skrbele za pripravo hrane, taktiko gibanja, "količino" spanja in preživetja v naravi. S pomočjo orientacije se bodo gibale po terenu podnevi in ponoči ter v vseh vremenskih razmerah. Tekma se bo odvijala med 25. in 27. junijem s slarlom in ciljem v Velenju. Ekipe bodo bivale v TR( ' Jezero, kjer jih pričakujejo že v nekaj dneh. Del lekme bo mogoče spremljali ludi gledalcem, kar je zagotovo Šc ena avantura več. Lansko leto so pohvale m organizacijo kar deževale in zato se velenjski taborniki loliko bolj trudijo, da lelm ne bi razočarali. Ker se nekaj ickmtwaleevvrača, bo proga lokrai drugačna, Vanjo bodo prvič zajeli tudi del KoroSke, pa tudi Šaleška dolina bo tekmovalcem v delu proge še povsem neznana. ■ bš — .T ARS je prava adrenal!snka tekma, na kateri se preizkušajo tako fizične kot psihične usposobljenosti tekmovalcev. Trt dni in tri nočit brez prestanka~ Takole je bito lani. Amurja ukanil s kruhom Tone lîohak je iz Skalskega je/era polesnil kapitalnega amurja -SrcHHMi ribic in matematik ga je podai il eni od šošlanjskih družin, ki ii bo golovo šol v slast Milena Krstič - Pîâninc Klic v uredništvo. Kar preccj jih je vsakdan. Vsakega smo veseli, pa čeprav bi kakšnega, Če bi vedeli, kaj prinaša, raje zamudili. So pa med klici na nase veselje tudi zabavni. Za takimi se običajno skrivajo pozitivni ljudje. Eden lakih je do nas prispel v petek. ?le med pogovoren je pri kolegici, ki je nekaj slišala, nekaj pa ne, sprožil val smeha, »lla^ ha, ha. ha ... Kliče eden, daje ulovil Murija.«. Jok. ni šlo za Murija. ampak za 97 centimetrov dolgega in kar 14 kilogramov težkega amurja, lake-ga, ki si skupaj z ribičem gotovo zasluži, da pride v časopis. V četrtek popoldan ga je iz Škalskega jezera po uri in dvajsetih minutah borbe potegnil član Ribiške družine Velenje, Tone Bohak. Mnogi ga bolj kol ribiča poznajo kot učitelja matematike na Šolskem centru. Seveda je bil na ulovpon(>;en, loliko bolj, ker je to njegova največja ribiška trofeja doslej. Za vabo je uporabil kruh. »To pa zalo» ker sem proti umetnim vabam.« Lakspajeludi moral bili močan? »Ja, je bil, U,45.«. Ý.cnu Savina nad Tonetovo irolejo ni bila lako navdušena kot ribič sam. Nič nima proti, da mož lovi, a naj ulovljeno kar tam pusti, kjer se zgodi, mu navadno priporoča. Njenega nasveta se navadno drži. Ribo vrne vodi. Tale amur pa nekako ni hoiel nazaj ... Saj ne, da družina Bohak ne bi jedla rib, a ,.. Kam bo s kapilalccm? »Podaril ga bom družini iz Šoštanja, ob dvanajstih pridejo ponj. Kar nekaj kosil si bodo lahko pripravili,« je povedal zadovoljni ribič. P. .S, : Kaj se nam jc zgiuJilo, koje nastajal posnetek, ne bomo povedali. Ker bi bila gospa Savina huda. Tone, sle počistili pravočasno! Kateri ribič pa ne bi bit ponosen? 97 cm dolg in 14 i