Štev. 21.
V Ljubljani, dne 25. februarja 1908.
Leto II.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI ŠTVO JE V LJUBLJANI
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
nOVh DOBfl
NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
^E
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
ZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H. ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 9 H, ČE SE TISKA TRIKRATKALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVAT1. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
Volilci, naprednjaki, Slovenci!
V vaših rokah je odločitev, kako da bo zastopano naše stolno mesto Ljubljana v prihodnjem deželnem zboru.
Nasprotniki, člani gospodujoče ljubljanske klike, se trudijo z lažnjivimi in hinavskimi sredstvi rešiti mandata, ki sta že dolgo vrsto let v njih rokah in nikakor pa ne v korist in napredek naše dežele in njenega stolnega mesta, naše Ljubljane.
Hinavsko se izdajajo za zastopnike naprednosti, oni, ki so imeli do sedaj vso moč v rokah, ki so pa kljub temu vsled svoje nespametne politike in vsled skrajne nedelavnosti spravili napredno stranko ob njeno moč v deželi, ki so spravili napredno idejo med Slovenci ob dobro ime!
Hinavsko apelujejo na Vaš narodni Čut in lažejo o zvezi naših kandidatov z Nemci, samo da bi rešili svoje mandate, hinavsko vabijo Vaše glasove s slovensko trobojnico oni, ki so jo že opetovano oskrunili, ki so svoje dni podpisali v resnici pakt z Menici proti svojim bratom Slovencem, in ki so tudi danes pripravljeni paktirati z Nemci in s komurkoli, samo da si ohranijo svoje mandate in da si ohranijo svojo koruptno gospostvo!
Volilci, ne dajte se zopet zapeljati, kakor se je to zgodilo že opetovano v Vašo lastno škodo in v škodo napredne in narodne ideje med nami; Česar tekom desetletij niso storili, tudi sedaj ne bodo. Zato v boj za napredek, za pravico ljudstva proti terorizmu in korupciji, v boj za neodvisna meščanska kandidata!
VprviČ stojita pred Vami kot kandidata, a njih delapolno dosedarije življenje je najboljše jamstvo, da bodete v njih imeli najboljša zastopnika.
Neodvisna meščanska kandidata za mesto Ljubljano sta:
dr. Vinko Gregorič
primarij deželne bolnice v Ljubljani
dr. Vladimir Ravnihar
odvetnik v Ljubljani.
Komur je na tem, da se uvede zopet delo v deželni zbor, da se skuša popraviti neizmerno škodo, katero sta trpela dežela in naše stolno mesto vsled dolgoletne nedelavnosti deželnega zbora, komur je na tem, da se izpremeni deželni volilni red brezpogojno v smislu enake in splošne volilne pravice, kdor si želi namesto brezplodnega vpitja in hinavskega navdušenja resno gospodarsko delo v interesu naroda, komur je na tem, da se uvede v našo politiko namesto kričave naprednosti napredno delo, in s tem pridobi napredni ideji boljšega ugleda, večje moči in novih pripadnikov, komur je do zmage demokratičnega režima nad teroristično in koruptno vlado do sedaj gospodujoče klike: bo šel brez pomisleka in pogumno v boj za nov sistem in oddal bo svoj glas našima kandidatoma!
Vsi na volišče ža zmago ljudstva proti gospodujoči kliki, za zmago dela proti oholemu brezdelnemu terorističnemu gospostvu !
Neodvisni meščanski volilni odbor.
LISTEK.
Oton Lah.
(Dalje )
III.
Doktor Grm je planil v stanovanje in se je začudil Otonu Lahu, ki mu je prišel z mirnim in kameuitim licem naproti.
»Raj je, prijatelj?"
»Nezgoda me je zadela; oprosti, da sem te dal motiti", je odgovoril inženir trezno in razločno. »Ti, Betka, v kuhinjo; ne bodi radovedna in pomivaj dalje. Tiho, ne brigaj se za to, kar ti ni mar 1 . . . Delaj to, kakor je kazala gospa, ko je bila živa. Ti, doktor, pa izvoli z menoj; ne, tukaj.. In stori, prosim, kolikor ti preostaja."
Vse ostalo, kar bi trebalo povedati o tem večeru, je bilo za las enako posledicam sličnih dogodkov, kolikorkoli se jih odigrava v neumnosti človeškega življenja, zategadelj mi je dolgčas opisavati; cenjena in radovedna bralka, ki ji je opešala domišljija, naj vzame kar lepo nekaj številk tega ali onega kriminalnega časopisa, pa bo našla dovolj slučajev, da si izbere najlepšega po lastni volji in okusu.
Važno je v vsej nesreči le eno: inženir Lah je po-
polnoma prikril povod samomora svoje soproge in je odločno izjavil, da ne ve ničesar.
Prišli so delavci, napravil so oder in so položili Vero nanj. Tudi znanci in znanke so se trumoma nabrali pred vrati; a Betka je morala stati na straži in izjavljati vsakomur, da gospod ne sprejme žive duše in nobenega sožalja.
Polnoč se je bližala, ko je ostal Oton Lah naposled vendarle sam v svojem stanovanju, čisto sam; zakaj dekla se je bala prenočiti v hiši smrti in je prosila, če bi smela k prijateljici.
Inženir je sedel za pisalno mizo; svetilka je žalovala pred njim in je svetila z objokanim plamenom. Njegove roke so ležale na razmetanih papirjih in so trepetale.
čutil je, da bi vsakdo drugi na njegovem mestu obupaval ; skril bi glavo v dlani in bi se razjokal, pa bi jokal do belega jutra. Tudi on: sam je, nihče ga ne vidi.
»Silen hočem biti, in vendar ne morem zadušiti bolečine, ki gloda v meni. . .“ Tako je premišljeval, rišoč s kazalcem neprestano kroge po prazni poli. »Trpljenje je prišlo, in zdaj se mi hoče solz, kakor vsakomur izmed drhali. Ali sera dovolj močan, da jih zatrem, ubijem in pokopljem v sebi? Ali nisem? Sem... In vendar: ne vem, če sem. Zdaj sem sam; nikogar ni tu, nikogar ne bo ... Ne, fej 1 Dovolj sem močan I Ali se ne spominjam,
kako je bilo takrat, ko je po-tala Vera moja? Tisto hrepenenje, tista blaženost pričakovanja Pijanost trenotka . . . In za njo —\8tud. Majhen stud, jedva občuten stud, kakor ena sama kal bolezni v čisti, skoraj čisti kupi vina
—	a vendar stud. Stud, ki se oglaša sredi harmonije, kadar najmanj pričakuješ, in ki dela, da ni več harmonija. Želo, ki šine iz cvetja, ko ga pritisneš na svoje prsi, in ti otruje vso pomlad. Smisel vsega je v možnosti in v pričakovanju; naivišja slast pa v tem, da si odrečemo vse. Slast sreče in slast trpljenja. Silen nisem le takrat, če premagam trpljenje, temveč še bolj takrat, če si odrečem tolažbo Tudi v tolažbi je stud na dnu; stud in sramota, suženjska sramota... Gorje potihne ali ne potihne; ali sem jaz močnejši, ali pa vse drugo razen mene: poizkusimo 1 Ne," je izpregovoril sam sebi, »ne! Ničesar takšnega, kar bi storil kdo drugi na mojem mestu. Maščevanje? — Da, to naj ostane. Pa če se maščujem jaz, naj bo nenavadno, strašno, hujše od smrti same. Bodimo, kakor židovski bog; ne pozabimo, in ne odpustimo. In smehljajmo se vsak dan, kakor da nismo videli in nismo zapisali greha v knjigo sodnika. Razsipajmo žarke in treščimo iz jasnega neba, takrat, ko bo že vse pozabljeno in pokopano, poraščeno s travo in izbrisano iz spominov, in ko že ne bo več križev, da bi pričali na grobovih . . .“
---------------------------- (Sledi).
Proč s tirani!
(Iz ljubljanskega uradniškeg* kroga.)
Strah navideznih naših »svobodomiselnih" ljubljanskih kandidatov in njihovih najožjih pristašev postaja že nervozno smešen, da si dovoljujejo očito uepostavua sredstva in nezaslišan terorizem.
Vsem resničnim naprednjakom in svobodomiselcem za danes samo nekaj I Nekateri uradniki Mestne hranilnice ljubljanske niso hoteli podpisati okrožnice, s katero so se lovili podpisi za nezaupnico našemu kandidatu g. dr Ravniharju. Vsled tega je sklenilo ravnateljstvo hranilnice pod pritiskom župana Hribarja, da se da celokupnemu urad-ništvu ukor, ker simpatizuje s kandidati, ki nastopajo proti jalovim reprezentantom svobode iu napredka. Ta ukor se je po pisarniškem ravnatelju g. Antonu Svetku v isti ni tudi uradniko n razglasil s poudarkom, da bo imel vsak uradnik, katerega bi se dobilo, da svoje simpatije za protiterorističnega kandidata javno izrazuje, ali bi svoje simpatije ob volitvah tudi dejansko uresničil, računati z vsemi posledicami od strani ravnateljstva 1
Zuauo nam je nadalje, da so bili iz istega vzroka nekateri uradniki zavodov »Banke Slavije“, »Kreditne bauke“ in magistrata pozvani k župauu, ki je istotako z vsem terorizmom pritiskal nanje I
Ako ti »svobodomisleci" nastopajo s takim nesramnim pritiskom proti osebam, ki imajo srednješulsko in celo visokošolsko naobrazbo, kako šele delajo ti despotje z drugimi uslužbenci!
Glavne zasluge si je s svojim denuncijanstvom stekel hraniluični kontrolor Anton Trstenjak, ki si kot politični agitator hoče iz tega »kapitala" pod patronanco župana Hribarja in na račun hranilnice skovati po 400 K letuih »obresti". — Hočete, da govorimo jasneje!?
Apeliramo na res svobodomiselne, poštene ljubljanske volilce. posebej na gospode uradnike, naj v znak protesta proti takemu nasilstvu pokažeio jasno, da niso voljni pustiti kratiti osebue svobode sebi in svojim kolegom! Streti se mora klika, ki zlorablja svobodomiselnost in inavgurira najdrznejši despotizem, najkrutejši terorizem, da bomo res lahko začeli graditi pravo svobodomiselno stavbo, da ue bomo služili pod krinko naprednjaštva oholim teroristom! Kdor spoštuje svobodo prepričanja, kdor spoštuje sam svojo osebno svobodo, ta ve, kaj je njegova sveta dolžnost 1
Gospod župani Krinko ste vrgli raz svoj obraz; do sedaj ste veljali nam in slovenski javuo-ti kot koncilijauteo, res napreden, pred vsem pa naroden mož! Sedaj ste se pustili izrabiti za navi leznega svojega prijatelja, kateri je v prvi vsti kriv, da je uapredujaštvo na Kranjskem tako grozno diskreditirano, postali ste najkrutejši terori-t! Mogoče računate sedaj na svojo imuniteto, toda Vaš dekornm s takimi Vašimi dejanji gre, in pošteni naprednjaki bodo pokazali vrata tudi Vam!
Končno bi opozorili slavno c. kr. državno pravdni-štvo, naj pouči gg. Hrib .rja, Tavčaria, Plantana, Trilleija itd o kazenskih določbah volilnega zakona!
Vsaka sila do vremena! Poštenost in moška ča-»t vo-lileev zahteva, da napram tem despotom in teroristom store s voj o dolžnost Pr6č z ljudmi, ki si dornišljujejo, da so drugi njihovi sužnji!
Brzojavna in telefonska poročila.
VVeckerle in krščanski socialci.
Dunaj, 24. februarja. Ogrski ministrski predsednik je prišel na Dunaj, da doseže sporazumljenje s krščanskimi socialci glede madžarskih vojaških koncesij. Krščanski socialci so izjavili, da ne dovolijo pod nobenim pogojem kakih takih koncesij in da bi v slučaju njih dovolitve izvajali najstrožje kousekveuce.
Profesor Belar pri nadvojvodi Rainerju.
Dunaj, 24. februarja. Vodja potresne opazovalnice ljubljanske, profesor Belar je bil danes pri nadvojvodi Rainerju sprejet v enoi-rni avdijenci.
Kralj Leopold — goljufan.
Bruselj, 24. frbriiarja. Kralj Leopold je opazil, da se mu je njegova ljubica baronica Vaughan izneverila in da ga goljufa To ga je toliko prevzelo, da je opustil načrte glede države Kongo, vsled česar je prišel v na-sprotstvo z miuistrstvom Kriza se je zelo poostrila.
Nasi — obsojen.
Rim 24. februarja Bivši naučni minister italijanski N a s i jo bil obsojen na 11	mesecev	in	20 dni zapora in
izključitev od delovanja v javnih uradih	za 4 leta. Lom-
bardo je bil popolnoma oproščen.
Volilna reforma na Ogrskem.
Budimpešta, 24. februarja. Z veliko nestrpnostjo se pričakuje jutršnja razprava, v katero bo posegel minister notranjih zadev grof Andrassy ter zavzel svoje stališče napram splošni iu enaki volilni pravici.
Revolucionarci v carjevi bližini.
Petrograd, 24 februarja. V Car-kem Selu so aretirali dva lakaja, ki so jih	spoznali	kot revolucijonarca.
Eden se je sam usmrtil.
Železniška nesreča.
Dunaj 24 februarja. Pri postaji Johnsbach se je posul železniški nasip, ravno ko je vozil preko osebni vlak obstoječ iz lokomotive in šestih voz. Izmed potnikov so bili trije težko, štirje pa lahko ranjeni. Izmed železniškega osobja je težko poškodovani kurjač že umrl, strojevodja iu dva sprevodnika sta lahko ranjena Osebni promet se vrši s prestopanjem, tovorni promet pa je ustavljen.
Razmere na Portugalskem.
London, 24 frbruarja. Razmere na Portugalskem se vedno poslabšujejo, vse kaže, da se pripravlja revolucija v svrho ustanovitve republike.
London. 24. februarja. Reakcionarne stranke vedno bolj pritiskajo na kralja Manuela, da bi strožje nastopil proti republikancem. Eden del častništva deluje nato, da se uvede vojaška diktatura.
Politični pregled.
Deželnozborske volitve na Češkem.
Izvrševalni odbor socialuo-demokratične stranke je sklenil, pri ožjih volitvah v kmetskih občinah podpirati samo napredne meščanske kandidate.
S tern je dr. Kramaru zagotovljen mandat. Eazun tega bodo socialni demokratje češke agrarce podpirali v boju proti češkim klerikalcem, tako da pridobe slednji skoraj gotovo še osem mandatov. Proti kandidaturi grofa Steruberga bodo nastopile združene češko-uapredue strauke in je s tem izvolitev Steruberga izključena.
Klerikalna pridobitev.
Dunaj, 53 svečaa Naučni minister je podelil pravico javnosti privatni realki Marijinega zavoda v Gradcu za dobo tekočega tečaja.
Pretep med židovskimi dijaki.
D u n a j , 22. f e b r u a r j a. Po končanem „bumlu“ je prišlo do pretepa med židovskim liberalnim dijaškim društvom »Fidelitas" in židovsko nacijonaluim društvom „Makavia“, in sicer radi tega, ker je prva drugi odrekla satisfakcijo. V pretep so kmalu posegla tudi druga društva in slednjič tudi policija, katera je pretepače razgnala, euega izmed voditeljev pa zaprla.
Volilna borba na Hrvaškem.
Zagreb, 2 4. februarja. Volilna borba je silno ostra Povsod se prirejajo shodi, na katerih se dogajajo večkrat hudi spopadi med posameznimi strankami. Ban baron Rauch je zahteval od honvedskega ministra, da se mu dajo na razpolago domobrauci, kateri prošnji je ministrsvo tudi ugodilo.
Dunaj, 2 4. februarja. V avstrijski delegaciji so danes vložili vitez Vukovič in tovariši interpelacijo radi vporabe vojaštva pri hrvaških saborskih vo-titvah. Interpelantje naglašajo, da je nedopustno, da so domobranci na razpolago banu Rauchu, ki jih bode izkoriščal v teroristične namene.
Prusija proti Poljakom.
B e r o I i n , 23. februarja. Komisija gosposke zbornice je izdelala svoje poročilo o razlastitveni predlogi. Komisija sicer ni hotela prekrižati račune državni vladi, toda po mnenju komisije je - gei manizacija s 70.000 ha razlastilnih zemljišč izklpičena. Tudi se ne smejo dati naselbinski komisiji prevelika pooblastila. Poročilo označuje slednjič politiko proti Poljakom kot popolnoma ponesrečeno. Stalna posestva se ne smejo nikdar podvreči razlastitvi. Po mnenju komisije hoče vlada le svojo ponesrečeno proti-poljsko politiko z razlastitveno predlogo rehabilitirati.
Odkrita zarota v Petrogradu.
Petrograd, 2 4. februarja. O odkriti zaroti je policija dognala, da je bila jako razširjena. Zurot-n i ki so nameravali umoriti osem ministrov in višjih di-žavuikov Policija išče še 50 zarotnikov, ki se sedaj nahajajo na Finskem.
Apanaža za srbskega prestolonaslednika.
Belgrad, 2 3. februarja. Srbska skupščina je včeraj po jako ostri debati spnjela predlogo, da se dovoli prestolonasledniku in ostalim članom kraljevske rodbine letna apanaža 360.000 frankov. Opozicija je zapustila pred glasovanjem dvorano. Ministrski predsednik Pašič je v svojem izvajanju dokazoval, da je dovolitev apanaže tembolj upravičena, ker ue zahteva kralj, da bi se mu vrnila posestva, ki so se svoječasno konfhkovala Karagjorgjevičem.
Turška vlada v denarnih stiskah.
B e r o 1 i n , 23. februarja. Denarne stiske turške vlade zadobivajo čim dalje nevarnejši značaj. Večina uradnikov ni prejela svojih plač že od meseca avgusta prošlega leta. Finančni minister pride le redkokdaj in še takrat skrivaj v finančno ministrstvo iz strahu pred mno žico ljudi, kateri vedno oblegajo ministrstvo, ker ne morejo dobiti plačila Miuister je izjavil, da je dobil iz Jildiza najstrožje naročilo, da ne plača nikakih dolgov, naj si bodo že kakršnikoli.
Položaj se vsled tega vedno poostruje. Pri ministr-
stvu leži na stotine kabinetnih ukazov sultana, ki zapovedujejo 5385 takojšnjih plačil. Ta povelja pa se popolnoma prezirajo vsled navodil iz sultanove kamarile.
Položaj na Portugalskem.
Pariz, 23. februarja. Glasom poročil iz Lizbone je položaj skrajno kritičen. Vojaška stranka očita kralju in njegovim svetovalcem, da so napravili preveč koucesij vladnim nasprotnikom.
Povsem javno se že govori o vojaški zaroti, katera je v prvi vrsti naperjena proti članom naprednega časopisja.
Na vsak način pa se hoče preprečiti nameravana amnestija za politične zločince. Vlada je odredila vse priprave, da uduši vojaško zaroto, častnikom in moštvu se je prepovedalo vojašuice zapustiti. Kralj se je posvetoval z mestnim komandantom in z vsemi polkovnimi poveljniki; pripravljena je tudi bojna ladija, ki leži v reki Tajo.
Dnevne vesti.
— Zvezo Z Nemci dan na dan očita »Slov. Narod" dr. Vladimirju Ravniharju, dasiravuo je le-ta od začetka svoje kandidature pa do danes kotmožotvoreno izjavljal, da ni niti med njim niti med dr. Gregoričem in pa med Nemci nikakega dogovora, n i -kakega pakta, nobene zveze, inda je tudi ne bo. »Slov. Narod" imenuje te izjave dr. Ravniharja »višek licemerstva". Seveda, zato ker je dr. Ravnihar protikaudidat onemu dr. Tavčarju, ki je za trdno pričakoval, da bodo Nemci oddali svoje glasove njemu, kije še vedno že po desetletnem paktu zvezan ž njimi in imata pakt po izjavi Nemcev samih tudi še danes veljavo. Dr. Tavčar, v svoji ouemogli jezi, da se je zmotil v Nemcih, pusti dr. Ravniharja, svojega protikandidata, zmerjati in psovati v »Slov. Narodu" z licemercem, klavrnim politikom, »grobokopom" slovenskega gledališča, nemčurjem, iu to tisti dr. Tavčar, ki je že leta iu leta sam zvezan z Nemci, tisti dr. Tavčar, ki je sedel svoj čas danzadnevom v nemški kazini, o katerem seje vsled tega celo raznesel glas po Ljubljani, daje — član nemške kazine, i n sicersamozato, da bi se prikupil nekemu vis o k oro d n e mu očetu neke vi-sokorodne gospodične, o kateri je mislil, da jo bo peljal pred oltar. Ta dr. Tavčar, kateremu so na prigovor nemških matadorjev pripeljali na volišče 400 volile e v, na njegovo prošnjo in po njegovem prizadevanju, tisti dr. Tavčar, o katerem se je v zvezi z baronom Schweglom izrazil eden izmed nemških prvakov na Kranjskem: „Baron Schwegel und dr. Tavčar sind unsere Manner, an die miissen wir uns halten 1“ — ta dr. Tavčar se drzne po svojih mamelukih očitati dr. Ravniharju zvezo z Nemci, ouemu Rav-uibarju, ki je vsemu pošteno mislečemu občinstvu jasno iu uepobituo dokazal, da so vse te vesti dr. Tavčarjevega glasila uajzlobnejša zavijanja, u a j u e -sramnejša laž! Ako glasujejo Nemci za dr. Ravniharja, je to njihova stvar. Dr. Ravniharjih ni prosil podpore, kakor svoj čas dr. Tavčar, dr. Ravnihar ni beračil pri njih za glasove, kakor dr. Tavčar, in če se dr. Tavčar niti sedaj, ko so Nemci o f i -cielno sklenili oddati svoje glasove neodvisnima kandidatoma, ne upa podati izjave, da odklanja vsak nemški glas, k čemur smo gaže opetovauo pozvali, to je najboljši dokaz, kako trepeta za nemške glasove. Torej, dr. Tavčar, le tiho o zvezi z Nemcil
— 140.000 kron provizije je zahteval neki visoko stoječ mož za izposlovanje posojila 600.000 kron pri nekem ljubljanskem deuaruem zavodu. Stvar je zapisana črno na belem in pojasnilo zamore dati zopet drug odličnjak ua-roduo-napredue strauke.
— Izjava. Podpisani izjavljam, da so v članku »Nove Dobe" z dne 21. t. m. podnaslovom »Ralui Sokoli" odstavki, ki bi se vtegnili nanašati na g. dr. Viktorja Murnika, prišli v »Novo Dobo" brez moje vednosti. Takoj ko je izišla »Nova Dobau, sem se izrazil napram uredništvu, da ti odstavki, ako se nanašajo ua dr. Murnika, ue odgovarjajo resnici. Koustatiram še, da je g. dr. Murnik že dne 17. t. m. napram meni vpričo več dingih izjavil, da sploh, ueglede na sedanji položaj, ne reflektuje ua mesto zveznega staroste iu da tudi izvolitve ne bi vzprejel, pa naj bi bil izvoljen popolnoma soglasno.
Dr. Ravnihar.
K tej izjavi pripomnimo, da ne izpremeni vsebine članka niti najmanj, ker v ujem g. dr. Viktor Murnik ni niti omenjen uiti mišljen. Veseli nas pa, da odličen Sokol telovadec zavrača celo sura, da bi hujskal po »Narodovem" receptu proti osebi staroste sokolske zveze dr. Ravuiharju.
Uredništvo.
— „Dr.“ Trstenjak in c kr. rač. nadsvetnik Anton Svetek sta postala najboljša prijatelja. V bratski ljubezni
sta skovala ukor svojim sotovarišem. čudno, čudno se svet vrti Ni še dolgo temu, ko je Trstenjak neusmiljeno udrihal po svojem ravnatelju Svetku ne pri poznavajoč mu niti najmanjše sposobnosti. Očitno jo hvald one časopise, ki so brezobzirno kritikovali hrauiluičm-ga ravnatelja A Svetka, Ce bi zaklicali besedo značaj, rekli bi preveč.
— Zloraba uradue oblasti je, ako župan Hribar kortešira za dr. Tavčarja in dr. Trillerja javuo s tem, da govori „kot župana in naj poslušajo vsi njegov županski glas ter volijo njegova vrla pobratima, če to ni terorizem najmžie vrste, potem res ne vemo, kaj bi se tako imenovalo. Svoje stališče kot župan, ki ima dokajšnjo oblast, zlorablja torej župan Hnbar, da pritiska na voljo svojih volilcev. To je prav lako, kakor če bi deželni predsednik Sohvvarz korteširal kot tak za okr. glavarja Detelo. Kako bi se »Narod* zgražal; tu pa ko to dela župan Hribar, se pa „Narod" z njegovimi besedami ponaša. Zakaj pa župau Hribar ne nastopa kot predsednik i z-vr Sevalnemu odboru narodu o-u a p r e d n e stranke? Ali je firma že tako slaba iu diskreditirana?
— Pritrjujemo dr. Eavuitiarju, ki je dejal na shodu v Trnovem, da ga prav vesele vsa ta obrekovauja, te laži iu podlosti, ki jih nasprotniki trosijo o njem in dr. Gregoriču; s tem le dokazujejo, da si morajo pomagati z lažmi, ker nič resničnega nimajo. Tako je »Narod" zopet lagal, da pravijo Uuijouovci. da se naj preuese šetijakobska poštua filijalka ali pa ona v Mabruvi hiši na Miklošičevo cesto tik Uniona. Nasprotno, dotičua vloga na trgovsko ministrstvo poudarja, da bi moralo v Ljubljani biti še mnogo več poštnih filijalk, nikari pa, da bi se katera zatrla iu le z ozirom na važnost interesentov, ki pridejo tu v poštev, je prošnja utemeljena, da se tudi na Miklošičevi cesti napravi taka filijalka. Vsakdo, ki mu je na gospodarskem razvoju našega mesia, bi se moral prav iz srca veseliti taki ga iuieijaliv-nega predloga. Samo »Narod* zabavlja črez vse, kar se ni moglo poroditi v njegovi prazui butici. Iu to nemško pisano vlogo na ministrstvo so podpisali prav radi k a 1 n o - n a r o d n i možje, najvernejši pristaši narodno - napredne stranke. Naj uatn pa na ljubljanskem magistratu razodenejo, koliko n e m š k i h v 1 o g so že bili poslali raznim ministrstvom. Iu lani ob državnozborski volitvi, ui-li župau Hribar svoje nemške someščane milo in v nemškem jeziku prosil za njihove glasove. Tega dr. .Ravnihar — ni storili
Kaj je resnica, kaj laž? Laž je vse, kar izreče dr. Ravnihar, vsaka beseda, ki pride iz njegovih ust, je zlagana, njegova duša je prepojena z lažjo, po njegovih žilah se pretaka iažujiva kri, on laže kadar zine, v eni besedi se je dvakrat zlagal. Ako na svojo pošteno besedo kaj izjavlja, ako kažoč na svojo ueoinadeževauo politično iu naroduo preteklost pred celim zboiora, ne samo svojih pristašev, ne samo svojih priitašev, temveč tudi precejšu|im številom nasprotnikov ja»uo izpove svoje prepričanje iu ravno tako jasno iu odločuo ovrže razua očitanja, ne da bi mu kdo ugovarjal, je vzlic temu lažujivec, kateremu ni verjeti, kajti lagal je prej, lagal je tedaj, lagal je pozuej. Resuica, ueomajua resnica pa je, kar je napisano v »81. Narodu-, vse od konca do kraja, in lump je tisti, kdor tega ne verjame,	če	je	laž še tako ostudua,	če je obrekovanje še tako	podlo,	če je hinavstvo še	tako očitno,
vse je res, vse je gola resnica, zato ker je to napisal list, ki je že dolga leta, odkar v njem gospodari dr. Tavčarjeva klika, tako daleč padel v gnojnico podlosti iu lopovstva, da mu sploh ni več mogoče razločevati laži od resnice. Prepričani smo,	da	bo	»Slov. Narod" vrgel	zadnje dni
pred volitvijo, kakor	je	to že tolikokrat pokazal, zopet
kako nesramno laž v svet, da bi ž njo lovil kalinov, ali poštenim ljudem je dosolj. Sramota za dr. Tavčarja in Trilleija, da gradita svoja	mandata na	taka nizka,	podla
sredstva, iu volilci se bodo	znali ravnati	po tem.
— Značilno. Kot edino orožje proti neodvisnima kandidatoma vihti dr. Tavčar v svojem glasilu cel čas le izmišljotino o klerikaluo-neinški zvezi. Deineutirala se je ta zveza s strani naših kandidatov odločuo in nedvomno, demontirala se je pozneje oficielno s strani Nemcev in s strani slovenske ljudske stranke. Dr	Tavčar	pa	vilni
svoje orožje naprej, vedno	le isto laž.	Nehote	se	vrine
vprašanje zakaj ? K e r n i m » p o d milirn nebom prav nič slabega, kar bi mogel povedati v škodo naših kandidatov in pa ker nima ničesar dobrega pokazati ali povedati v prilog svoji lastni kandidaturi, le zato goni venomer isto laž; Če bi to laž priznal, moral bi on in njegov »Narod" sploh molčati. Le zato laže in laže, ker je to edino njegovo orožje.
— »Bodimo odkriti, naša stranka je stranka buržoazije." Kdo se ne spominja na te besede, katere je dr. Tavčar pred zadnjimi državnozborskimi lastuoročno zapisal v svoj list. Imel je takrat nek napad resnicoljubja, in v tem mu je ušel gori omenjeni stavek iz ust iu iz srca. Takrat je označil, kako si misli oni cel ustroj napredne stranke, po katerem bi bili neomejeni gospodarji člani dobro situirane če mogoče njemu sorodne buržuazije,
katera ima v rokah seveda tudi vsa najboljša in najupliv-nejša javna mesta; volilce pa, široko maso meščanstva, nižje uradnike, obrtnike, razne uslužbence in delavce se pa sploh ne vpažaš za njih mnenje, samo da oddajo za slučaj volitev glasove dr. Tavčarja. Da je dr. Tavčar tudi dejaustveno vedno stal na ozkosrčnem stališču nadvlade buržoazije, kaže vsaj njegova zgodovina, kažejo vsi njegovi javni nastopi, kaže pa tudi njegovo osebno občevanje z nižjimi sloji, če se sploh kdaj tako daleč poniža, čestatimo torej ljubljau.-kim volilcem na sistemu, ki ga bo zopet upeljal dr. Tavčar, če zmaga.
— Pozor volilci! Kakor čujemo, ee nekaterim volilcem še sedaj niso dostavile legitimacije in glasovnice. Kdor tor>j še ni dobil teh listin, naj se nemudoma potrudi na deželuo vlado ter tamkaj zahteva, da se mu vroče, kajti lahko je mogoče, da se je tega ali onega prezrlo, a na dan volitev je zato že prepozno. Kdor se torej zaveda svoje volilne pravice ter njenih dolžnosti, naj pravočasno poskrbi, da bo to pravico tudi res mogel izvršiti.
— Nova laž. Dr Tavčar se je na svojem shodu norčeval iz dr. Ravuiharja, da mu vselej, kadar mahne z roko, lete milijoni iz rokava, a mi se popolnoma nič ne norčujemo, ko piavimo, da se vsuje milijon laži iz »Slovenskega Naroda", kedar njegov šefredakter le s prstom pomiga Ndjnovejša pa je ta, da bodeta »nemčurska" kan didata dr. Gregorič in dr. Ravnihar v bodočem deželnem zboru delala na to. da se proda dežtlno gledališče Nemcem, da je to dogovorjeno po klerikaluo-nemški zvezi. Bog in sveti križ božji, tisti ljudje, ki danzaduevom polnijo nemško gledališčp, v slovensko pa ne zahajajo, tisti ljudje, ki so s »vojo brezmejno ošabnostjo, s svojo šeutflorijausko podlostjo spravili slovensko gledališče na kant, tisti ljnd)e, ki so sami pomagali Nemcem do 12.000 K letne podpore za njihovo gledališče, ki so v svoji brezmejni kratkovidnosti sami na ta način postaviti ob slovensko gledališče po njih samih protežiranega nemškega konkurenta, ti ljudje bi se sedaj, ko je stvar zavožeua do skrajnosti, radi znebili svojih grehov ter jih naložili dr. Ravniharju in dr Gregoriču na hi bet. če bi bil kdo tako podel, da bi storil to, kar se lažejo sedaj o dr. Ravniharju in dr. Gregoriču, bi bili to l|udje dr. Tavčarjeve klike, in to tembolj, ker bi jim ne bilo treba zato nobene zveze z Nemci, ker njihova še obstoji inje ena izmed točk te zveze ravno gledališko vprašanje. Da, ti ljudje bi pač prodali ghdališče Nemcem, ker bi si stera prihranili prispevke za slovensko gledališče, kajti ko gre za denar, se pri njih neha navdušenost za naiodne ust-uove, in zabave si potem privoščijo v nemškem gledališču, pri nemških igralkah iu pri nemškem šampanjcu. A s čim dokazuje »Narod" svojo laž? Z »nepo-bituim" dokazom :„iz zanesljivega virasmo izvedeli.* In kdor sedaj ne verjame, da je vse to res, zasluži, da se mu kot narodnemu izdajalcu pljune v lice. Tako je, iu nič drugače!
— Dr. Mavricij Rus bi tudi bolje storil, da ne hodi na soluce kot eden uasirastuejših agitatorjev za liberalno stranko. Nima povoda, na ta način postopati niti proti dr. Gregoriču uiti proti dr. Ravniharju. Upamo, da bodo te vrstice zadoščale in da ne bo treba priti na dan z ostrejšim orožjem, ki nam je tudi še na razpolago.
— Prizor Od „Rože“ iz minulega tedna. Natakarica pride klicat v Prešernovo sobo plačiluo natakarico, češ, da želijo gospod v »nemški sobi* plačati. Več gostov se oglasi : »Kdo pa je ta gospod ?* Odgovor : »d r. Tavčar.* Tatileau I
— Dr. Tavčar še vedno trdovratno molči. Opetovano smo opozarjali na dej-tvo, da sta se ob državnozborski volitvi Kušar-Veucajz tedanji starosta ljublianskega Sokola dr. Tavčar tedanji podstarosta dr. Kušar zvezala z Nemci ter jih pripeljala na volišče pioti slovenskemu kandidatu Veucajzu. Dr. Tavčar je pa na shodu pred volitvijo oznanil: „mi pa pripeljemo svojih 400 Nemcev1*. Pa ni bil nikak greh, uisako izdajstvo ; tu pa ko o dr. Ravniharju le s u m i j o , da bi utegnil biti zvezau z Nemci ali klerikalci, pa ravno ljudje s toliko masla na glavi kličejo nanj z nebes doli ogenj iu žveplo. Ven z besedo, gospod dr. Tavčar I
— Volilci! Opozarjamo vas vnovič, da se dne 28. t m. voli v štirih oddelkih iu sieer I. oddelek za volilce z začetno Črko A—H v dvorani Mestnega doma z dohodom iz Streliških ulic ; oddelek za volilce z začetnico I—L v Mestnem dumu z dohodom od straui ob mestni ledenici ; III. oddelek za volilce z začetno črko M —R v hotelu »Union" in IV. odelek za volilce z začetuico S —Ž v dvo-lani »Union", oba z dohodom skozi hišna vrata v Frančiškanskih ulicah. Volilci pazite na legitimacije; ne dajte iz rok niti legitimacij niti glasovnic. Hranite legitimacije za eventualno ožjo volitev I
— Lep napredek. Koliko je vredno dr Tavčarjevo hinavsko narodnjaštvo, ki sedaj z lažjo o zvezi naših kandidatov z Nemci lovi zase glasove, bodo Slovenci najbolje uvideli, če jim podamo par zgodovinskih črtic, ki to narodnjaštvo kažejo v malo drugačni luči Ko je svoje dni dr. Gregorič v ljubljanskem občinskem svetu predlagal, da naj se napravijo v Ljubljani samo
slovenski ulični napisi, je dr. Tavčar branil Nemce in dvojezične napise za Ljubljano rekši, da naj se ohrani prijateljstvo z Nemci Rekel je, da bode sicer vsled tega grmelo in bliskalo ob Jadranskem morju, a to njega ne moti. Občinski svet je z malo večino odklonil predlog dr. Gregoriča. — Dr. Tavčarja in njegovo stranko sta potem res krtačili »Edinost" in »Soča". — V dež. zboru se je od slovenikc stiani pod vodstvom dr. Tavčarja povdarjala pariteta Nemcev s S 1 o v e n c i v L j u b I j a n i. Dr Tavčar je delal na to, da dobe Nemci 6000 gld. podpore za gledališče, kakor Slovenci, da se v delegaciji voli eno leto liberalni Slovenec, drugo leto Nemec, v d e ž e I n e ra odboru itd., povsod v s a k p o I I A. Trsteujak je tačas mnogo govoril in pi-al proti zvezi z Nemci, ki deloma še obstoja. Trstenjaku so nataknili torbo iu je — obmolknil Dr. Tavčar se je v deželnem zboru na vso moč potegoval za zarjavelo plemiško gospostvo, ko je dr. Žitnik uastopd zoper deželno desko. Dr. Tavčar je bil tačas že vpisau v deželni deski, vlekel jez baronom Schvveglom skupaj. Dr. Tavčar je pripomogel največ, da je prišel dr. Schaffer na račun Slovencev vdeželui odbor. Ko je bila zvezaz Nemci že sklenjena, je govoril dr. Tavčarjev tovariš, ki jo je tudi podpisal, na shodu v »Nar. domu" : „V bran se postavite obrekovanju narodne stranke. Ako bi kdo iz našega kluba hotel pakti-rati z nemško stranko, sem jaz prvi proti temu in vas o pravem času obvestim. Ne verjemite vsem čenčam, ki se o dr. Tavčarju po mestu raznašajo." Tako so hoteli slepiti javnost, čeravno je zveza bila podpisana in je bila ta že takrat po pričah dokazana Danes zveze ne tajijo več, ker bi se jim smejal celi svet. — če opozorimo še narodne volilce na dejstvo, daje dal dr. Tavčar svoje povesti v tisk pri nemški tvrdki, daje bil svoje dni zvest gost ljubljanske kazine, daje o b is k a v a I kazinske plese, da tudi sedaj še naroča svoje potrebščine pri tujih tvrdkah (v Gradcu), da se ni nikdar dejaustveno zavzemal za načelo: svoji k svojim, potem bodo vedeli ceniti njegovo hinavsko gonjo proti kandidatu dr. Ravniharju, češ tu se gre za Slovenstvo, za narodnost!
— Socialni demokrati so imeli v soboto pri »Levu" volilni shod, na katerem sta se določila kot kaudidata za L|ubljano Kristan iu Petrič. Med drugimi govorniki, ki so vsi povdarjali potrebo discipline v stranki, je je govoril Kristan kot kaudidat, iu priznati mu moramo, da je bil v resnici, razuu par ueosuovanih napadov na S. G. S., češ da nima programa (g. Kristan naj le pregleda začetne številke »N D.“, iu v njih ga bo našel), nepristranski. Splošno je bilo izpoznati, da je prišlo med socialnimi demokrati na površje prepričanje, da je svobodomiselnost povsod drugje iskati kakor pa pri naših liberalcih, da so vsa liberalua načela podvržena pravim kinematografskim izpremembam iu da se je tisti, ki je pričakoval od te stranke korupcijouistov, teroristov iu tirani-zatorjev svobode mišljenja iu delovanja, pač zelo motil. Ako je katera stranka bolj poklicana zato, da se vrže že eukrat coklo, ki ovira ves napredek našega uaroda, v staro šaro, je to gotovo socialuo demokratska stranka, in prav je povedal sodrug Mlinar, ko je neusmiljeno bil po korup-ciouislih Tavčarjeve klike Radovrdni smo le, ali bo tudi sedaj prosil Hribar Adlerja za 80cialuodemokratične glasove, dr. Triller pa prosjačil v isti namen pri Mlinarju, kakor se je to ob državnozborskih volitvah po izpovedbi Mlinarjevi sedaj izvedelo na tem shodu. No, umevuo, v takem slučaju »bordelske politike* (tako se je imenovalo politiko Tnčarjeve klike na tem shodu), se ponižajo tudi prevzvišeni gospodje do »pajzlnov" in »šuopsaiskih bratcev", kakor se sicer v veleinožuih frakar-skih krogih imenujejo go.-tilue, kamor zahajajo »nižji sloji", iu kadar se v i-tih krogih tudi imenujejo ti »nižji" sloji. Zato pa le beračit, četudi k »beraču*, samo da ima glas 1
— Neko otroče je zajokalo v včerajšnjem »Narodu" in ljudje so se mu smejali, kakor se smeje »froeu", ki se hoče vsiljevati med resne može. Iu celo dovtipeu hoče biti ta paglavec. Sicer še ni daleč tisti čas, ko je bralo na glasovnicah ime Johann in Hans Hribar, in tudi ime Johann Tavčar, a ven lar je revše, seveda v svoji otioski neumnosti začelo kvariti pristno, neprevedljivo slovansko predirne dr. Ravniharja — Vladimir v — G o 11 f r i e d. Neka stara prerokba pravi, da bo svoje-časno prišel zopet na svet Bileamov osel in zopet izpre-govoril ter da je tedaj pričakovati velikih preobratov. Vse se nam zdi, da se uresničuje v »Slov. Nar." prvi del te prerokbe in po njej tudi drugi — da bo tudi v Ljubljani nastal velik preobrat, ki bo pometel z dosedanjim gospostvom gospodarjev novočasnega Bileamovega osla.
— Iz Sodražice. Pri nas je O r a ž e m Aleš kot predsednik komisije odgrinjal glasovnice in gledal, koga kdo voli. Opozorjen je bil od začetka, pa je rekel, da se mora prepričati, koliko je glasovnic, da se ne bi dve skupaj držali Ali so to volitve tajne? Vsled tnga je dosti boječih volilcev, kateri so klerikalcem v strahu, volilo Bartola in Jakliča, drugi zopet so volili E u s a in Bartola, eni so pa doma ostali, in to le vsled bojazni pred klerikalci, ker gorje onemu, kateri ne voli s klerikalci. V šoli se otroke zaničuje, v cerkvi pa može, kateri niso s klerikalci, če je drugod svobodna in tajna volitev, zakaj ni pri nas? Škandal!
* Krvav spopad kmetov z orožniki. V občini Gjimes je prišlo do spopada m^-d orožuištvom in kmeti, pri katerem sta bili ubiti dve osebi, pet pa smrtno ranjenih. Nekaj kmetov se je namreč odpravilo v tamošnji gozd in tam vzlic temu, da je gozd sedaj v upravi sodnije, nasekalo in naložilo nekaj lesa. To so videli kmetje, ki so povzročili soduijsko upravo in so hoteli prve iz gozda pregnati. Pri tem se je vnela huda bitka, tako da je moralo orožništvo intervenirati. Ti so, 6 po številu, baj6 v silobranu oddali dve salvi. Učinek je bil grozen. Dve osebi, neki mladenič in neka žena, sta bila na mestu mrtva, pet oseb pa je obležalo smrtno ranjenih. Občina je vsled tega dogodka silno razburjena.
* Obzirna samomorika. V Ledebergu se je neka gospa hotela usmrtiti z vdihavanjem plina. Bila pa je toliko obzirna, da je prej, preduo je zaklenila hišna vrata, vanje prilepila listič z napisom: „ZaprtoI Naj se takoj pokliče policija!11 Ko so s silo odpili vrata, so na njenih stabovanjskih vratih zopet našli napis: „Ne luči vžigati, plin je odprt!“ Gospo so našli v uezavesti, a zdravniki imajo upanje, da jo rešijo.
* 289 kmetov zarubili. Na Oldenburškem so se kmetje uprli plačevanju zemljiškega davka. Davčne oblasti so jih opominjale, da naj plačajo davek, ker pa kmetje tega le niso hoteli storiti so jih zarubili 289 v skupnem znesku 67.000 mark. Prodaja zarubljenih predmet se vrši v kratkem in zarubljeuci nameravajo to priliko porabiti za uprizoritev mkake velike slavnosti, pri kateri bode igrala godba in se bodo vršile še druge veselice
Svojo bogato zalogo
vozov
no vili in že r*»t>lj enih priporoča
izdelovatelj vozov
FRAN VIS J AN
v Ljubljani, Rimska cesta št. 11.
Lokomobil.. paro
8 H P, patent Rusto n - P r o k t or, 20 do 24 konjskih sil, z dvojnim cilindrom, v rabi še malo časa, se proda po jako ugodnih pogojih.
Ponudbe sprejema upravništvo „Nove Dobe“.
Etika in politika,
Predaval v „Akademiji“ dne 24. februarja 1907 g. vseučil docent g. Albert Bazala iz Zagreba.
-	Ponatisk iz „Nove Dobe". .
Brošura po 30 vin se dobiva v knjigotržnici g. Lav. Schwentnerja v Ljubljani,
avx?xVa?±V
Pozor!
Priporoča se dobroznana krčma
pri „25 a j cui4
v Ljubljani, Soduijske ulice 6.
Fr. P. Zajec
rjubljana, Stari trg: 26
priporoča svoj dobro urejeni optični zavod, kakor razna očala, ščipalce, daljnoglede, toplomerje, zrakomerje itd. -— Očala in ščipalci se napravijo na-natančno po zdravniškem recepta.
Velika zaloga raznih
žepnih in stenje skih ur
zlatnine in srebrnine.
Ceniki za optično blago in separatni ceniki ur in zlatnine se razpošiljajo Iranko.
as
Za dobro idoče podjetje se išče
upokojen gospod
kateri bi lahko vložil par tisoč kron in bi hotel opravljati par ur na dan piiarni-ke posle ter denarna opravila. — Zmožnost slovenskega in nemškega jezika potrebna. Prosto stanovanje v zdravem in prijetnem kraju. •— Plačilo in obrestovanje po dogovoru.
Naslov: Volk, Šoštanj. Štajersko.
Somišljeniki !
Širite in naročajte povsodi „Novo Dobo“! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah!
-'V'*
Ustanovljeno 1842.
Telefon štev. 154.
Tovarna oljnatih barv, lakov in Arneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskarija. Električni obrat.
Prodajalna:	Delavnica:
Miklošičeva cesta 6	Igriške	ulice	6
nasproti hotela „Union“.	Ljubljana
gasSBiSSS  ..........  |32!EIIC3i
B------------------------------
Prva
domača dolenjska žganjarna
Ivan Rakoše i. dr. =■ Straža-Toplice —...........
priporoča
Slivovko navadno K 1 — lit. Tropinovec navad. K 1 — lit
Droinik
III.
II.
I.
ni
II. I.
110 1-30 1 50 130 150 1 80
Brinjevec
111.
II.
I.
III
II
I
110 1 20 140
1	40 1 80
2	—
Vinsko žganje (banjak) od 3 do 8 K = ’/10 litra
Specialitet. ,Slovenec' “SKr .
od K 110 do K 120 liter.
Destilacija vsakovrstnih najfinejših likerjev od K l1- do K 160 liter.
Uvoz in iavo* čajnega ruma od K 1’— do K 2‘— liter i. t. d., i. t. d.
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin komad in sodi 5 vin. liter franko Straia-Topliee. Na zahtevo se polijejo vzoroi brezplačno!
3
$
s$
£3
jgjgtjgl&jgll ::::::::::::::::::::::::::::::::::::
»Učiteljska tiskarna“ v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4
priporoča slavnim županstvom ter vsem c. kr. in drugim javnim uradom svojo
popolno zalogo uradnih tiskovin,
slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje.
Postrežba točna in solidna.	Cene	zmerne.
Podružnica v Celovcu L|lll)l|clIISil3 krfidltUfl bflllkfl Podružnica v Spljetu
 	'	-v	HLij"clToIoani - -■ ■■ -■	---------------------------
Delniška glavnica:	priporoča	promese	n«	komunalne	srefke	po	K	15’/s	žrebanje	2.	marca,	glavni	dobitek	K 300.000.	Eeservni	fond.
2,000 000 kron. promese na Tiske srečke & K 7. žrebanje 1. aprila, glavni dobitek K 180.000. Obe promesl skupaj le K 21.	200.000	kron.
obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga
Rentni davek plačuje	^LOL	Reutni	davek	plačuje
bauka sama.
2 1°	bauka	Nama.
Sprejema zglasila za subskribcijo deležev Hotel, družbe z o. z. Triglav po 500,1000,5000 in 10.000 K
Obrtna kreditna zadruga registrovana zadruga z neomejeno zavezo
priporoča zlasti obrtnikom pristop k tej zadrugi. Zadružni namen je zlasti obrtnikom preskrbeti kolikor mogoče cen
kredit. Vložne vloge obrestuje po 4‘|a0|o
Uradne ure so vsak torek in petek od 11.—12. ure v Zadružni zvezi, Miklošičeva ulica.
h cmmiitn f Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-i3VUJl K oVUJlIIl* čajte blaga pri protislovanskih tvrdkah! =======:
Odgovorni urednik: Franjo Feldstein	Izdaja	konzorcii	„81ov	gosp.	stranke*	Lastnina	.Slov.	gosp.	stranke”.	Tisk	„	Uftiteliake	tiskarne*	v	Ljubljani.